Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (ZSKZDČEU-1D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. februarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-79
Ljubljana, dne 19. februarja 2026
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODELOVANJU V KAZENSKIH ZADEVAH Z DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE (ZSKZDČEU-1D)
1. člen
V Zakonu o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (Uradni list RS, št. 48/13, 37/15, 22/18 in 94/21) se v 2. členu v četrtem odstavku na koncu 17. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 18. točka, ki se glasi:
»18. Direktivo (EU) 2019/884 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o spremembi Okvirnega sklepa Sveta 2009/315/PNZ v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (sistem ECRIS) ter o nadomestitvi Sklepa Sveta 2009/316/PNZ (UL L 151, str. 143), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/884/EU).«.
V šestem odstavku se na koncu 1. točke beseda »in« nadomesti s podpičjem.
2. točka se spremeni tako, da se glasi:
»2. za izvajanje Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28. 11. 2018, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1805/EU) določajo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa se urejajo pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in delitev stroškov;«.
Za 2. točko se dodata novi 3. in 4. točka, ki se glasita:
»3. za izvajanje Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN) z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc, ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22. 5. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/816/EU) določajo naloge organa, pristojnega za obdelavo podatkov v sistemu ECRIS-TCN, namen uporabe podatkov iz sistema ECRIS-TCN ter odvzem in izmenjava prstnih odtisov;
4. za izvajanje Uredbe 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22. 5. 2019, str. 85), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/818/EU) določata pristojni organ in postopek preverjanja različnih identitet.«.
V 10. členu se v 2. točki črta besedilo »ali tretji državi«.
3. točka se črta.
Dosedanja 4. točka postane 3. točka.
5., 6. in 7. točka se črtajo.
Dosedanja 8. točka postane 4. točka.
V dosedanji 9. točki, ki postane 5. točka, se podpičje nadomesti s piko.
10. točka se črta.
V besedilu 11. člena, ki se označi kot prvi odstavek, se v 1. točki črtata vejica za besedo »nalog« in besedilo »če bi se kazenski postopek očitno lažje izvedel v Republiki Sloveniji«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. če je nalog odrejen zoper osebo, ki se nahaja v Republiki Sloveniji ali je njen državljan ali prebivalec, in če domače sodišče v skladu s 150. členom tega zakona odloči, da se kazen ali ukrep sodišča države odreditve izvrši v Republiki Sloveniji;«.
Na koncu 5. točke se pika nadomesti s podpičjem.
Za 5. točko se dodajo nove 6., 7., 8., 9. in 10. točka, ki se glasijo:
»6. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila zahtevana oseba že pravnomočno oproščena ali obsojena v tretji državi, pod pogojem, da je v primeru izrečene kazni kazen že prestala ali jo prestaja ali se po zakonodaji države, ki je kazen izrekla, kazen ne more več izvršiti;
7. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bil v Republiki Sloveniji zoper zahtevano osebo pravnomočno ustavljen kazenski postopek ali je bila obtožba pravnomočno zavrnjena ali kadar je pristojna državna tožilka ali pristojni državni tožilec (v nadaljnjem besedilu: državni tožilec) zavrgel kazensko ovadbo, ker je osumljenka ali osumljenec (v nadaljnjem besedilu: osumljenec) izpolnil sporazum v postopku poravnavanja ali ker je osumljenec po navodilih državnega tožilca izpolnil naloge za zmanjšanje ali odpravo škodljivih posledic kaznivega dejanja v skladu z določili zakona, ki ureja kazenski postopek;
8. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, za katero bi v Republiki Sloveniji kazenski pregon ali izvršitev kazni zastarala, če bi bilo domače sodišče pristojno za pregon ali za izvršitev kazni;
9. če je odrejen nalog za kaznivo dejanje, ki ni kaznivo po domačem kazenskem zakonu, pa ni mogoče uporabiti izjeme iz drugega odstavka 9. člena tega zakona. Če je odrejen nalog zaradi kaznivih dejanj, povezanih z davki, dajatvami, carino in deviznim poslovanjem, se predaja ne sme zavrniti zaradi različne ureditve navedenih področij v državi odreditve, vključno z vrsto ter višino davkov in dajatev;
10. če je odrejen nalog zaradi izvršitve kazni zapora ali drugega ukrepa kazenskega sodišča, ki se izvršuje z odvzemom prostosti in zahtevana oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen če so izpolnjeni pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti.«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pri odločanju o zavrnitvi predaje v primerih iz prejšnjega odstavka sodišče upošteva okoliščine, ki jih šteje kot pomembne, kar lahko glede na dejstva posamezne zadeve vključuje tudi varstvo človekovih pravic ali spoštovanje temeljnih načel kazenskega prava.«.
V 41. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek je nalog dopustno izdati le, če je kazenski postopek ali kazenska sankcija v javnem interesu, sorazmernem s posegom v pravice posameznika, ki ga utegneta povzročiti prijetje in predaja, ki ju izvrši druga država članica.«.
V 55. členu se v prvem odstavku za besedo »blaga« črta vejica in besedilo »katerih promet je omejen ali prepovedan,«.
V 77.b členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Poleg razlogov za zavrnitev iz 62. člena tega zakona se začasna predaja lahko zavrne tudi, če priprta oseba s predajo ne soglaša, pri čemer sodišče upošteva predvsem:
– dolžnost udeležbe priprte osebe pri preiskovalnem dejanju,
– nevarnost podaljšanja trajanja pripora,
– možnost izvedbe drugih preiskovalnih dejanj, ki manj posegajo v pravice priprte osebe,
– telesno in duševno stanje priprte osebe ter njeno varnost,
– obstoj okoliščin iz 10. in 11. člena tega zakona.«.
