Na podlagi določil 29. člena Zakona o lokalni samouprav /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K in 83/25 – ZOUL), 36. in 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu /ZJZP/ (Uradni list RS, št. 127/06) in 19. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 53/23, 50/25) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na 24. redni seji dne 29. 1. 2026 sprejel
o predmetu in pogojih za sklenitev koncesijskega razmerja javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta postavitve in vzdrževanja avtobusnih nadstrešnic v Mestni občini Murska Sobota
S tem odlokom kot koncesijskim aktom se določijo predmet, pravice in obveznosti Mestne občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: koncedent) in zasebnega partnerja ter uporabnikov objektov, postopek izbire zasebnega partnerja in druge sestavine koncesijskega javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta postavitve in vzdrževanja avtobusnih nadstrešnic v Mestni občini Murska Sobota.
Zasebna partnerka oziroma zasebni partner (v nadaljnjem besedilu: koncesionar) je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, ki sklene koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva (v nadaljnjem besedilu: koncesijsko razmerje), v katerem pridobi pravico in obveznost izvajati javno-zasebno partnerstvo.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Za vsa vprašanja, ki s tem odlokom niso urejena se uporabljajo določila zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
2. OBLIKA, PREDMET IN OBMOČJE IZVAJANJA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(oblika javno-zasebnega partnerstva)
Javno-zasebno partnerstvo se izvaja v obliki pogodbenega koncesijskega razmerja, pri čemer gre za koncesijo storitev.
(1) Predmet koncesije je postavitev in vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic (v nadaljnjem besedilu: koncesionirana dejavnost), ki zajema:
– odstranitev 12 obstoječih avtobusnih nadstrešnic in postavitev 28 novih avtobusnih nadstrešnic, ki jih koncesionar postavi najkasneje v dveh letih od podpisa koncesijske pogodbe in njihovo vzdrževanje v času koncesijskega razmerja,
– pravico koncesionarja za uporabo zemljišč v lasti mestne občine za namen postavitve 23 obstoječih reklamnih (jumbo) panojev in
– pravico koncesionarja za uporabo zemljišč za namen postavitve 19 obstoječih svetlobnih vitrin (v nadaljnjem besedilu: oglasni objekti).
(2) Predmet koncesije koncedent in koncesionar podrobneje opredelita v koncesijski pogodbi.
(3) Za potrebe izvedbe predmeta koncesije in izvajanja koncesionirane dejavnosti bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izvedbo projekta, ki je predmet koncesije, kot bo opredeljeno v koncesijski pogodbi.
(4) Koncedent lahko v koncesijski pogodbi opredeli pogoje pod katerimi je v času izvajanja koncesije dopustno dodati v koncesijsko razmerje dodatne avtobusne nadstrešnice.
(območje izvajanja koncesionirane dejavnosti)
Koncesionirana dejavnost se bo izvajala na območju Mestne občine Murska Sobota.
(1) Izvedba projekta, ki obsega stroške projektiranja, pridobivanja dovoljenj, postavitve, upravljanja in vzdrževanja avtobusnih nadstrešnic se financira iz sredstev koncesionarja.
(2) Koncesionar pridobiva sredstva za financiranje koncesionirane dejavnosti iz prejšnjega odstavka z oddajo oglasnih prostorov oglasnih objektov v najem.
(3) Viri in način financiranja izvedbe projekta se podrobneje uredijo v koncesijski pogodbi.
4. OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIC OZIROMA UPORABNIKOV
Obveznosti koncedenta so zlasti:
– koncesionarju za potrebe izvajanja koncesijskega razmerja omogočiti oglaševanje na oglasnih prostorih oglasnih objektov, ki so predmet koncesije v obsegu, kot je dogovorjen s koncesijsko pogodbo;
– koncesionarju zagotavljati pogoje za nemoteno opravljanje koncesionirane dejavnosti vključno s pravico dostopa do avtobusnih nadstrešnic in oglasnih objektov, ki so predmet koncesije;
– koncesionarju nuditi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta.
