Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM)
Razglašam Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov (ZKOM), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. januarja 2026.
Št. 003-02-1/2026-12
Ljubljana, dne 5. februarja 2026
O KAZENSKI OBRAVNAVI MLADOLETNIKOV (ZKOM)
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta zakon ureja posebnosti glede:
– kazenske odgovornosti oseb, ki so storile kaznivo dejanje, ko so že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, in kazenske sankcije zanje;
– postopka proti osebam, ki naj bi storile kaznivo dejanje, ko so že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let;
– izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih osebam iz prve alineje tega odstavka;
– postopkov mednarodnega sodelovanja, ki tečejo v okviru kazenskih postopkov proti osebam iz druge alineje ali izvrševanja kazenskih sankcij, izrečenih osebam iz prve alineje tega odstavka.
(2) Ta zakon določa tudi obseg, v katerem se uporablja za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko že bile stare 14 let, niso pa še dopolnile 18 let, pa so pred uvedbo kazenskega postopka, med kazenskim postopkom ali med izvrševanjem izrečene sankcije že dopolnile 18 let, in za osebe, ki naj bi ali so storile kaznivo dejanje, ko so že dopolnile 18 let, niso pa še dopolnile 21 let.
(pomen izrazov v tem zakonu)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. mladoletnik ali mladoletnica (v nadaljnjemu besedilu: mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 14 let, ni pa še dopolnil 18 let;
2. mlajši mladoletnik ali mlajša mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: mlajši mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 14 let, ni pa še dopolnil 16 let;
3. starejši mladoletnik ali starejša mladoletnica (v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 16 let, ni pa še dopolnil 18 let;
4. mlajši polnoletnik ali mlajša polnoletnica (v nadaljnjem besedilu: mlajši polnoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje, ko je že bil star 18 let, ni pa še dopolnil 21 let;
5. polnoletnik ali polnoletnica (v nadaljnjem besedilu: polnoletnik) je tisti, ki naj bi oziroma je storil kaznivo dejanje kot mladoletnik, pa je pred ali med postopkom po tem zakonu dopolnil 18 let;
6. protipravno dejanje je dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja in je v nasprotju s pravom;
7. postopek po tem zakonu vključuje predkazenski postopek, kazenski postopek in postopek izvrševanja kazenskih sankcij;
8. psihosocialno delovanje je način mišljenja, čustvovanja in vedenja osebe v različnih okoliščinah in vidikih njenega življenja, in je odraz njene osebnostne razvitosti;
9. državni organi so sodišče, državno tožilstvo in policija;
10. zavodi so center za socialno delo, center za mladoletnike, strokovni center, zavod za usposabljanje, reintegracijski dom za mlade, zavod za mladoletnike, forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike in zdravstveni zavod, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti;
11. drugi ukrepi so omejevalni ukrepi, začasni ukrepi za varstvo koristi mladoletnikov in ukrepi, s katerimi se zagotavlja pravica do učinkovitega sodelovanja mladoletnika v postopku po tem zakonu;
12. izvajalec je pravna ali fizična oseba, ki izvaja individualne ali skupinske socialnovarstvene, izobraževalne, psihosocialne, zdravstvene ali druge ustrezne programe, katerih obiskovanje se mladoletniku naloži v sklepu o izreku kazenske sankcije ali drugega ukrepa, ali ki sodeluje s centrom za socialno delo pri izvrševanju kazenske sankcije ali drugega ukrepa;
13. nezavodski vzgojni ukrep je skupen izraz za ukor, navodila in prepovedi ter nadzorstvo centra za socialno delo;
14. zavodski vzgojni ukrep je skupen izraz za namestitev v strokovni center, namestitev v zavod za usposabljanje in namestitev v reintegracijski dom za mlade;
15. zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, je skupen izraz za strokovni center, zavod za usposabljanje in reintegracijski dom za mlade;
16. strokovni center je javni zavod, ki je opredeljen v zakonu, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju, kot zavod za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ustanovljen za vzgojo in izobraževanje otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami ter težavami;
17. zavod za usposabljanje je zavod, ki je opredeljen v zakonu, ki ureja socialno varstvo, kot zavod za izvajanje institucionalnega varstva za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
18. reintegracijski dom za mlade je javni zavod, ki je bil ustanovljen kot notranja organizacijska enota Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljnjem besedilu: uprava), v katerem je mladoletniku odvzeta prostost, ob hkratnem okrepljenem nadzoru pa mu je zagotovljena strokovna pomoč in stalno vodstvo strokovnjakov;
19. zavod za mladoletnike je javni zavod za prestajanje kazni mladoletniškega zapora in pripora, ki je bil ustanovljen kot notranja organizacijska enota uprave;
20. bližnji sorodniki so zakonec oziroma zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti, sorodnik v stranski vrsti do drugega kolena, posvojenec, posvojitelj, očim, mačeha, pastorek in pastorka;
21. družinski člani so člani družine, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja družinska razmerja;
22. postopek mednarodnega sodelovanja je:
– postopek za prijetje in predajo, postopek pravne pomoči in postopek priznanja in izvrševanja pravosodnih odločb na podlagi zakona, ki ureja sodelovanje v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije;
– postopek mednarodne pravne pomoči, izvršitve mednarodnih pogodb v kazenskopravnih stvareh in postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek.
