Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (ZSRR-2C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-91
Ljubljana, dne 19. februarja 2026
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA (ZSRR-2C)
1. člen
V Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) se v 3. členu četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– »dogovor za razvoj regije« je dvostranski izvedbeni akt, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni program tako, da se na ključnih področjih za razvoj regije določijo regijski projekti in regijski ukrepi za razvojno preobrazbo razvojne regije in premagovanje razvojnih ovir;«.
Osma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– »regijski projekt« je razvojni projekt, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni program na ključnih področjih za razvoj regije iz akcijskega programa za skladen regionalni razvoj Slovenije z učinkom na razvojno preobrazbo razvojne regije, ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj človeškega potenciala, dvig kakovosti življenja, ugoden vpliv na okolje oziroma prostorski razvoj;«.
Enajsta in dvanajsta alineja se spremenita tako, da se glasita:
»– »regionalni razvojni program« je temeljni razvojni dokument na regionalni ravni;
– »sektorski projekt« je razvojni projekt v pristojnosti države, s katerim se uresničuje strategija regionalnega razvoja Slovenije, regionalni razvojni program in program pristojnega ministrstva za doseganje ciljev na njegovem delovnem področju z učinkom na razvojno preobrazbo razvojnih regij, ustvarjanje in ohranjanje kakovostnih delovnih mest, razvoj človeškega potenciala ter s tem povezan dvig kakovosti življenja, ugoden vpliv na okolje oziroma prostorski razvoj;«.
V trinajsti alineji se pika na koncu nadomesti s podpičjem ter za njo dodajo nove štirinajsta do dvajseta alineja, ki se glasijo:
»– »strategija regionalnega razvoja Slovenije« je temeljni razvojni dokument države na področju skladnega regionalnega razvoja;
– »akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije« je izvedbeni dokument na ravni države, s katerim se uresničujejo strategija regionalnega razvoja Slovenije in regionalni razvojni programi;
– »sektorski ukrep« je ukrep pristojnega ministrstva, kot so sistemska sprememba, reforme ali finančne spodbude za projekte, ki izkazujejo razvojni učinek na več razvojnih regij, celotno razvojno regijo ali drugače določeno funkcionalno območje na posameznem vsebinskem področju, ter uresničuje cilje strategije regionalnega razvoja Slovenije in regionalnega razvojnega programa;
– »regijski ukrep« je ukrep, namenjen finančnim spodbudam za projekte, ki izkazujejo razvojni učinek na celotno razvojno regijo, večji del razvojne regije ali drugače določeno funkcionalno območje na posameznem vsebinskem področju, ter uresničuje cilje strategije regionalnega razvoja Slovenije in regionalnega razvojnega programa;
– »skladen regionalni razvoj« združuje uravnotežen gospodarski, socialni, kulturni, digitalni, prostorski in okoljski vidik razvoja razvojnih regij v Sloveniji. Uresničuje se s celostnim pristopom in upoštevanjem vseh vidikov razvoja, z izvajanjem ukrepov in projektov, ki prispevajo k policentričnemu razvoju z zagotavljanjem kakovostnih delovnih mest in dostopnostjo do storitev splošnega pomena, zmanjševanju razlik v gospodarski razvitosti med razvojnimi regijami in med območji z razvojnimi izzivi znotraj posameznih razvojnih regij ter izboljševanju kakovosti življenja prebivalcev, ob upoštevanju varovanja prostora in naravnih virov ter kulturne dediščine;
– »razvojna preobrazba« je inovacijsko podprta ekonomska preobrazba razvojnih regij, usmerjena v trajno rast produktivnosti in konkurenčnosti, povečevanje ustvarjanja visoke dodane vrednosti ter celostni razvoj človeških virov, s ciljem povečanja privlačnosti razvojnih regij za naložbe in talente ter krepitve njihove odpornosti na gospodarske, družbene in okoljske šoke in