10. člen
(obveznosti koncesionarja)
(1) Koncesionar mora v okviru izvajanja koncesije zagotoviti:
– projektiranje, pridobivanje dovoljenj, postavitev, upravljanje in vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic, ki so predmet koncesije in bodo dogovorjeni s koncesijsko pogodbo;
– izvajanje vseh nalog in dejavnosti, ki so neločljivo povezane z obveznostmi iz predhodne alineje v obsegu, kot ga predpisuje veljavna zakonodaja in določa ponudba izbranega ponudnika;
– izvajanje drugih obveznosti, določenih v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesionar prevzema obveznost financiranja in izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo po terminskem planu dogovorjenih obveznosti, ki bodo dogovorjene v postopku izbire koncesionarja.
(3) Koncesionar v pogodbeni dobi v celoti prevzema vsa tehnična, finančna in druga tveganja iz naslova obveznosti iz tega člena.
(4) Koncesionar je dolžan po preteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse avtobusne nadstrešnice s pripadajočimi napravami in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo.
(5) Storitve, ki so predmet koncesijskega razmerja mora koncesionar opravljati nepretrgano. Koncesionar lahko začasno prekine izvajanje storitev le na način in iz razlogov, ki jih določajo predpisi, ki urejajo javno-zasebno partnerstvo, ta odlok, koncesijska pogodba ali drug predpis.
(dolžnosti in odgovornosti koncesionarja)
(1) Koncesionar je dolžan:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobrega gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi,
– redno vzdrževati avtobusne nadstrešnice in oglasne objekte, naprave in opremo v obsegu opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihova normalna uporaba,
– koncedentu omogočiti nemoten nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– voditi evidence in pripravljati letna poročila v skladu s koncesijsko pogodbo,
– na zahtevo koncedenta poročati koncedentu o izvajanju koncesije.
(2) Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog, določenih s koncesijsko pogodbo in za vso škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnicam oziroma uporabnikom (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti.
(3) Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu ali tretji osebi povzroči on sam ali kdo drug, ki bo opravljal storitve iz koncesijskega razmerja v njegovem imenu, za običajne rizike, ki izhajajo iz ali so povezani z izvedbo koncesijske pogodbe. Obseg in vsebina zavarovanja se podrobneje določita s koncesijsko pogodbo.
(druge pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja)
(1) Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(2) S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
Uporabniki imajo pravico:
– uporabljati avtobusne nadstrešnice za potrebe uporabe javnega potniškega prometa v mestni občini,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka oziroma sporočiti koncesionarju in koncedentu vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje nalog iz koncesijskega razmerja,
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
5. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(javni razpis in merila za izbor)
(1) Koncedent izbere koncesionarja na podlagi javnega razpisa, po postopku konkurenčnega dialoga, ki se izvede ob upoštevanju določil zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javno naročanje.
(2) Javni razpis se objavi na portalu javnih naročil in na spletni strani mestne občine.
(3) Objava javnega razpisa mora vsebovati:
– predmet javnega razpisa z navedbo, da gre za koncesijo storitve,
– ime in sedež koncedenta,
– podatke o objavi odločitve o javno-zasebnem partnerstvu in akta o javno-zasebnem partnerstvu,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije,
– začetek in predvideni čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– pogoje za dostop do razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev vlog, pogoje za njihovo predložitev,
– zahteve glede vsebine vlog,
– pogoje, ki jih morajo kandidati izpolnjevati in dokazila o njihovem izpolnjevanju,
– pogoje za predložitev skupne vloge,
– merila za izbiro najugodnejšega kandidata,
– naslov, prostor, datum in uro odpiranja vlog,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– druge podatke zahtevane skladno z veljavno zakonodajo.
(4) Koncedent mora v postopku izbire preveriti ekonomsko, finančno ter tehnično in kadrovsko sposobnost vlagateljev, pri čemer morajo le-ti izkazati, da imajo zadostne reference s področja storitev, ki so predmet koncesije ter zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.
