Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-33
Ljubljana, dne 11. februarja 2026
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O USMERJANJU OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI (ZUOPP-1B)
1. člen
V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI) se v 2. členu za besedilom »gluhi in naglušni otroci,« doda besedilo »otroci z gluhoslepoto,«.
Za 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:
(1) Otroka, pri katerem osnovna šola zazna učne težave ali druge okoliščine, zaradi katerih potrebuje dodatno strokovno podporo, vključi v podporo in pomoč.
(2) Osnovna šola v letnem delovnem načrtu določi oblike podpore in pomoči, namenjene razvijanju in utrjevanju učnih in kompenzacijskih strategij, usvajanju in utrjevanju učne snovi ter doseganju standardov znanja. Svetovalni delavec skrbi za usklajevanje podpore in pomoči na ravni šole.
(3) Razrednik skrbi za spremljanje in usklajevanje podpore in pomoči na ravni oddelka, vodi predpisano šolsko dokumentacijo ter otroku ponudi možnost vključitve vanjo in v druge oblike podpore. Podporo in pomoč izvajajo učitelji šole.
(4) V programu osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo se ure za izvajanje podpore in pomoči zagotovijo iz nabora ur, določenih v predmetniku razširjenega programa.
(5) Podpora in pomoč obsega tudi prilagoditve fizičnega in socialnega učnega okolja, pristopov pri poučevanju, učnih pripomočkov, gradiv, opreme, domačih nalog in načinov ocenjevanja znanja.«.
V 10. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(materialni pogoji)«.
V drugem odstavku se v prvem stavku za besedilom »vzgojno-izobraževalnem zavodu« doda besedilo »oziroma socialnovarstvenem zavodu«, v drugem stavku pa za besedilom »vzgojno-izobraževalni zavod« besedilo »oziroma socialnovarstveni zavod«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Prilagajanje in pretvarjanje učbenikov in drugih učnih gradiv v okviru javne službe zagotavljajo osnovne šole, ki izvajajo prilagojene izobraževalne in posebne programe, zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter specialne knjižnice, ki na podlagi zakona, ki ureja knjižnično dejavnost, izvajajo storitve v prilagojenih tehnikah za osebe s slepoto ali slabovidnostjo.
(4) Ministrstvo, pristojno za šolstvo, vzpostavi in določi načine vzdrževanja zaščitenega digitalnega repozitorija in dostop do učnih gradiv ter obveznosti založnika v zvezi z naložitvijo potrjenih učnih gradiv v odprti elektronski obliki.«.
Za 10. členom se doda nov 10.a člen, ki se glasi:
(pomoč spremljevalca, spremljevalca skupine in varuha negovalca)
(1) Težje in težko gibalno oviranim otrokom, slepim in slabovidnim otrokom oziroma otrokom z okvaro vidne funkcije, otrokom z gluhoslepoto, dolgotrajno bolnim otrokom, otrokom z avtističnimi motnjami in otrokom s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki so usmerjeni v izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ali v prilagojene izobraževalne programe, se lahko z odločbo o usmeritvi dodeli pomoč spremljevalca ali spremljevalca skupine v času vzgojno-izobraževalnega dela.
(2) Pomoč spremljevalca in spremljevalca skupine omogoča otroku s posebnimi potrebami nemoteno vključevanje v pouk in druge dejavnosti v šoli ali zavodu. Merila za določitev spremljevalca in spremljevalca skupine so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, ki jih sprejme Zavod Republike Slovenije za šolstvo v soglasju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo.
(3) V izobraževalnih programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo pomoč izvaja spremljevalec, v prilagojenih izobraževalnih programih pa spremljevalec skupine.
(4) V posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v vzgojnem programu pomoč iz drugega odstavka tega člena izvaja varuh negovalec v skladu s predpisom, ki ureja normative in standarde za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami.