Za 77.b členom se dodata nova a77.b in b77.b člen, ki se glasita:
»Začasna premestitev priprtih oseb v državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja
(1) Kadar druga država članica na podlagi evropskega preiskovalnega naloga domačega sodišča izvršuje preiskovalno dejanje, domače sodišče izda poseben evropski preiskovalni nalog o začasni premestitvi v Republiki Sloveniji priprte osebe v državo izvršitve, če ima oseba, na katero se nalog o začasni premestitvi nanaša, pravico ali dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju.
(2) Nalog o začasni premestitvi se zoper osumljenca ali obdolženca v kazenskem postopku, v okviru katerega se izvaja preiskovalno dejanje v drugi državi članici, odredi le, če osumljenec ali obdolženec zahteva sodelovanje pri izvedbi preiskovalnega dejanja. Če se nalog o začasni premestitvi izdaja zoper drugo priprto osebo, njena privolitev ni potrebna.
(3) Sodišče ne izda naloga o začasni premestitvi, če bi lahko samo izvedlo preiskovalno dejanje ali če obstaja verjetnost, da priprti osebi v drugi državi ne bodo zagotovljene enake pravice kot v Republiki Sloveniji. Začasna premestitev traja največ 14 dni.
(4) Preiskovalni nalog o začasni premestitvi se vroči osebi, na katero se nanaša. Zoper odločitev je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki zadrži izvršitev. O pritožbi odloči višje sodišče v oseminštiridesetih urah.
(5) Za preiskovalni nalog o začasni premestitvi, izdan v skladu s tem členom, se smiselno uporabljajo drugi, tretji, peti in osmi odstavek 77.a člena tega zakona ter šesti in deveti odstavek prejšnjega člena.
Začasna premestitev priprtih oseb v Republiko Slovenijo kot državo izvršiteljico zaradi izvršitve preiskovalnega ukrepa oziroma dejanja
(1) Domače sodišče, ki na podlagi evropskega preiskovalnega naloga druge države članice izvršuje preiskovalno dejanje, izvrši evropski preiskovalni nalog za začasno premestitev v državi odreditve priprte osebe v Republiko Slovenijo, da se zagotovi navzočnost te osebe pri izvedbi preiskovalnega dejanja.
(2) Sklep, s katerim domače sodišče odloči o izvršitvi naloga o začasni premestitvi, se vroči osebi, na katero se nanaša, najpozneje šest ur po tem, ko je predana organom Republike Slovenije. Zoper odločitev o priznanju naloga o začasni premestitvi je mogoče v oseminštiridesetih urah od vročitve vložiti pritožbo, ki ne zadrži izvršitve. O pritožbi odloči višje sodišče, pristojno za območje, na katerem se izvršuje pripor, v oseminštiridesetih urah. Če pritožbi ugodi, se oseba nemudoma vrne državi odreditve, razen če ta soglaša z izpustitvijo.
(3) Stroške predaje nosi država odreditve.
(4) Za izvrševanje preiskovalnega naloga v skladu s tem členom se smiselno uporabljajo drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 77.a člena ter tretji odstavek 77.b člena tega zakona.«.
V 77.č členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Poleg razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve iz 62. člena tega zakona se evropski preiskovalni nalog iz prejšnjega odstavka zavrne tudi, če osumljenec ali obdolženec ne privoli v zaslišanje, pri tem pa sodišče upošteva predvsem, ali ima osumljenec ali obdolženec dolžnost sodelovati pri preiskovalnem dejanju oziroma pričati.«.
V 150. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če domače sodišče prejme nalog zoper osebo, ki se nahaja v Republiki Sloveniji ali je njen državljan ali prebivalec, in ugotovi, da so izpolnjeni vsi drugi pogoji za predajo zahtevane osebe po II. delu tega zakona, zahtevana oseba pa soglaša s prestajanjem kazni ali ukrepa v Republiki Sloveniji, se soglasje obravnava kot vloga za prenos izvršitve kazni zapora ali varnostnega ali drugega ukrepa, povezanega z odvzemom prostosti.«.
V 178. členu se v prvem odstavku za besedilom »odpustu z varstvenim nadzorstvom« doda besedilo »ali če se osebi izvrševanje kazni zapora omogoči z delom v splošno korist«.
Besedilo 224.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) To poglavje za izvajanje Uredbe 2018/1805/EU, ki se uporablja neposredno, ureja razloge za zavrnitev priznanja in izvršitve ter postopek odločanja v zvezi s sklepi o začasnem zavarovanju in odvzemu premoženja, ki so v priznanje in izvršitev posredovani Republiki Sloveniji, v zvezi s sklepi, ki jih v priznanje in izvršitev pošljejo organi Republike Slovenije, pa ureja pristojnost za pošiljanje zahtevkov, odločanje o razpolaganju z odvzetim premoženjem in za delitev stroškov.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 2. členu Uredbe 2018/1805/EU.«.
