Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg in 78/23 – ZUNPEOVE) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije št. 6224-0016/2025-2 z dne 9. 9. 2025 je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 29. seji dne 2. 2. 2026 sprejel
o razglasitvi Mestne hranilnice v Ljubljani za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine:
– Ljubljana – Mestna hranilnica, EID 1-01584 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
Spomenik obsega nepremičnine: stavbe št. 466, k. o. 1725 AJDOVŠČINA, in parcele št. 3120, 3121, 3122, 3123, 3124, 3125, vse k. o. 1725 AJDOVŠČINA.
Meje spomenika so določene na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:300. Izvirnik načrta, na katerih so prikazane meje spomenika, hrani občina in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev spomenika za kulturni spomenik lokalnega pomena, so:
Mestna hranilnica ljubljanska je prva slovenska bančna ustanova, katero ustanovitev je močno podpiral takratni ljubljanski svetnik in kasneje župan Ljubljane Ivan Hribar kljub nasprotovanju nemških svetnikov in je predstavljala prvo resno konkurenco nemški Kranjski hranilnici.
S promoviranjem varčevanja in zagotavljanjem virov za financiranje je postala pomemben dejavnik gospodarske rasti v mestu. Ob podpori slovenskih političnih elit se je izoblikovala ne samo kot mestna, temveč tudi kot osrednja slovenska finančna ustanova.
Mestna hranilnica je ena izmed najpomembnejših javnih stavb, nastalih v popotresni obnovi Ljubljane, ki se v primerjavi z navznoter usmerjenimi mestnimi palačami 19. stoletja s trgovskim pritličjem odpre v ulični prostor, z najemniškimi stanovanjskimi prostori v nadstropjih pa omogoči delno trženje.
Varovane sestavine spomenika so:
PROSTORSKA POJAVNOST:
– lokacija (avtentičnost lokacije in dominantni položaj v ulični liniji južnega stavbnega niza ob eni izmed osrednjih ljubljanskih ulic);
– vedute (varovani pogledi s severa na ulično fasado in z juga na dvoriščno fasado);
PROSTORSKA ZASNOVA:
– zasnova celotnega prostora (zazidalni sistem: strnjen stavbni niz, gradbena / ulična linija);
– grajene in druge prvine (tlak na dvorišču ob izhodu iz pasaže);
ARHITEKTURNE PRVINE:
– tlorisni gabarit (pravokotni tloris z izzidanimi stopišči na dvoriščni fasadi, pritlični prizidek t. i. otroškega varčevanja na dvorišni strani);
– višinski gabarit (klet, pritličje, 1., 2. in 3. nadstropje);
– konstrukcijska zasnova (obodni zidovi, ravna in banjasto obokana etažna konstrukcija, delno ohranjeno leseno ostrešje);
– fasada (vertikalna in horizontalna členitev, razmerje med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami);
– arhitekturni členi (rizalit, vogalniki, zidni in strešni venec, okenski okviri, podoknice, ulična balkona, balkoni z nadstreškoma v 3. nadstropju na dvoriščni fasadi);
– likovne prvine (kopiji prvotnih kipov, stropna poslikava v pasaži, figuralni in rastlinski štukaturni okras);
– fasadni detajli (nadstrešek s kovinsko konstrukcijo, izvesek, lesene izložbe v pritličju, napis na rizalitu, napisa na pilastrih ob glavnem vhodu);
– strešna konstrukcija (lesena strešna konstrukcija, delno predelana zaradi uporabe podstrešja);
– oblika in naklon strešin (kupola s stolpičem, simetrična dvokapna in trikapna streha);
– kritina (opečnati zareznik, bakrena pločevina);
– arhitekturne, likovne, funkcionalne prvine strehe (dimniki);
STAVBNO POHIŠTVO:
– vrata (dvokrilna lesena kasetirana vhodna vrata s kovinskimi mrežami z emblemom Mestne hranilnice ljubljanske, lesena kasetirana dvokrilna vrata z jedkanimi stekli in lesenimi okrasnimi podboji in stenskimi letvami, lesena kasetirana dvokrilna in enokrilna vrata s podboji, enokrilna lesena vrata z zasteklitivjo in nadsvetlobo na vhodih v trgovske lokale);
– okna (lesena škatlasta dvokrilna okna z nadsvetlobo z jedkanimi stekli v 1. nadstropju in delno ohranjenimi na stopniščih, lesena dvokrilna okna z nadsvetlobo v 2. in 3. nadstropju, lesene izložbe v pritličju s kovinskimi roloji);
GRADIVA:
– opeka, kamen, umetni kamen, omet, les, steklo, kovina;
FUNKCIONALNA ZASNOVA:
– namembnost (poslovna: trgovski lokali, muzej, galerija);
– razporeditev prostorov (prostori, razporejeni ob hodnikih, stopnišča, pasaža, ki povezuje ulico in dvorišče);
OBLIKOVANOST NOTRANJŠČINE:
– reprezentančni prostori (vhodna veža, nekdanja poslovalnica v 1. nadstropju, pasaža);
– komunikacije (veže, stopnišča in hodniki);
– obdelava prostorov (vodoodbojni apneni omet (štukolustro));
– omet, oplesk, talne keramične ploščice;
– arhitekturne, likovne in druge prvine notranjščine (spominske plošče, štukatura, stropna poslikava v pasaži, mozaik v prizidku t. i. otroškega varčevanja);
– notranja oprema (trezorske omare, kopije secesijskih svetil).
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje vseh varovanih sestavin spomenika;
– ohranjanje javne namembnosti v največji možni meri ter uvajanje novih namembnosti, če te ne bodo negativno vplivale na spomenik; podrejanje rabe tej namembnosti;
– uporabo za namene, ki so skladni z družbenim pomenom spomenika;
– prepoved postavljanja ali gradnje začasnih ali trajnih objektov, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen kadar so ti potrebni za uporabo, delovanje, ohranjanje in prezentacijo spomenika ter v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji zavoda;
– omogočanje dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanih sestavin spomenika in posega v pravice lastnikov v najmanjšem možnem obsegu;
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje varovanih sestavin spomenika;
– redno in strokovno spremljanje, ki ga opravlja zavod;
– omogočanje znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti;
– prepoved predelav arhitekture spomenika v celoti ali njegovih varovanih sestavin.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika sorazmerno s svojimi zmožnostmi omogočijo predstavljanje in brezplačno dostopnost spomenika javnosti. Javni dostop ne sme ogrožati varovanih sestavin spomenika.
Za vse posege v spomenik je treba predhodno izpolniti kulturnovarstvene pogoje in pridobiti kulturnovarstveno soglasje zavoda, razen če zakon, ki ureja varstvo kulturne dediščine ali graditev objektov, ne določa drugače.
Spomenik se označi s predpisano oznako skladno s predpisom, ki ureja označevanje kulturnih spomenikov, tako da ta ne krni zgodovinske podobe ali posameznih delov spomenika. Mikrolokacijo oznak določita v soglasju zavod in lastnik ali upravljavec spomenika.
Izvajanje tega odloka nadzira inšpektorat, pristojen za kulturno dediščino.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičninah iz 1. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-7/2025-5
Ljubljana, dne 2. februarja 2026