(uporaba določb drugih zakonov)
(1) Glede posameznih vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja ali jih ne ureja v celoti, se v postopku po tem zakonu uporabljajo določbe splošnega dela kazenskega zakonika in določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, če niso v nasprotju s tem zakonom.
(2) Glede posameznih vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja ali jih ne ureja v celoti, se za izvrševanje kazenskih sankcij za mladoletnike smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, če niso v nasprotju s tem zakonom.
(3) Mladoletnik se po tem zakonu obravnava za kazniva dejanja, opredeljena v posebnem delu kazenskega zakonika, in za druga kazniva dejanja, za katera se uporablja splošni del kazenskega zakonika.
(varstvo koristi mladoletnika)
(1) Glavno vodilo v postopku po tem zakonu je korist mladoletnika.
(2) Državni organi, zavodi, odvetniki, tolmači, sodni izvedenci, poravnalci in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo v postopku po tem zakonu, ravnajo posebej hitro, skrbno in obzirno, spoštujejo mladoletnikovo dostojanstvo, upoštevajo njegovo psihosocialno delovanje glede na njegovo starost in morebitno posebno ranljivost tako, da se spodbuja mladoletnikov skladen osebnostni razvoj.
(3) Državni organi s primernimi ukrepi skrbijo, da se mladoletnik pri procesnih dejanjih vede spoštljivo.
(sorazmernost pri obravnavi mladoletnika)
Državni organi in zavodi ves čas postopka skrbijo, da je njihovo delovanje v sorazmerju s težo in naravo očitanega kaznivega dejanja, kazensko sankcijo ter drugim ukrepom, ki se mladoletniku lahko izreče.
(namen kazenskih sankcij in drugih ukrepov)
Namen kazenskih sankcij in drugih ukrepov je, da se mladoletniku z varstvom, s celovito strokovno pomočjo, z razvijanjem njegove osebne odgovornosti in zavedanja o nedopustnosti izvrševanja kaznivih dejanj, z izobraževanjem, strokovnim usposabljanjem, rehabilitacijo in z nadzorstvom nad njim zagotovijo vzgoja, skladen osebnostni razvoj in dostojna vključitev v družbo.
(subsidiarnost kazenskega pregona)
Postopki odvračanja kazenskega pregona imajo prednost pred kazenskim pregonom.
(pravica do individualne ocene mladoletnika)
(1) Mladoletnik, za katerega obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, ima pravico, da se v postopku po tem zakonu čim prej izdela njegova individualna ocena (v nadaljnjem besedilu: individualna ocena mladoletnika), ki se pod pogoji in na način iz tega zakona posodablja ves čas postopka po tem zakonu.
(2) Obseg in podrobnosti individualne ocene mladoletnika je treba prilagajati okoliščinam primera, zlasti teži in naravi domnevno storjenega kaznivega dejanja ter kazenskim sankcijam in drugim ukrepom, ki se lahko izrečejo v postopku po tem zakonu.