V 224.b členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Sklep o začasnem zavarovanju ali sklep o odvzemu premoženja, ki ga v priznanje in izvršitev Republiki Sloveniji posreduje druga država izdajateljica, se ne prizna in izvrši iz razlogov, ki jih določa Uredba 2018/1805/EU, in če:
– se postopek, v katerem je bil sklep izdan, vodi zaradi ravnanja, ki ni kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku, razen če gre za ravnanje, glede katerega pogoj dvojne kaznivosti v skladu z Uredbo 2018/1805/EU ni dopusten;
– potrdilu o začasnem zavarovanju ali odvzemu ni priložen sklep o začasnem zavarovanju ali odvzemu v izvirniku ali njegov overjeni prepis.«.
224.č člen se spremeni tako, da se glasi:
»Postopek priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju
(1) Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh, v nujnih primerih, ko se zahteva takojšnja izvršitev, pa v štiriindvajsetih urah, predlagati odlog izvršitve. Sklep se sme izvršiti pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.
(2) Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o začasnem zavarovanju, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja zavarovanje, premoženje, ki je predmet zavarovanja, način zavarovanja, ki lahko vključuje tudi zaseg, ter navede, da se zavarovanje odreja za nedoločen čas. Pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja kazenski postopek, lahko zaradi zasega predmetov odredi tudi hišno preiskavo. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa ter določitev predmeta in načina zavarovanja, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.
(3) Če zavarovanja ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva zavarovanje na nadomestnem premoženju enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju, prejšnjega pa razveljavi.
(4) Sklep, s katerim je bil sklep o začasnem zavarovanju priznan, se hkrati z njegovo izvršitvijo ali po izvršitvi, vendar brez nepotrebnega odlašanja, vroči osebi, zoper katero je bilo začasno zavarovanje odrejeno, skupaj s poukom o ugovoru. Če organ izdajatelj zahteva odlog obveščanja, se sklep vroči po umiku zahteve.
(5) Sklep, s katerim preiskovalni sodnik odloči o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju, in sklep, s katerim odloči o ugovoru, se vroči državnemu tožilcu, ki zoper sklep lahko vloži pritožbo.
(6) Če organ izdajatelj zahteva, da se začasno zavarovano premoženje vrne oškodovancu, preiskovalni sodnik o tem odloči po pravnomočnosti sklepa o priznanju sklepa o začasnem zavarovanju. Oseba, zoper katero je zavarovanje odrejeno, se lahko zoper odločitev o povrnitvi premoženja oškodovancu pritoži.
(7) Če je verjetno, da bodo zaradi začasnega zavarovanja nastali visoki ali izredni stroški, ali če takšni stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.
(8) Za postopek priznanja in izvršitve sklepov o začasnem zavarovanju, ki jih izda organ druge države izdajateljice in ki z Uredbo 2018/1805/EU ali tem zakonom niso urejena, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, ki urejajo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi.«.
224.d člen se spremeni tako, da se glasi:
»Postopek priznanja in izvršitve sklepov o odvzemu
(1) Preiskovalni sodnik o prejemu potrdila organa izdajatelja druge države izdajateljice, s katerim zahteva priznanje in izvršitev sklepa o odvzemu, obvesti državnega tožilca, ki sme v treh dneh predlagati odlog priznanja ali izvršitve. Preiskovalni sodnik postopek nadaljuje pred iztekom tega roka, če državni tožilec izjavi, da zadržanja ne predlaga.
(2) Če organ izdajatelj zahteva tudi priznanje in izvršitev sklepa o začasnem zavarovanju, se postopek odločanja o priznanju sklepa o odvzemu nadaljuje, ko je začasno zavarovanje izvršeno. Če je potreben odlog priznanja ali izvršitve sklepa o odvzemu zaradi kazenskega postopka, ki poteka v Republiki Sloveniji, se postopek nadaljuje, ko okoliščine, ki so razlog za odlog, prenehajo.
(3) Pred odločitvijo o priznanju sklepa o odvzemu se lastniku premoženja ali upravičencu do premoženja omogoči, da se o odvzemu izjavi.
(4) Preiskovalni sodnik v sklepu, s katerim prizna sklep o odvzemu, opredeli priznani sklep in organ, ki ga je izdal, določi osebo, zoper katero se odreja odvzem, ter premoženje, ki se odvzame. Obrazložitev sklepa vsebuje razloge za priznanje sklepa in določitev predmeta odvzema, pa tudi kratek povzetek razlogov za izdajo sklepa v državi izdajateljici, kot jih je sporočil organ izdajatelj.
(5) Sklep, s katerim je sklep o odvzemu priznan, se skupaj s poukom o pritožbi vroči osebi, zoper katero je izdan.
(6) Sklep iz prejšnjega odstavka, pa tudi sklep, s katerim je zahteva za priznanje in izvršitev zavrnjena, se vroči državnemu tožilcu, ki lahko vloži pritožbo.
(7) Ne glede na organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalni sodnik odredi izročitev premoženja oškodovancu, izplačilo odškodnine iz odvzetega premoženja, zadržanje prodaje odvzetega premoženja, prodajo ali izročitev odvzetega premoženja, ustavitev postopka ter nakazilo državi izdajateljici in proračunu Republike Slovenije.
(8) Če se odvzeto nedenarno premoženje ne vrne oškodovancu, se proda. Preiskovalni sodnik lahko s soglasjem organa izdajatelja ali na njegov predlog to premoženje prepusti državi izdajateljici, če tako določa mednarodna pogodba, če je bilo pred storitvijo kaznivega dejanja v lasti države izdajateljice ali če premoženja iz razlogov javne varnosti, javne morale ali zaradi majhne vrednosti ni mogoče prodati. Če odvzetega nedenarnega premoženja ni mogoče prodati, organ izdajatelj pa ne privoli v njegov prenos na državo izdajateljico, se uniči ali brezplačno prepusti muzeju ali drugemu zavodu.