– »območja s posebnimi razvojnimi izzivi« so vsebinsko in teritorialno smiselno zaokrožena območja, znotraj ene ali več razvojnih regij, v katerih se zaradi strukturnih, gospodarskih, demografskih, prostorskih, kulturnih ali drugih razvojnih dejavnikov pojavljajo izraziti razvojni zaostanki, opredeljena v regionalnih razvojnih programih in naslovljena skozi akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije in dogovore za razvoj regij. Med takšna območja se uvrstijo tudi razvojne regije, ki glede na uradne statistične podatke ne dosegajo 75 odstotkov povprečne razvitosti Evropske unije, merjene z bruto domačim proizvodom (v nadaljnjem besedilu: BDP) na prebivalca.«.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dokumenti regionalne politike)
Oblikovanje in izvajanje regionalne politike temelji na naslednjih medsebojno usklajenih programskih dokumentih:
1. strategija razvoja Slovenije,
2. strategija regionalnega razvoja Slovenije,
3. strategija prostorskega razvoja Slovenije,
4. državna celostna prometna strategija,
5. nacionalni stanovanjski program,
6. programski dokumenti na mednarodni in državni ravni,
7. program evropske kohezijske politike,
8. regionalni razvojni programi,
9. regionalni in območni razvojni programi,
10. regionalni prostorski plani,
11. regionalne celostne prometne strategije,
12. regionalni akcijski načrt prilagajanja podnebnim spremembam in
13. drugi strateški dokumenti na nacionalni ravni.«.
7. člen se spremeni tako, da se glasi:
(Strategija regionalnega razvoja Slovenije)
(1) Strategijo regionalnega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: strategija) sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) za obdobje do leta 2050. Predlog strategije pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj.
(2) Strategija opredeljuje vizijo, strateške usmeritve, dolgoročne cilje s kazalniki in prednostna področja regionalne politike.
(3) Vlada državnemu zboru predloži poročilo o izvajanju strategije z oceno rezultatov in učinkov po preteku vsakega štiriletnega obdobja. Poročilo o izvajanju strategije pripravi ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in drugimi resornimi ministrstvi. Statistično in proračunsko spremljanje investicij in vlaganj se v okviru statističnega in proračunskega spremljanja izvaja na ravni NUTS 2 in NUTS 3. Vlada posreduje poročilo o izvajanju strategije v predhodno seznanitev Ekonomsko-socialnemu svetu. V času veljavnosti strategije lahko vlada skupaj s poročilom o izvajanju strategije državnemu zboru poda predlog sprememb ali dopolnitev strategije.
(4) Za uresničevanje strategije kot celote je odgovorna vlada, za njeno izvajanje pa so v okviru svojih pristojnosti odgovorni ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, resorna ministrstva ter ostali pristojni organi in organizacije.
(5) Vlada ustanovi Strateški svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja (v nadaljnjem besedilu: strateški svet), kot posvetovalno telo, ki spremlja izvajanje strategije. Strateški svet vodi predsednik vlade oziroma po njegovem pooblastilu minister, pristojen za regionalni razvoj. Vlada podrobneje določi sestavo, mandat članov sveta, organizacijo in način dela strateškega sveta.«
Za 7. členom se dodata nova 7.a in 7.b člen, ki se glasita:
(akcijski program za skladen regionalni razvoj Slovenije)
(1) Z akcijskim programom za skladen regionalni razvoj Slovenije (v nadaljnjem besedilu: akcijski program) se skupaj z dogovori za razvoj regij uresničujejo strategija in regionalni razvojni programi.
(2) Vlada na predlog ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj, in na podlagi izvedenega teritorialnega razvojnega dialoga sprejme akcijski program za obdobje večletnega finančnega okvirja, ob upoštevanju proračunskih možnosti in srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta.
(3) Akcijski program na podlagi strategije in regionalnih razvojnih programov določa ključna področja za razvoj regij, sektorske projekte in sektorske ukrepe, obseg sredstev, vire financiranja, izhodiščne vrednosti kazalcev razvoja s pričakovano vrednostjo ob izteku akcijskega programa in ministrstva, odgovorna za izvajanje. Akcijski program mora jasno opredeliti svoj prispevek k razvojni preobrazbi regij, ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest in k dostopnosti do storitev splošnega pomena. V akcijskem programu se opredelijo tudi sektorski ukrepi in projekti, ki so namenjeni zagotavljanju dostopnosti prebivalcev posameznih regij do storitev splošnega pomena.