(5) Izjemoma lahko otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje pomoč pri prevozu in je to določeno v odločbi o usmeritvi, na organiziranem šolskem prevozu od kraja prebivališča do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj spremlja spremljevalec, spremljevalec skupine ali varuh negovalec. Na prevozu od kraja prebivališča do socialnovarstvenega zavoda in nazaj pa otroka spremlja varuh. Merila za določitev pomoči pri prevozu so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami iz drugega odstavka tega člena.«.
16. člen se spremeni tako, da se glasi:
(oskrba in vključitev v vzgojni program)
(1) Otroci s posebnimi potrebami se lahko z odločbo o usmeritvi vključijo v oskrbo in v vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, dom za učence ali socialnovarstveni zavod, kadar jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza oziroma kadar organ, ki vodi postopek usmerjanja, presodi, da je to v največjo korist otroka. V primeru vključitve otroka v socialnovarstveni zavod se oskrba zagotavlja v skladu s predpisi s področja socialnega varstva.
(2) V oskrbo in v vzgojni program se z odločbo o usmeritvi lahko vključijo tudi otroci s statusom dijaka, ki so končali prilagojene izobraževalne programe osnovne šole ali so vključeni v prilagojene izobraževalne srednješolske programe oziroma posebne programe, namenjene rehabilitaciji.
(3) Vzgojno-izobraževalni zavod iz prvega odstavka tega člena lahko z namenom razbremenitve družine omogoči vključitev tudi drugim otrokom tega zavoda v oskrbo in vzgojni program. Zavod v letnem delovnem načrtu določi dneve izvajanja oskrbe in vzgojnega programa za te otroke. Stroške prehrane in prevoza krijejo starši ali pa se sredstva zagotovijo iz donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov.«.
23. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka, se ustanovita prvo in drugostopna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje). Komisija za usmerjanje prve in druge stopnje daje strokovno mnenje.
(2) Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) komisije za usmerjanje prve stopnje s sklepom imenuje in razrešuje direktor oziroma direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Komisije prve stopnje imajo člane, ki se vključujejo v komisije za usmerjanje prve stopnje z liste izvedencev, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
(3) Komisije za usmerjanje prve stopnje so imenovane glede na vrsto primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok v sestavi najmanj dveh članov z liste izvedencev s področij specialne in rehabilitacijske pedagogike ustrezne smeri, socialne pedagogike, psihologije, pediatrije, pedopsihiatrije, šolske medicine ali drugih področij, ki lahko otroka obravnavajo z vidika njegovih posebnih potreb.
(4) Člane komisije za usmerjanje druge stopnje s sklepom imenuje in razrešuje minister, pristojen za šolstvo.
(5) Komisijo za usmerjanje druge stopnje sestavljajo trije člani s področij specialne in rehabilitacijske pedagogike, šolske medicine oziroma pediatrije ter psihologije.
(6) Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive dokumentacije in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje), se lahko v skladu z drugim oziroma četrtim odstavkom tega člena kot dodatnega člana komisije za usmerjanje imenuje specialista s področja pedopsihiatrije, fizikalne medicine in rehabilitacije, okulistike, avdiologije oziroma katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb, za izvedbo dodatne strokovne ocene. V tem primeru se število članov ustrezno poveča.
(7) Komisija za usmerjanje lahko pred pripravo strokovnega mnenja na svojo sejo povabi predstavnika šole ali zavoda, v katerega je otrok vključen, da predstavi izvajanje podpore in pomoči za otroka iz 4.a člena tega zakona.
(8) Komisija za usmerjanje prve stopnje pred pripravo strokovnega mnenja pridobi tudi pisno mnenje razrednika.
(9) Minister podrobneje določi pogoje za imenovanje in razrešitev, organizacijo in način dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«.
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zahteva za začetek postopka usmerjanja)
(1) Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne z zahtevo staršev. Zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži tudi oseba starejša od 15 let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). V primeru kolizije ravnanj med otrokom in starši se otroku določi kolizijskega skrbnika v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja.