(9) Če je verjetno, da bodo zaradi odvzema in hrambe premoženja nastali visoki ali izredni stroški, ali če taki stroški nastanejo, preiskovalni sodnik na to opozori organ izdajatelj in mu predlaga, da stroške nosi država izdajateljica.
(10) Organ, ki izvršuje sklep o odvzemu, preiskovalnega sodnika sproti obvešča o poteku izvrševanja.
(11) Če odvzema ni mogoče deloma ali v celoti izvršiti, organ izdajatelj pa podrejeno zahteva odvzem nadomestnega premoženja enake vrednosti, preiskovalni sodnik opravi poizvedbe o obstoju takega premoženja v ustreznih evidencah, registrih in javnih knjigah ali podatke zahteva od bank ali drugih institucij, ki zagotavljajo storitev hrambe ali upravljanja premoženja. Če je nadomestno premoženje najdeno, preiskovalni sodnik izda nov sklep o priznanju s smiselno uporabo določb tega člena, prejšnji sklep pa deloma ali v celoti razveljavi.«.
Za 224.d členom se dodata nova 224.e in 224.f člen, ki se glasita:
»Priznanje in izvršitev v drugi državi članici
(1) Sodišče ali državni tožilec, ki odvzame predmete, ki se po kazenski zakonodaji smejo ali morajo vzeti, ali premoženjsko korist, ki je bila dosežena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, odločitev pošlje v priznanje in izvršitev drugi državi članici, če je verjetno, da je sicer ne bo mogoče izvršiti.
(2) Ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, o začasnem zavarovanju odvzema premoženjske koristi sodišče odloči, da se odvzem iz prejšnjega odstavka zavaruje v drugi državi članici, če obstaja nevarnost, da odvzema sicer ne bo mogoče izvršiti. Ob tem ji sklep pošlje v priznanje in izvršitev. V sklepu sodišče določi osebo, zoper katero se sklep izdaja, in predmet zavarovanja ter navede, ali se zavarovanje lahko odredi na nadomestnem premoženju enake vrednosti.
(3) V primeru nevarnosti, da odvzema ne bo mogoče izvršiti, se lahko v priznanje in izvršitev pošlje tudi druga odločba o začasnem zavarovanju odvzema predmetov ali premoženjske koristi, ki jo je mogoče izvršiti v drugi državi članici.
(4) Sodišče na predlog oškodovanca, ki je na podlagi pravnomočne sodbe upravičen do odškodnine ali vrnitve stvari zaradi kaznivega dejanja, od organa izvršitelja zahteva, da odvzeto premoženje ali znesek od njegove prodaje v celoti ali deloma izroči oškodovancu. Če postopek za vrnitev stvari še poteka, sodišče od organa izvršitelja na predlog oškodovanca zahteva, da odloži prodajo odvzetega premoženja. Oškodovanec lahko poda predlog, če so izpolnjeni pogoji za poplačilo premoženjskega zahtevka iz odvzete premoženjske koristi v skladu s kazensko zakonodajo.
(5) Če so premoženje, zavarovano v drugi državi članici, stvari, ki nedvomno pripadajo oškodovancu, sodišče na predlog oškodovanca od organa izvršitelja zahteva, da jih vrne oškodovancu še pred izvršitvijo odvzema.
(6) Če organ izvršitelj predlaga delitev visokih ali izrednih stroškov, sodišče ali državni tožilec, ki je odločbo poslal v izvršitev, odloči, da se stroški krijejo iz sredstev sodišča oziroma državnega tožilstva, če zakonodaja države izvršiteljice določa vzajemno obveznost.
(7) Če organ izvršitelj ali drug organ države izvršiteljice predlaga dogovor, da se odvzeto premoženje prenese na Republiko Slovenijo, državni tožilec ali sodišče premoženje prevzame, če s tem ne bi nastali nesorazmerni stroški. S prevzetim premoženjem ravna kot s premoženjem, odvzetim v kazenskem postopku, ki teče v Republiki Sloveniji.
(8) Če organ izvršitelj ali drug organ države izvršiteljice predlaga dogovor, da se odvzeto nedenarno premoženje prepusti državi izvršiteljici za zadeve javnega interesa ali socialne namene, državni tožilec ali sodišče odvzeto premoženje prepusti državi izvršiteljici, če tako določa mednarodna pogodba ali če bi bilo v domačem postopku uničeno ali brezplačno odsvojeno.
Dogovor o povrnitvi odškodnine iz prvega odstavka 34. člena Uredbe 2018/1805/EU sklene državno odvetništvo ob smiselni uporabi pravil o odškodninski odgovornosti države.«.
Za naslovom V. dela se doda naslov novega poglavja, ki se glasi:
»25. poglavje Izmenjava podatkov iz kazenskih evidenc med državami članicami«.
V 225. členu se besedilo »evidenc podatkov o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb (v nadaljnjem besedilu: kazenska evidenca)« nadomesti z besedilom »kazenskih evidenc«.
226. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v V. delu, pomenijo:
1. »centralni organ« je organ države članice, ki je pristojen za izmenjavo podatkov iz kazenskih evidenc;
2. »centralni organ Republike Slovenije« je ministrstvo, pristojno za pravosodje, ki upravlja kazensko evidenco;
3. »država članica« pomeni država članica Evropske unije ter Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske;
4. »državljan tretje države« so oseba, ki ni državljan države članice, oseba, ki ima poleg državljanstva države članice tudi državljanstvo tretje države, oseba brez državljanstva in oseba, katere državljanstvo centralnemu organu ni znano;
5. »ECRIS« je sistem informacijskih povezav, ki uporablja informacijsko tehnologijo za izmenjavo podatkov in informacij iz kazenskih evidenc med centralnimi organi;
6. »ECRIS-TCN« je sistem za določitev držav članic, ki so izrekle obsodbo državljanu tretje države, vzpostavljen na podlagi Uredbe 2019/816/EU;
7. »kazenska evidenca« je evidenca države članice o pravnomočnih kazenskih obsodbah in posledicah teh obsodb, vključno s kazensko evidenco Republike Slovenije;
8. »kazenska evidenca Republike Slovenije« je kazenska evidenca in evidenca vzgojnih ukrepov v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;
9. »okvir za zagotavljanje interoperabilnosti« je sistem večinoma avtomatiziranih povezav med informacijskimi sistemi Evropske unije, kot jih določa Uredba 2019/818/EU.«.
V 227. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Centralni organ Republike Slovenije centralnemu organu druge države članice posreduje naslednje podatke o pravnomočni kazenski obsodbi njenega državljana, ko je obsodba vpisana v kazensko evidenco, in sicer:
– osebno ime, EMŠO, podatek o vrsti in številki osebnega dokumenta, datum, kraj in državo rojstva, spol, državljanstva, prejšnja osebna imena, osebna imena staršev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča;
– datum izreka in opravilno številko obsodbe, ime sodišča, ki je obsodbo izreklo, ter datum pravnomočnosti;
– čas izvršitve kaznivega dejanja;
– zakonsko podlago in označbo kaznivega dejanja ter
– vrsto in višino izrečene kazenske sankcije.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če podatek iz prejšnjega odstavka ni vpisan v kazensko evidenco Republike Slovenije, se kljub temu posreduje centralnemu organu druge države članice, če je vpisan v drugo evidenco, ki je povezana s kazensko evidenco Republike Slovenije. Spol obsojenega posameznika se lahko opredeli na podlagi EMŠO.«.
Dosedanji drugi, tretji in četrti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
Za 227. členom se doda nov 227.a člen, ki se glasi:
»Obdelava podatkov v kazenski evidenci na podlagi obsodbe v drugi državi članici
(1) Centralni organ Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, v kazensko evidenco Republike Slovenije vpiše podatke o kazenski obsodbi državljana Republike Slovenije, ki jih posreduje centralni organ druge države članice, ki je izrekla obsodbo.
(2) Če centralni organ druge države članice pri posredovanju podatkov določi prepoved posredovanja podatkov drugim državam, razen če so potrebni za izvedbo kazenskega postopka, se vpiše tudi ta omejitev.
(3) Podatki iz prvega odstavka tega člena se v kazenski evidenci Republike Slovenije ne glede na deseti odstavek 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22, 83/24 in 85/25; v nadaljnjem besedilu ZIKS-1) spremenijo ali brišejo, ko spremembo ali izbris podatkov v svoji kazenski evidenci sporoči centralni organ države članice, ki je izrekla obsodbo. Centralni organ Republike Slovenije sme kadarkoli preveriti, ali so podatki še vpisani v kazensko evidenco države članice, ki je podatke posredovala.
(4) Ne glede na enajsti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, glede katere je določena prepoved iz drugega odstavka tega člena, tujim organom in drugim tujim subjektom dopustno dati le, če so potrebni za izvedbo kazenskega postopka.
(5) Ne glede na šesti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, ki jo je izrekla druga država članica, slovenskim in tujim organom in drugim subjektom dopustno dati za druge namene kot za izvedbo kazenskega postopka le, če je obsodba izrečena za ravnanje, ki je po pravu Republike Slovenije kaznivo dejanje, ali če gre za obsodbo na kazen zapora nad šest mesecev, vključno s pogojno obsodbo. Ravnanja, ki po pravu Republike Slovenije niso kazniva dejanja, se z uporabo standardiziranih oznak iz drugega odstavka 235. člena tega zakona opredelijo v pravilniku, ki ureja kazenske evidence.
(6) Ne glede na šesti odstavek 250.a člena ZIKS-1 je podatke o obsodbi, ki jo je izrekla druga država članica, slovenskim in tujim organom ter drugim subjektom dopustno dati za druge namene kot za izvedbo kazenskega postopka le, če obsodba na podlagi določb kazenskega zakona o zakonski in sodni rehabilitaciji še ne bi bila izbrisana.
(7) Obsodbe, glede katerih velja omejitev dajanja podatkov v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena, ne vplivajo na pogoje za izbris obsodb, ki so jih izrekla sodišča Republike Slovenije in tretjih držav, iz kazenske evidence Republike Slovenije.«.
228. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Posredovanje podatkov drugim državam članicam na zaprosilo
(1) Centralni organ Republike Slovenije na zaprosilo centralnega organa druge države članice posreduje podatke o obsodbah posameznika iz kazenske evidence Republike Slovenije, če so podatki potrebni za izvedbo kazenskega postopka.
(2) Če so podatki potrebni za drug namen, se ob upoštevanju omejitev iz četrtega, petega in šestega odstavka prejšnjega člena podatki posredujejo pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij. Če se na podatke nanaša prepoved posredovanja podatkov drugim državam, se centralni organ države članice prosilke obvesti o obstoju prepovedi in državi članici, ki jo je določila.