(4) Pri pripravi akcijskega programa se upošteva načelo skladnega razvoja vseh regij in ključna področja za razvoj regij, usmeritve ter javnofinančne in časovne okvire za pripravo proračuna države ter že sprejete proračune države, ob upoštevanju srednjeročnega strukturno-fiskalnega načrta. Pri zagotavljanju skupnega obsega sredstev za posamezno regijo, se upoštevajo število prebivalstva, stopnja razvitosti regije ter območja s posebnimi razvojnimi izzivi.
(5) Postopek priprave akcijskega programa se začne, ko je sprejeta strategija in večina regionalnih razvojnih programov. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, organizira in vodi usklajevanje med pristojnimi ministrstvi in regijami ter pripravi osnutek akcijskega programa. Ministrstvo z osnutkom akcijskega programa seznani razvojne svete regij in ministrstva, ki se do osnutka opredelijo v okviru teritorialnega razvojnega dialoga. Regije lahko v okviru teritorialnega razvojnega dialoga predlagajo dodatne sektorske projekte in sektorske ukrepe, ki pomembno vplivajo na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Sektorski projekti in sektorski ukrepi se razvrščajo po prioriteti in se izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi.
(6) Sredstva za sektorske projekte se lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno sklenitvijo pogodbe s pravno osebo javnega prava.
(7) Akcijski program se sprejme najpozneje decembra leta, v katerem se konča veljavni večletni finančni okvir. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v sodelovanju z Uradom Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj in drugimi resornimi ministrstvi, vsako leto poroča vladi o doseganju pričakovanih vrednosti kazalcev razvoja. V času veljavnosti akcijskega programa lahko ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, vladi poda predlog njegovih sprememb ali dopolnitev.
(1) Ukrepe, ki so določeni v akcijskem programu in dogovoru za razvoj regij, izvajajo ministrstva, javne agencije, javni skladi, javni zavodi ali regionalne razvojne agencije.
(2) Za izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka, ki so namenjeni dodeljevanju finančnih spodbud, se objavi javni razpis ali javni poziv. Postopek izvedbe javnega razpisa ali javnega poziva se vodi v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, razen če ta ali drug zakon ne določa drugače.
(3) Upravičenci do finančnih spodbud iz prejšnjega odstavka so občine, pravne osebe javnega ali zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost.
(4) Pri oblikovanju meril za izbiro upravičencev se poleg meril, ki jih določa javni razpis ali javni poziv iz drugega odstavka tega člena, upoštevajo tudi naslednja merila:
1. učinek k razvojni preobrazbi regije ter ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest,
2. učinek na dvig kakovosti življenja in razvoj človeškega potenciala,
3. ugoden vpliv na okolje in prostorski razvoj.«.
V 12. členu se v prvem odstavku na koncu pete alineje beseda »in« nadomesti z vejico in dodata novi šesta in sedma alineja, ki se glasita:
»– sprejme in spremlja izvajanje regionalnega akcijskega načrta prilagajanja podnebnim spremembam,
– sprejme regionalno celostno prometno strategijo na ravni prometne ali problemske regije in«.
Dosedanja šesta alineja, ki postane osma alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– opravlja druge naloge v skladu s tem in drugimi zakoni.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
(regionalni razvojni program)
(1) Regionalni razvojni program temelji na programskih dokumentih iz 5. člena tega zakona.
(2) Z regionalnim razvojnim programom se opredelijo ključne razvojne ovire in prednosti regije ter uskladijo in določijo:
– vizija razvoja regije,
– strateške usmeritve,
– ključna področja za razvoj regije z opredeljenimi prioritetami,
– razvojni cilji s kazalniki ter
– sistem spremljanja, vrednotenja in organiziranosti njegovega izvajanja.
(3) Regionalni razvojni program mora jasno odražati svoj prispevek k razvojni preobrazbi regije ter ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest.
(4) Regionalni razvojni program sprejme svet za obdobje večletnega finančnega okvirja, in sicer najpozneje decembra pred letom, v katerem se konča veljavni večletni finančni okvir. V času veljavnosti regionalnega razvojnega programa, lahko svet sprejme njegove spremembe ali dopolnitve po postopku, kot velja za njegov sprejem.
