Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 3. februarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-31
Ljubljana, dne 11. februarja 2026
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O STARŠEVSKEM VARSTVU IN DRUŽINSKIH PREJEMKIH (ZSDP-1H)
1. člen
V Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25) se v 39. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 15 dni. Nastopi ga najpozneje 15 dni po namestitvi otroka v rejništvo.«.
Dosedanji četrti do šesti odstavek postanejo peti do sedmi odstavek.
72. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izjemna višina otroškega dodatka)
(1) Kadar otrok živi v enostarševski družini, se posamezni znesek otroškega dodatka poveča za 30 odstotkov.
(2) Enostarševska družina je:
1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema;
2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.«.
V 78. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pravico do dodatka za veliko družino ima tudi druga oseba, če ima z otroki skupno stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živijo v Republiki Sloveniji.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prejšnji odstavek ima pravico do dodatka za veliko družino eden od staršev v primerih iz 2. in 3. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona oziroma druga oseba v primeru iz 2. točke prvega odstavka 74. člena tega zakona, če se dokaže, da tudi v tem času ustrezno materialno skrbi za otroka in da je letno število dni, ki jih je otrok preživel v družini v zadnjih 12 mesecih pred priznanjem pravice, vsaj 90 dni.«.
V 95. členu se v prvem odstavku za besedama »otroškega dodatka« doda besedilo »ali državne štipendije«.
V drugem odstavku se za besedama »otroškega dodatka« doda besedilo »ali državne štipendije«.
V 108. členu se v drugem odstavku na koncu 10. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 11. točka, ki se glasi:
»11. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) – podatek o številki transakcijskega računa, podatek o statusu računa (odprt, zaprt), datum zaprtja računa.«.
PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
Postopki za uveljavljanje starševskega dopusta rejnika, otroškega dodatka in dodatka za veliko družino, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
(opredelitev enostarševske družine za namen uveljavljanja pravic iz javnih sredstev)
Do ureditve v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ne glede na osmi odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip1C, 22/25 – ZZZRO-1, 40/25 – ZINR in 90/25 – ZPIZ-2O; v nadaljnjem besedilu: Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev) se za enostarševsko družino po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev šteje:
1. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je drugi od staršev umrl in otrok po njem ne prejema prejemkov za preživljanje ali prejema družinsko pokojnino, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali je drugi od staršev neznan, ali kadar otrok po drugem od staršev prejemkov za preživljanje dejansko ne prejema;
2. skupnost enega od staršev z enim ali več otroki, kadar je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev in je upravičen do nadomestila preživnine po zakonu, ki ureja pravice otrok v primeru neplačevanja preživnin, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom v višini, ki ne presega zneska nadomestila preživnine, usklajenega z rastjo minimalnih življenjskih stroškov v letu, v katerem starš otroka uveljavlja pravice iz javnih sredstev, ali ima preživnino določeno z veljavnim izvršilnim naslovom nad zneskom nadomestila preživnine, kadar pristojni center za socialno delo na podlagi vloge in ustreznih dokazil upravičenca presodi, da gre za izjemno socialno situacijo, kjer materialne, zdravstvene ali varnostne okoliščine bistveno ogrožajo socialni položaj otroka.
Z dnem uveljavitve tega zakona v Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev v 12. členu v prvem odstavku v 8. točki preneha veljati besedilo »in brez dodatka za otroka, ki ni vključen v vrtec«, uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. junija 2026.
Št. 541-01/25-11/17
Ljubljana, dne 3. februarja 2026
EPA 2158-IX