(pravica do obveščenosti in pravica do spremstva)
(1) Mladoletnika se seznani z njegovimi pravicami v postopku po tem zakonu in s splošnimi vidiki poteka predkazenskega in kazenskega postopka tako, da se mu omogoči učinkovito uresničevanje pravic in na način, ki ga določa ta zakon.
(2) Mladoletnik ima pravico, da je pod pogoji in na način, ki ga določa ta zakon, o njegovih pravicah in splošnih vidikih poteka postopka obveščen njegov zakoniti zastopnik ali druga odrasla oseba in da ga ta oseba spremlja v predkazenskem in kazenskem postopku.
(izključitev javnosti in varovanje tajnosti postopka)
(1) Pri izvedbi dejanj v postopku po tem zakonu je javnost izključena, navzoče so lahko le osebe, za katere tako določa zakon.
(2) Državni organ, ki vodi posamezno dejanje v postopku po tem zakonu, pouči navzoče, da morajo kot tajnost varovati vse, kar zvedo pri tem dejanju, in jih opozori, da pomeni izdaja tega, kar so pri dejanju izvedeli, kaznivo dejanje.
(prepoved objave podatkov)
(1) Brez dovoljenja sodišča se ne sme objaviti podatkov o poteku postopka po tem zakonu in odločbe, ki je bila v njem izdana.
(2) Objaviti se sme samo tiste podatke o postopku oziroma samo tisti del odločbe, ki ga je sodišče dovolilo objaviti, vendar se niti v tem primeru ne sme objaviti osebnih podatkov mladoletnika in drugih informacij, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepoznati njegovo identiteto.
II. poglavje KAZENSKA ODGOVORNOST IN KAZENSKE SANKCIJE
(vrste kazenskih sankcij)
Kazenske sankcije za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: kazenske sankcije) so: vzgojni ukrepi, kazni in varnostni ukrepi.
(izrekanje kazenskih sankcij mladoletnikom)
(1) Mlajšemu mladoletniku se sme izreči vzgojni ukrep.
(2) Starejšemu mladoletniku se praviloma izreče vzgojni ukrep, izjemoma pa se mu sme izreči kazen. Poleg glavne kazni se mu sme izreči ena ali obe stranski kazni.
(3) Mladoletniku se smejo izreči tudi varnostni ukrepi.
1. oddelek: Vzgojni ukrepi
(1) Vzgojni ukrepi so:
1. ukor;
2. navodila in prepovedi;
3. nadzorstvo centra za socialno delo;
4. namestitev v strokovni center;
5. namestitev v reintegracijski dom za mlade;
6. namestitev v zavod za usposabljanje.
(2) Nezavodski vzgojni ukrep, razen ukora, izreče sodišče mladoletniku, ki ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja ter mu zagotoviti vzgojo in celovito strokovno pomoč za njegov skladen osebnostni razvoj glede na njegove potrebe in sposobnosti v njegovem dotedanjem okolju s pomočjo kratkotrajnih ali trajnejših ukrepov.
(3) Zavodski vzgojni ukrep izreče sodišče mladoletniku, pri katerem so potrebni trajnejši vzgojni, rehabilitacijski in reintegracijski ukrepi, celovita strokovna pomoč glede na njegove potrebe in njegova popolna ali delna izločitev iz dotedanjega okolja. Zavodski vzgojni ukrep se izreče kot skrajni ukrep in sme trajati v mejah, določenih s tem zakonom, in le toliko časa, kolikor je treba, da bo dosežen njegov namen.
(4) Sodišče ob izreku vzgojnega ukrepa iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena ne določi, koliko časa bo vzgojni ukrep trajal, temveč odloči o njegovem prenehanju, ko ugotovi, da je njegov namen dosežen.
(izbira vzgojnega ukrepa)
Pri izbiri vzgojnega ukrepa sodišče upošteva mladoletnikovo starost in njegovo psihosocialno delovanje, njegove potrebe, dotedanjo vzgojo, okolje in razmere, v katerih živi, težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, nagibe, iz katerih je storil dejanje, njegov odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovo vedenje po storjenem kaznivem dejanju, zlasti njegov odnos do oškodovanca ter, ali je poravnal oziroma si prizadeval poravnati škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, ali mu je bila že prej izrečena sankcija ali drug ukrep v kazenskem ali prekrškovnem postopku, ali je bil za varstvo koristi mladoletnika ali drugih družinskih članov izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, in vse druge okoliščine, ki vplivajo na izbiro vzgojnega ukrepa, s katerim bo najbolje dosežen njegov namen.