(3) Če je zaprosilo podano na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov, centralni organ Republike Slovenije odgovori v skladu s prejšnjim odstavkom, če je zahtevo pri centralnemu organu druge države članice vložil državljan ali nekdanji državljan Republike Slovenije ali državljan tretje države.
(4) Centralni organ Republike Slovenije v odgovoru na zaprosilo posreduje podatke, navedene v prvem odstavku 227. člena, če so vpisani v kazensko evidenco Republike Slovenije, v evidenco, ki je povezana s kazensko evidenco Republike Slovenije ali v evidenco iz prvega odstavka 232. člena tega zakona. Spol obsojenega posameznika se lahko opredeli na podlagi EMŠO.
(5) Centralni organ druge države članice zaprosilo poda na obrazcu iz priloge 13, ki je sestavni del tega zakona. Centralni organ Republike Slovenije na zaprosilo odgovori v desetih delovnih dneh na obrazcu iz priloge 14, ki je sestavni del tega zakona. Če se zaprosilo vloži na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov, se podatki sporočijo v dvajsetih delovnih dneh. Če centralni organ Republike Slovenije potrebuje dodatne podatke za identifikacijo posameznika, se nemudoma posvetuje z organom, ki je zaprosilo poslal, odgovor pa pošlje v desetih delovnih dneh po prejemu dopolnjenih podatkov.«.
229. člen se črta.
230. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Zaprosilo za posredovanje podatkov iz kazenske evidence druge države članice
(1) Na podlagi zahteve za pridobitev podatkov iz kazenske evidence druge države članice, ki jo poda državni organ Republike Slovenije ali drug subjekt v Republiki Sloveniji, ki je na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, upravičen pridobiti podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije, centralni organ Republike Slovenije ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka 235.c člena tega zakona pošlje centralnemu organu druge države članice zaprosilo za pridobitev podatkov o obsodbah posameznika, vpisanih v kazensko evidenco zaprošene države članice.
(2) Centralni organ Republike Slovenije pošlje zaprosilo iz prejšnjega odstavka tudi na podlagi zahteve posameznika za pridobitev lastnih podatkov iz kazenske evidence druge države članice.
(3) Zahtevo je mogoče podati za pridobitev podatkov iz kazenske evidence države članice, katere državljan je ali je bil posameznik, na katerega se zahteva nanaša. Podatke o državljanu tretje države je mogoče pridobiti iz kazenskih evidenc vseh držav članic, vendar centralni organ Republike Slovenije zaprosilo pošlje le centralnim organom držav članic, za katere z vpogledom v sistem ECRIS-TCN ugotovi, da v svoji kazenski evidenci vodijo podatke o posamezniku, na katerega se zahteva nanaša.
(4) Če obstaja verjetnost, da ima podatke o obsodbah tudi druga država članica, se lahko podatki, potrebni za izvedbo kazenskega postopka, zahtevajo tudi od centralnega organa te države.
(5) Centralni organ Republike Slovenije prejete podatke o obsodbah oziroma odgovor zaprošene države članice posreduje vlagatelju zahteve ali pa ga obvesti, da druga država članica na zaprosilo ni odgovorila v desetih delovnih dneh oziroma, kadar se zahteva nanaša na pridobitev lastnih podatkov, v dvajsetih delovnih dneh. Če se zahteva nanaša na podatke o državljanu tretje države, se vlagatelj zahteve obvesti tudi, katerim državam članicam je bilo zaprosilo poslano.
(6) Zaprosilo se pošlje v obliki obrazca iz priloge 13, ki je sestavni del tega zakona, in je prevedeno v uradni jezik zaprošene države članice ali, če to dopušča pravo zaprošene države članice, v angleški jezik.«.
V 231. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek: »Centralni organi si zaprosila, odgovore na zaprosila in druge informacije izmenjujejo z uporabo sistema ECRIS, če ta način izmenjave ni dostopen, pa v skladu z naslednjim odstavkom.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Centralnim organom drugih držav članic ni dopustno omogočiti neposrednega dostopa do podatkov iz kazenske evidence Republike Slovenije.«.
V 232. členu se za osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Centralni organ Republike Slovenije sme s privolitvijo posameznika obdelovati njegove prstne odtise in podobo obraza, vključno z izmenjavo teh podatkov s centralnim organom druge države članice, da preveri, ali se obsodbe ali drugi podatki, ki jih je sporočila druga država članica ali so vpisani v sistem ECRIS-TCN, nanašajo na tega posameznika. Biometrične podatke centralni organ Republike Slovenije izbriše takoj, ko ugotovi, ali se podatki, ki jih je sporočila druga država članica, nanašajo na pravilno osebo, vendar najpozneje v šestih mesecih od pridobitve biometričnih podatkov.«.
234. člen se črta.
235. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Centralni organ Republike Slovenije pri pošiljanju podatkov iz 227. in 228. člena tega zakona za vsako kaznivo dejanje, kazensko sankcijo ali drug ukrep določi ustrezno oznako. Če so podatki na voljo, se določijo oznake tudi o načinu storitve kaznivega dejanja, udeležbi pri storitvi kaznivega dejanja, o izključitvi ali delni izključitvi krivde in povratništvu obsojenca.
(2) Oznake iz prejšnjega odstavka predpiše Evropska komisija.«.