(2) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, v katerega je ali bo otrok vključen, je dolžan vložiti zahtevo za začetek postopka, kadar oceni, da je potrebno preveriti ustreznost programa, v katerega je otrok vključen.
(3) Kadar se postopek ne začne na zahtevo staršev, je treba zahtevo za začetek postopka usmerjanja vročiti tudi njim.
(4) Če so vlagatelji starši ali starejši mladoletnik, morajo zahtevi za začetek postopka usmerjanja priložiti strokovno in drugo dokumentacijo, s katero razpolagajo, ki vključuje že opravljene obravnave otroka. Zavod Republike Slovenije za šolstvo pridobi dodatno potrebno dokumentacijo za obravnavo otroka.
(5) Če je vlagatelj vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod, mora zahtevi za začetek postopka usmerjanja priložiti:
– poročilo šole o otroku, iz katerega je razvidno, da je bila otroku zagotovljena podpora in pomoč iz 4.a člena tega zakona,
– zapis pogovora z otrokom v šoli, razen če tega zaradi njegove starosti ali sposobnosti razumevanja okoliščin ni mogoče opraviti,
– strokovno dokumentacijo o obravnavi otroka, ki se nanaša na utemeljevanje otrokovih posebnih vzgojno-izobraževalnih potreb ali poročilo vrtca o otroku, če je bil otrok vključen v vrtec,
– drugo razpoložljivo strokovno dokumentacijo oziroma dokumentacijo centra za zgodnjo obravnavo v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
(6) Zahteva za začetek postopka usmerjanja se lahko vloži elektronsko, po pošti ali osebno na območno enoto Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, pristojno glede na kraj stalnega prebivališča otroka s posebnimi potrebami.
(7) Postopek usmerjanja je uveden, ko Zavod Republike Slovenije za šolstvo prejme popolno zahtevo za začetek postopka usmerjanja.
(8) Zahteva za začetek postopka usmerjanja se lahko vloži pred vpisom v vzgojni, vzgojno-izobraževalni program ali posebni program vzgoje in izobraževanja ter ves čas, dokler je otrok vključen v te programe.«.
V 26. členu se v prvem odstavku:
– črta prvi stavek,
– v drugem stavku za besedilom »specialno pedagoška,« doda besedilo »socialno pedagoška,«.
Tretji odstavek se črta.
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
(odločba o usmeritvi prve stopnje)
(1) Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija za usmerjanje prve stopnje.
(2) Z odločbo o usmeritvi prve stopnje se odloči o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v program vzgoje in izobraževanja ali pa se z odločbo ugotovi, da usmeritev ni potrebna.
(3) Če komisija za usmerjanje ugotovi, da otrok zaradi primanjkljaja, ovire oziroma motnje potrebuje takojšnjo usmeritev, pripravi strokovno mnenje, ne da bi šola pred tem izvajala podporo in pomoč iz 4.a člena tega zakona, na podlagi katerega Zavod Republike Slovenije za šolstvo izda odločbo o usmeritvi.
(4) Zavod Republike Slovenije za šolstvo lahko ob prehodu otroka iz predšolskega obdobja v šolo ali zavod izda odločbo o usmeritvi na podlagi individualnega načrta pomoči družini oziroma zapisnika multidisciplinarnega tima, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja celostno zgodnjo obravnavo predšolskih otrok s posebnimi potrebami.