(5) Koncedent mora pri določitvi meril zasledovati javni interes, tako da bodo merila za izbor koncesionarja oblikovana na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili postavitev avtobusnih nadstrešnic v krajšem času ter zagotovili upravljanje ter vzdrževanje avtobusnih nadstrešnic in oglasnih objektov v krajšem času trajanja koncesijskega razmerja.
(6) Dodatne pogoje in merila ter podrobnejšo vsebino pogojev in meril za izbor koncesionarja določi koncedent v okviru javnega razpisa v razpisni dokumentaciji.
(1) Strokovno komisijo za izbiro koncesionarja za izvedbo predmeta koncesije imenuje župan s sklepom.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo ponudb.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(4) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa zagotavljajo strokovne službe koncedenta. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(5) Strokovna komisija sodeluje v postopku izbire koncesionarja tako, da pregleda in oceni ponudbe ter ugotovi ali izpolnjujejo razpisne pogoje, sestavi poročilo in navede, katere ponudbe izpolnjujejo razpisne zahteve, razvrsti te vloge tako, da je razvidno, katera od vlog najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom ter posreduje poročilo županu.
(6) Poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
6. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN PRENEHANJE JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva)
(1) Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.
(2) Akt izbire preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
(3) Mestni svet se seznani s poročilom strokovne komisije iz 15. člena tega odloka in z osnutkom pogodbe o javno zasebnem partnerstvu pred njenim podpisom.
(trajanje javno-zasebnega partnerstva)
(1) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene koncesijske pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko razmerje se sklene za največ 15 let. Koncesijsko razmerje preneha iz razlogov, navedenih v koncesijski pogodbi.
(3) Rok trajanja koncesijskega razmerja se v primeru, da:
– koncesionar zaradi ukrepov koncedenta ali drugih ukrepov oblasti koncesije ni mogel izvajati,
– je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu,
lahko podaljša s sklenitvijo aneksa k koncesijski pogodbi, vendar največ za polovico obdobja, določenega z osnovno koncesijsko pogodbo. Dolžina podaljšanja se določi ob upoštevanju določil zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(4) Pred sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi iz prejšnjega odstavka tega člena se opravijo pogajanja o vseh pomembnih sestavinah koncesijskega razmerja, ki jih je treba prilagoditi zaradi okoliščin, navedenih v tem členu.
(prenehanje javno-zasebnega partnerstva)
Koncesijsko razmerje preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti obeh partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo.
7. RAZMERJE MED JAVNIM IN ZASEBNIM PARTNERJEM
(pravice in obveznosti partnerjev)
(1) Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesijskega razmerja in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Zasebni partner mora s koncesijsko pogodbo predvsem prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva in tveganje projektiranja, pridobitve dovoljenj ter postavitve avtobusnih nadstrešnic in iz tega izhajajoča tveganja.
(2) Javni partner mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.
8. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem avtobusnih nadstrešnic v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti avtobusnih nadstrešnic;
– enostransko odpoved koncesijske pogodbe.
(3) Ukrep javnega partnerja mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
(1) Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo občinske uprave ali zunanjega izvajalca.
(2) Javni partner lahko nad izvajanjem s koncesijsko pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora imenuje župan posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati poročilo o izvajanju prevzetih obveznosti.
(2) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje obveznosti iz koncesijskega razmerja pravilno, mu lahko z izdajo obveznih navodil naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega razmerja.
(prevzem infrastrukture in ukrepi za zavarovanje njene vrednosti)
Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu, da začasno prevzame avtobusne nadstrešnice v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije ali
– s prevzemom koncesije,
na način, v obsegu in pod pogoji, določenimi s koncesijsko pogodbo.
(enostranska odpoved pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostransko) odpovedjo koncedenta predčasno preneha:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
2. če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu ali uporabnikom avtobusnih nadstrešnic,
3. če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
4. če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, ki je določen s tem aktom in koncesijsko pogodbo.
(2) Enostransko razdrtje pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(3) Ob odpovedi pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za objekte in naprave koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 3504-00858/2023-15(530)
Murska Sobota, dne 29. januarja 2026
Mestne občine Murska Sobota