Za 235. členom se dodajo naslov novega poglavja in novi 235.a, 235.b, 235.c, 235.č in 235.d člen, ki se glasijo:
Uporaba določb tega poglavja
(1) To poglavje za namen sodelovanja v sistemu ECRIS-TCN ureja pristojnosti centralnega organa Republike Slovenije, pobudnike za izvajanje poizvedb, namen uporabe pridobljenih podatkov, vnos podatkov in pridobivanje prstnih odtisov obsojenih državljanov tretjih držav.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kot je določeno v 4. členu Uredbe 2019/816/EU.
Pristojnost centralnega organa Republike Slovenije v okviru ECRIS-TCN
(1) Centralni organ Republike Slovenije v sistemu ECRIS-TCN opravlja vnose podatkov o identiteti v Republiki Sloveniji obsojenih državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi, opravlja poizvedbe o obsodbah teh oseb v drugih državah članicah in izvaja druge naloge, ki jih centralnim organom nalaga Uredba 2019/816/EU.
(2) Prav tako opravlja druge naloge, kadar je za njihovo izvajanje v skladu z Uredbo 2019/816/EU pristojna Republika Slovenija, in sicer:
– zagotavlja pravilno in varno obdelavo podatkov, izvaja ukrepe v zvezi s pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave podatkov, opozarja druge države članice na nepravilnost podatkov, preverja pravilnost podatkov na podlagi opozorila druge države članice in zagotavlja javno dostopne informacije glede obdelave podatkov;
– zagotavlja ustrezno programsko opremo in organizacijske pogoje za dostop do sistema ECRIS-TCN in
– Evropski komisiji sporoča statistične, kontaktne in druge podatke.
(3) Centralni organ Republike Slovenije odloča o zahtevkih za posredovanje podatkov iz sistema ECRIS-TCN tretjim državam in mednarodnim organizacijam, ki jih v skladu s tretjim odstavkom 17. člena Uredbe 2019/816/EU Republiki Sloveniji posreduje Eurojust. Zahtevku ugodi, če je razvidno, da je tretja država ali mednarodna organizacija upravičena pridobiti podatke iz kazenske evidence Republike Slovenije o obsodbah posameznika, na katerega se zahtevek nanaša.
Poizvedbe in namen uporabe podatkov
(1) Centralni organ Republike Slovenije opravi poizvedbo v sistemu ECRIS-TCN, ko v skladu z 230. členom tega zakona prejme zahtevo za posredovanje podatkov o obsodbah državljana tretje države iz kazenskih evidenc drugih držav članic ali na podlagi posebne zahteve organa Republike Slovenije, ki podatke potrebuje za izvedbo kazenskega postopka.
(2) Če so podatki potrebni za izvedbo kazenskega postopka, se poizvedba lahko opravi z uporabo prstnih odtisov, ki jih obdeluje vlagatelj zahteve.
(3) Podatki, pridobljeni s poizvedbo, se smejo uporabiti za izvedbo kazenskega postopka, varnostno preverjanje, izdajo dovoljenj, preverjanje v zvezi z javnimi naročili, za preverjanje za namene zaposlitve, preverjanje za prostovoljne dejavnosti, ki vključujejo stike z otroki ali ranljivimi osebami, za pridobitev državljanstva, pridobitev pravice do prebivanja ali vstopa v državo, v postopkih za pridobitev mednarodne zaščite ter za pridobitev lastnih osebnih podatkov.
Vnos podatkov o identiteti
(1) Ko centralni organ Republike Slovenije v kazensko evidenco Republike Slovenije vpiše obsodbo v Republiki Sloveniji obsojenega državljana tretje države, v sistem ECRIS-TCN vnese podatke o identiteti obsojenega posameznika v skladu z Uredbo 2019/816/EU, razen podobe obraza.
(2) Če podatki iz podtočk (i) in (iii) točke (a) prvega odstavka 5. člena Uredbe 2019/816/EU v kazensko evidenco Republike Slovenije niso vpisani, jih Centralni organ Republike Slovenije pridobi v skladu z drugim odstavkom 227. člena tega zakona.
(1) Centralni organ Republike Slovenije ob vnosu podatkov v sistem ECRIS-TCN pridobi prstne odtise obsojenega državljana tretje države iz evidence daktiloskopiranih oseb v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije. V ta namen se kazenska evidenca lahko poveže z evidenco daktiloskopiranih oseb na podlagi EMŠO, odtisi pa se lahko izmenjajo tudi z neposredno elektronsko komunikacijo med organoma. Centralni organ Republike Slovenije in policija lahko skleneta sporazum, v katerem določita način izvajanja izmenjave prstnih odtisov.
(2) Če v evidenci policije ni prstnih odtisov državljana tretje države, ki je bil obsojen na kazen zapora šestih mesecev ali več, centralni organ Republike Slovenije odvzem prstnih odtisov naloži zavodu, v katerem ta posameznik prestaja kazen zapora, razen če gre za državljana tretje države, ki je tudi državljan ene izmed držav članic.
(3) Policija in zavod za prestajanje kazni zapora prstne odtise posredujeta v skladu s podatkovnimi standardi, določenimi z Uredbo 2019/816/EU.«.
Za novim 235.d členom se dodajo naslov novega poglavja in novi 235.e, 235.f in 235.g člen, ki se glasijo:
»27. poglavje Okvir za zagotavljanje interoperabilnosti
Uporaba določb tega poglavja
(1) To poglavje za namen sodelovanja v okviru za interoperabilnost ureja pristojnosti centralnega organa Republike Slovenije in postopek ročnega preverjanja različnih identitet.