(5) Če se otroka s posebnimi potrebami usmeri, se z odločbo odloči o:
– programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se bo otrok usmeril,
– vzgojno-izobraževalnem oziroma socialnovarstvenem zavodu, v katerega se bo otrok vključil,
– datumu vključitve otroka v program ali vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod,
– obsegu dodatne strokovne pomoči in o učiteljih za dodatno strokovno pomoč,
– prilagoditvah prostora in opreme ter uporabi prilagojene in pomožne izobraževalne tehnologije,
– pomoči spremljevalca ali spremljevalca skupine,
– zmanjšanju števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,
– spremstvu otroka, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja to potrebuje, na organiziranem šolskem prevozu,
– izvajanju dodatne strokovne pomoči v zavodu, v katerega otrok sicer ni vključen,
– prilagojenem prevozu dijaka s težjo ali težko gibalno oviranostjo, če zaradi svoje oviranosti ne more uporabljati javnega prevoza oziroma potrebuje prilagojen prevoz,
– oskrbi in vključitvi v vzgojni program,
– izobraževanju na domu,
– roku preverjanja ustreznosti usmeritve v skladu z merili za določanje preverjanja ustreznosti usmeritve pri posameznih skupinah otrok s posebnimi potrebami, ki so nujne glede na njihove vzgojno izobraževalne potrebe, in so priloga h kriterijem za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami,
– pravicah, za katere tako določa poseben zakon.
(6) Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki se sporazumevajo v slovenskem znakovnem jeziku oziroma v jeziku gluhoslepih in so usmerjeni v programe iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena prizna tudi pravica do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika oziroma tolmačenja jezika gluhoslepih.
(7) Otroci, ki imajo priznano pravico do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika (v nadaljnjem besedilu: uporabniki slovenskega znakovnega jezika) oziroma do tolmačenja jezika gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki jezika gluhoslepih), se učijo slovenski znakovni jezik oziroma jezik gluhoslepih. Gluhim in naglušnim otrokom ter otrokom z gluhoslepoto, ki niso uporabniki slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih in so usmerjeni v programe osnovne šole iz 5. člena tega zakona, se na podlagi zahteve v odločbi iz prvega odstavka tega člena lahko prizna tudi pravica do učenja slovenskega znakovnega jezika oziroma jezika gluhoslepih.«.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Odločba o usmeritvi se vroči staršem oziroma starejšemu mladoletniku, drugim vlagateljem zahteve in vzgojno-izobraževalnemu oziroma socialnovarstvenemu zavodu, v katerega je otrok vključen oziroma bo vključen.
(2) Če ima otrok rejnika, se odločba in strokovno mnenje vročita tudi rejniku in pristojnemu centru za socialno delo. Če se otrok s posebnimi potrebami vključi v socialnovarstveni zavod, se odločba vroči tudi pristojnemu centru za socialno delo.«.
36. člen se spremeni tako, da se glasi:
(individualizirani program)
(1) Vzgojno-izobraževalni oziroma socialnovarstveni zavod mora najpozneje v 30 dneh po dokončnosti odločbe izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualiziran program v skladu s smernicami Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.
(2) V pripravo in spremljanje individualiziranega programa morajo biti vključeni starši in otrok s posebnimi potrebami, pri čemer se upoštevata njegova starost in zrelost. Izvajanje individualiziranega programa spremlja strokovna skupina iz 37. člena tega zakona, ki ga evalvira najmanj ob zaključku vsakega šolskega leta in ga na podlagi ugotovitev spremljave in evalvacije po potrebi dopolnjuje ali spremeni.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Odločbe o usmeritvi, ki so bile izdane pred začetkom uporabe tega zakona, ostanejo v veljavi in se preverjajo v rokih, določenih z izdanimi odločbami, in v skladu s tem zakonom.
(podzakonska predpisa, programski dokument in repozitorij)
(1) Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 11/22) in Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 88/13, 108/21 in 46/23) se uskladita s tem zakonom v šestih mesecih od njegove uveljavitve.
(2) Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami iz novega 10.a člena in spremenjenega 30. člena zakona se uskladijo s tem zakonom do 30. junija 2026.
(3) Ministrstvo vzpostavi digitalni repozitorij iz četrtega odstavka spremenjenega 10. člena zakona do 1. januarja 2027.
Ta zakon se začne uporabljati 1. septembra 2026, razen sedmega odstavka spremenjenega 30. člena zakona, ki se začne uporabljati v skladu z 49. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24).
Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 602-10/25-7/17
Ljubljana, dne 3. februarja 2026
EPA 2548-IX