(5) Vlada z uredbo predpiše minimalno obvezno metodologijo priprave in izvedbe regionalnega razvojnega programa ter določi način spremljanja in vrednotenja njegovih učinkov.«
V 15. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dogovor za razvoj regije vključuje regijske projekte in regijske ukrepe na ključnih področjih za razvoj regije.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Postopek priprave dogovora za razvoj regije se začne po sprejetju akcijskega programa. Ministrstvo za vsako regijo posebej, po predhodnem teritorialnem razvojnem dialogu, pripravi povabilo svetu za pripravo in podpis dogovora za razvoj regije (v nadaljnjem besedilu: povabilo). Povabilo določa pogoje in merila za pripravo dogovora, upoštevajoč ključna področja za razvoj regije iz akcijskega programa in območja s posebnimi razvojnimi izzivi. Pri oblikovanju meril za regijske projekte in ukrepe v povabilu svetu se upošteva tudi učinek na razvojno preobrazbo, ustvarjanju novih oziroma ohranjanju obstoječih kakovostnih delovnih mest, učinek na dvig kakovosti življenja in razvoj človeškega potenciala oziroma ugoden vpliv na okolje in prostorski razvoj. RRA predlog regijskega projekta in ukrepa za uvrstitev v dogovor za razvoj regije preveri z vidika izpolnjevanja pogojev in točkuje po merilih, ki so določena v povabilu, pripravi osnutek dogovora za razvoj regije, ki vključuje regijske projekte in regijske ukrepe, in ga pošlje ministrstvu. Ministrstvo z osnutkom dogovora za razvoj regij seznani pristojna ministrstva ter organizira in vodi usklajevanje med regijo in pristojnimi ministrstvi, ki se opredelijo do regijskih projektov in regijskih ukrepov v okviru teritorialnega razvojnega dialoga. Regijski projekti in regijski ukrepi se uvrščajo v dogovor za razvoj regije s soglasjem sveta, pristojnega ministra in ministra. Regijski projekti in regijski ukrepi, uvrščeni v dogovor za razvoj regij, se razvrščajo po prioriteti in izvajajo v skladu z razpoložljivimi proračunskimi sredstvi, načrtovanimi v akcijskem programu. Po izvedenem postopku se sredstva za regijske projekte lahko dodelijo brez javnega razpisa z neposredno sklenitvijo pogodbe s pravno osebo javnega prava.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Dogovor za razvoj regije se sklene najpozneje decembra leta, v katerem se začne novi večletni finančni okvir. Ob tem se upoštevajo načrtovana sredstva za prihodnji dve leti.«.
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V regiji se v javnem interesu opravljajo tudi naslednje razvojne naloge države:
1. izvajanje regijske finančne sheme,
2. izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij,
3. spodbujanje in razvoj podjetništva ter kulturnega in kreativnega sektorja,
4. upravljanje poslovnih con državnega in regionalnega pomena,
5. izvajanje nalog prostorskega planiranja na regionalni ravni in priprava regionalnih prostorskih planov,
6. priprava regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja podnebnim spremembam,
7. izvajanje celostnega prometnega načrtovanja na regionalni ravni in delovanje regijskih centrov mobilnosti,
8. priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regijskih načrtov za izkoriščanje obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije ter
9. druge podobne regijske dejavnosti, sheme in projekti po odločitvi pristojnega ministrstva v skladu z zakonom, ki določa delovna področja ministrstev, in ob soglasju ministrstva.«.
Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:
(regijska pisarna v Bruslju)
(1) Ena ali več RRA, ki so vpisane v evidenco iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona, oziroma eno ali več reprezentativnih občinskih združenj, ki so ustanovljena skladno z zakonom, ki ureja reprezentativna občinska združenja, lahko vzpostavijo regijsko pisarno v Bruslju (v nadaljnjem besedilu: regijska pisarna) za izvajanje naslednjih nalog:
1. spremljanje centraliziranih finančnih programov Evropske unije in njihovega vpliva na regionalni razvoj,
2. priprava prijav na centralizirane finančne programe,
3. neposredno sodelovanje z evropskimi institucijami, mednarodnimi združenji in predstavništvi lokalnih skupnosti v Bruslju na področju regionalnega razvoja,
4. spremljanje zakonodajnega postopka na ravni Evropske unije in politik Evropske unije,
5. zbiranje informacij ter izmenjava izkušenj in dobrih praks s področja regionalnega razvoja,
6. promocija regij in regionalnih dogodkov ter podpora slovenski delegaciji v Evropskem odboru regij,
7. vključevanje v mednarodne programe in razvojna partnerstva z namenom pridobivanja sofinancerskih razvojnih sredstev.
(2) Sredstva za delovanje regijske pisarne iz prejšnjega odstavka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, proračunov občin in ostalih virov. Iz proračuna Republike Slovenije se zagotovijo sredstva do višine 60 odstotkov sredstev stroškov dela in stroškov vezanih na prostor, v katerem deluje regijska pisarna, na letni ravni. Preostala sredstva zagotovijo občine iz lastnih in drugih virov. Sofinanciranje iz državnega proračuna se določi s pogodbo, ki jo za obdobje vsakokratnega večletnega finančnega okvirja Evropske unije skleneta ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, in RRA oziroma reprezentativno občinsko združenje. S pogodbo se določi obseg nalog, ki je finančno ovrednoten. Plačilo po pogodbi se izvede glede na dejansko opravljeno delo po predložitvi verodostojnih računovodskih listin.
(3) Republika Slovenija sofinancira največ do tri regijske pisarne iz prvega odstavka tega člena. Znesek sofinanciranja Republike Slovenije iz državnega proračuna se na posamezno regijsko pisarno omeji največ do 200.000 eurov letno. Izplačilo iz državnega proračuna se izvaja v okviru sredstev zagotovljenih v proračunu Republike Slovenije.
(4) Ministrstvo pred obdobjem vsakokratnega večletnega finančnega okvirja Evropske unije objavi javni razpis za sofinanciranje regijskih pisarn iz prvega odstavka tega člena. Če na poziv prispe več prijav, se pri izbiri prijavitelja upoštevata naslednji merili: število prebivalcev, ki jih pokriva območje delovanja prijavitelja, in BDP na prebivalca tega območja v standardu kupne moči.«.
V 22. členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sofinanciranje projektov in ukrepov v skladu z akcijskim programom in dogovori za razvoj regij,«.
V 23. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(sofinanciranje projektov in ukrepov)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sredstva za izvajanje projektov in ukrepov iz akcijskega programa in dogovorov za razvoj regij se zagotovijo z državnim proračunom ob upoštevanju javnofinančnih zmožnosti in dogovorjenimi prioritetami v finančnih načrtih pristojnih ministrstev.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(veljavnost regionalnih razvojnih programov in dogovorov za razvoj regij v prehodnem obdobju)
Regionalni razvojni programi, ki so bili sprejeti pred uveljavitvijo tega zakona, in dogovori za razvoj regij, ki so bili sklenjeni pred uveljavitvijo tega zakona, ostanejo v veljavi do izteka obdobja veljavnosti Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027 v Sloveniji. V tem obdobju se lahko sprejemajo spremembe in dopolnitve regionalnih programov v skladu z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12, 46/16 in 18/23 – ZDU-1O) in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih aktov.
(sprememba Zakona o celostnem prometnem načrtovanju)
V Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju (Uradni list RS, št. 130/22 in 22/25) se v 19. členu peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) RCPS sprejme razvojni svet regije, določen v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, v soglasju z ministrom, pristojnim za prometno politiko.«.
(poziv za sofinanciranje razvojne pisarne v Bruslju)
Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, v treh mesecih od uveljavitve tega zakona objavi javni razpis za sofinanciranje ene regijske pisarne v Bruslju do 31. decembra 2027.
(rok za pripravo Strategije regionalnega razvoja Slovenije)
Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, pripravi Strategijo regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2050 v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 002-01/25-11/23
Ljubljana, dne 11. februarja 2026
EPA 2693-IX