(2) Izrazi, uporabljeni v tem poglavju, pomenijo, kakor določa 4. člen Uredbe 2019/818/EU.
Pristojnost centralnega organa Republike Slovenije glede zagotavljanja interoperabilnosti
(1) Centralni organ Republike Slovenije glede zagotavljanja interoperabilnosti izvaja ročno preverjanje različnih identitet in druge naloge, ki jih centralnim organom nalaga Uredba 2019/818/EU.
(2) Prav tako opravlja naloge, povezane z vnosi v sistem ECRIS-TCN, kadar je za njihovo izvajanje v skladu z uredbo iz prejšnjega odstavka pristojna Republika Slovenija, in sicer:
– zagotavlja pravilno in varno obdelavo podatkov, izvaja ukrepe v zvezi s pravico do dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave podatkov ter zagotavlja javno dostopne informacije glede obdelave podatkov;
– poroča o varnostnih incidentih, kadar jih zazna pri svojem delu ali je o njih obveščen;
– Evropski komisiji sporoča statistične, kontaktne in druge podatke.
(3) Za izvajanje nalog iz tega člena ima centralni organ Republike Slovenije dostop do evropskega iskalnega portala, skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, detektorja več identitet in skupnega odložišča podatkov o identiteti v skladu z določili Uredbe 2019/818/EU.
Ročno preverjanje različnih identitet
(1) Centralni organ Republike Slovenije v skladu z 29. členom Uredbe 2019/818/EU ročno preveri različne identitete, med katerimi je po vpisu podatkov v sistem ECRIS-TCN vzpostavljena rumena povezava, hitro in na podlagi podatkov v kazenski evidenci Republike Slovenije ali z uporabo orodij iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(2) Če centralni organ Republike Slovenije na podlagi prejšnjega odstavka ne more zanesljivo ugotoviti, ali je povezavo med identitetami treba opredeliti kot rdečo ali zeleno povezavo, za dodatne podatke zaprosi druge državne organe in organe drugih držav članic. Policijo lahko zaprosi tudi za primerjavo biometričnih podatkov. V dvomu se povezava označi kot rdeča.
(3) Pred opredelitvijo povezave kot rdeče se centralni organ Republike Slovenije lahko posvetuje s posameznikom, na katerega se podatki o identiteti nanašajo, in v skladu z devetim odstavkom 232. člena tega zakona obdeluje njegove biometrične podatke.
(4) Če se na podlagi ročnega preverjanja različnih identitet vzpostavi rdeča ali bela povezava, centralni organ Republike Slovenije posameznika, na katerega se povezava nanaša, obvesti v skladu s četrtim in petim odstavkom 32. člena Uredbe 2019/818/EU, obvestilo pa se vroči osebno v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Zoper odločitev centralnega organa Republike Slovenije v postopku ročnega preverjanja različnih identitet ni pritožbe, posameznik, na katerega se odločitev nanaša, pa lahko vloži zahtevke, določene z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in uveljavlja sodno varstvo.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(1) Državljane tretjih držav, ki so ob začetku delovanja sistema ECRIS-TCN vpisani v kazensko evidenco Republike Slovenije, ministrstvo obvesti o vpisu podatkov o njihovi identiteti v sistem ECRIS-TCN, če so podatki o njihovem naslovu za vročanje v centralnem registru prebivalstva.
(2) Ministrstvo ob začetku delovanja sistema ECRIS-TCN na spletni strani objavi splošna pojasnila o obdelavi podatkov.
(1) Določbe tega zakona, ki urejajo sistem ECRIS-TCN, se smiselno uporabljajo tudi za državljane tretjih držav, ki so v kazensko evidenco Republike Slovenije vpisani na dan začetka uporabe sistema ECRIS-TCN. V sistem ECRIS-TCN se podatek o prstnih odtisih teh oseb vnese le, če je v evidenci daktiloskopiranih oseb v skladu z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za umrle posameznike, kar ministrstvo preveri z obdelavo podatkov iz centralnega registra prebivalstva.
(1) Določbe novega 26. poglavja zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja sistema ECRIS-TCN, določenim s sklepom Evropske komisije v skladu s petim odstavkom 35. člena Uredbe 2019/816/EU (v nadaljnjem besedilu: dan začetka delovanja ECRIS-TCN).
(2) Določbe novega 27. poglavja zakona se začnejo uporabljati z dnem začetka delovanja Evropskega iskalnega portala, Skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, Skupnega odložišča podatkov o identiteti in Detektorja več identitet, določenim z izvedbenim aktom Evropske komisije v skladu s prvim, drugim, tretjim in četrtim odstavkom 68. člena Uredbe 2019/818/EU.
(3) Ne glede na tretji in peti odstavek spremenjenega 230. člena zakona se do dneva začetka delovanja ECRIS-TCN zaprosilo za pridobitev podatkov o državljanu tretje države pošlje vsem državam članicam, brez predhodnega vpogleda v sistem ECRIS-TCN, vlagatelja zahteve pa se ne obvešča, katerim državam članicam je bilo zaprosilo poslano.
(4) Ne glede na novi deveti odstavek 232. člena zakona centralni organ Republike Slovenije do dneva začetka delovanja ECRIS-TCN ne obdeluje prstnih odtisov in podobe obraza posameznika zaradi ugotavljanja, ali se podatki, vpisani v sistem ECRIS-TCN, nanašajo na tega posameznika.
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-01/25-12/18
Ljubljana, dne 11. februarja 2026
EPA 2368-IX
