Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-5
Ljubljana, dne 5. februarja 2026
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH PREDSEDNIKA REPUBLIKE (ZVPR-A)
1. člen
V Zakonu o volitvah predsednika republike (Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 – odl. US) se v besedilu 2. člena, ki postane prvi odstavek, za besedo »državljan« doda beseda »Republike«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka, ki je bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, v času prestajanja kazni, v času, ko zaradi razlogov na njegovi strani ne prestaja kazni zapora in pet let od dne, ko je bila kazen prestana, odpuščena ali zastarana.«.
Za 3. členom se dodajo novi 3.a do 3.d člen, ki se glasijo:
Predsedniku republike preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije ali pa obstaja drug trajni zadržek, da ne more več opravljati funkcije,
– če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
– če nastopi funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo predsednika republike,
– če odstopi.
Predsedniku republike mora biti v postopku ugotavljanja razlogov iz prejšnjega odstavka za prenehanje njegovega mandata dana možnost, da se izjavi o vseh okoliščinah, ki zadevajo razlog za prenehanje njegovega mandata.
Predsedniku republike preneha mandat z dnem, ko državni zbor ugotovi, da so nastali razlogi iz prvega odstavka tega člena.
Funkcija predsednika republike ni združljiva s funkcijami v državnih organih, organih samoupravnih lokalnih skupnostih in samoupravnih narodnih skupnostih.
Z dnem nastopa funkcije predsedniku republike preneha funkcija iz prejšnjega odstavka.
Predsednik republike ne sme opravljati pridobitne in druge dejavnosti, ki po zakonu, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, ni združljiva z opravljanjem funkcije.
Pristojni organ, ki vodi evidenco volilne pravice, državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz prve alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ali drug pristojni organ državni zbor obvesti o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz druge alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Sodišče državni zbor skladno z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek, obvesti o pravnomočni sodbi za kaznivo dejanje iz tretje alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in samoupravne narodne skupnosti iz prvega odstavka 3.b člena tega zakona državni zbor obvestijo o nastopu razloga za prenehanje mandata predsednika republike iz četrte alineje prvega odstavka 3.a člena tega zakona.
Zoper akt o prenehanju mandata iz tretjega odstavka 3.a člena tega zakona lahko predsednik republike vloži tožbo na vrhovno sodišče v roku 15 dni od dneva vročitve akta. Predsednik republike o vložitvi tožbe obvesti državni zbor. Tožba zadrži izvršitev akta.
Nadomestne volitve za novega predsednika republike se lahko razpišejo po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.
Odločanje vrhovnega sodišča v postopku sodnega varstva mandata predsednika republike je nujna zadeva.
Vrhovno sodišče o vloženi tožbi takoj obvesti državni zbor.
Rok za odgovor na tožbo je 15 dni od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka. Vrhovno sodišče odloči o tožbi v 30 dneh od prejema odgovora na tožbo ali izteka roka za odgovor na tožbo, če ta ni bil podan.
Tožba se vloži v elektronski obliki pri vrhovnem sodišču, vrhovno sodišče pa jo strankam v postopku vroči v fizični obliki. Če tožba ni vložena v elektronski obliki ali če je nepopolna ali nerazumljiva, vrhovno sodišče zahteva od tožnika, naj v treh dneh od vročitve zahteve odpravi pomanjkljivosti.
Vloge strank se vlagajo in sodna pisanja se vročajo v elektronski obliki v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. Vročitev vlog strank in sodnih pisanj velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko ali fizično vlogo oziroma pisanje. Če vloge oziroma pisanja ne prevzame v treh dneh od dneva elektronske odpreme oziroma od poskusa vročitve v fizični obliki, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka.
Vrhovno sodišče odloča v senatu petih sodnikov.
Vrhovno sodišče odloči o tožbi po izvedeni glavni obravnavi.
Če ni v tem zakonu drugače določeno, vrhovno sodišče odloča ob smiselni uporabi zakona, ki ureja upravni spor.
Če je tožba vložena prezgodaj ali prepozno ali če je ni vložila upravičena oseba, vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže. Vrhovno sodišče tožbo s sklepom zavrže tudi v primeru, če tožnik ne odpravi pomanjkljivosti v skladu s četrtim odstavkom 3.č člena tega zakona.
Predsedniku republike, ki mu je vrhovno sodišče tožbo zavrnilo, mandat preneha naslednji dan po vročitvi sodbe vrhovnega sodišča.
Če tožbi vrhovno sodišče ugodi, predsedniku republike, ki mu je mandat nezakonito prenehal, vrhovno sodišče mandat ponovno vzpostavi.
Vrhovno sodišče odločitve posreduje državnemu zboru. Če vrhovno sodišče tožbo zavrne, je dolžno državni zbor obvestiti tudi o datumu vročitve sodbe predsedniku republike.
Zoper odločitev vrhovnega sodišča v skladu s tem členom ni pritožbe in izrednega pravnega sredstva.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Do uveljavitve ureditve v zakonu, ki ureja volitve v državni zbor, se za namene preverjanja izpolnjevanja pogoja iz novega drugega odstavka 2. člena zakona s strani državne volilne komisije zbirka kandidatur oziroma kandidatov za predsednika republike z uporabo osebnega imena in datuma rojstva ali EMŠO kandidata neposredno elektronsko poveže in dostopa do vsebine kazenske evidence po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
Če je kandidat vpisan v kazenski evidenci, ministrstvo, pristojno za pravosodje, v zvezi s kandidatom, najkasneje v treh dneh preveri, ali gre za vpis, ki izpolnjuje pogoje iz novega drugega odstavka 2. člena zakona.
Če ministrstvo, pristojno za pravosodje, ugotovi, da je pogoj iz novega drugega odstavka 2. člena zakona izpolnjen, se v zbirko kandidatur za posameznega kandidata posredujejo naslednji podatki iz kazenske evidence o neizbrisani obsodbi: zakonska označba kaznivega dejanja z navedbo člena, odstavka in točke zakona, ki je bil uporabljen, vrsto kazenske sankcije z navedbo višine in trajanja izrečene sankcije, podatke o izvršeni kazni, ali je bilo izvrševanje kazni zapora zastarano, in podatke o odpuščeni kazni. Državna volilna komisija podatke obdeluje izključno za namen preverjanja zakonitosti kandidatur.
Do uveljavitve ureditve v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, se kazenska evidenca iz prvega odstavka 250.a člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22, 83/24 in 85/25) za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja za kandidiranje na volitvah lahko povezuje z zbirkami kandidatov, ki jih vodijo pristojni volilni organi. Upravljavec informacijskega sistema zagotavlja, da je izkazana identiteta vsakega uporabnika sistema.
Določbe novega drugega odstavka 2. člena in novega 3.a do 3.d člena zakona se začnejo uporabljati z dnem razpisa volitev predsednika republike, ki se razpišejo vsaj eno leto po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 004-03/25-6/17
Ljubljana, dne 28. januarja 2026
EPA 2543-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