(1) Sodišče mladoletniku izreče ukor, če ugotovi, da ga je treba opozoriti na nepravilnost njegovega ravnanja in da bo že z ukorom dosežen namen vzgojnega ukrepa, zlasti, če je dejanje storil zaradi lahkomiselnosti.
(2) Ukor se mladoletniku vedno izreče tudi ustno. Ob izreku ukora sodišče mladoletniku prikaže škodljivost in nepravilnost njegovega ravnanja in ga opozori, da mu lahko v primeru storitve novega kaznivega dejanja izreče strožjo kazensko sankcijo.
(1) Sodišče izreče mladoletniku eno ali več navodil oziroma prepovedi kot samostojen vzgojni ukrep, če je treba s primernimi ukrepi vplivati nanj in na njegovo vedenje.
(2) Sodišče lahko izreče mladoletniku naslednja navodila oziroma prepovedi:
1. osebno opravičilo oškodovancu;
2. poravnava z oškodovancem, in sicer tako, da mladoletnik s plačilom iz lastnih sredstev, z delom ali na drug podoben način povrne škodo, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem;
3. redno obiskovanje šole;
4. usposabljanje za poklic ali sprejem zaposlitve, ki ustreza njegovemu znanju in sposobnostim;
5. bivanje pri določeni družini ali drugje, kjer bo poskrbljeno za njegov skladen osebnostni razvoj;
6. opravljanje dela v splošno korist;
7. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu s privolitvijo osebe v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
8. udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;
9. udeležba na treningu socialnih veščin;
10. opravljanje teoretičnega dela vozniškega izpita določene kategorije;
11. prepoved vožnje motornega vozila pod pogoji, pod katerimi je mogoče to sankcijo izreči polnoletnim storilcem;
12. prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo ali kakšno drugo osebo, kar obsega tudi prepoved navezovanja neposrednih ali posrednih stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
13. prepoved druženja z določenimi osebami;
14. prepoved dostopa na določene kraje ali na določene prireditve.
(3) Pri izbiri in izrekanju navodil in prepovedi sodišče praviloma upošteva mladoletnikovo pripravljenost za sodelovanje.
(4) Navodila in prepovedi lahko trajajo najdlje eno leto od začetka njihovega izvrševanja. Če je izrečeno navodilo, se šteje, da se je vzgojni ukrep začel izvrševati takrat, ko je mladoletnik dejansko začel izpolnjevati izrečeno navodilo.
(5) V okviru navodila iz 2. točke drugega odstavka tega člena sodišče določi obseg, obliko in način povrnitve škode, pri tem pa osebno delo mladoletnika ne sme preseči 60 ur v obdobju treh mesecev.
(6) V okviru navodila iz 6. točke drugega odstavka tega člena sme sodišče določiti mladoletniku opravljanje del do največ 120 ur v obdobju šestih mesecev.
(7) V okviru navodila iz 8. točke drugega odstavka tega člena lahko sodišče mladoletniku izreče tudi navodilo, da skupaj s starši, z drugo osebo, h kateri je nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi, obiskuje izvajalca, ki nudi ustrezno psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družine, če so starši ali druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, izrecno izrazili pripravljenost za udeležbo v programu pomoči in če sodišče oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa.
(8) Navodilo iz 9. točke drugega odstavka tega člena sodišče izreče zlasti, če je to potrebno za mladoletnikovo izobraževanje ali delovno usposabljanje.
(9) Prepoved iz 11. točke drugega odstavka tega člena ne sme trajati manj kot tri mesece in ne dlje kot dve leti.
(10) Sodišče lahko posamezno ali več navodil in prepovedi izreče mladoletniku tudi ob drugih vzgojnih ukrepih po tem zakonu, razen ob ukoru, če oceni, da bo tako bolje dosežen namen izrečenega vzgojnega ukrepa. Navodila in prepovedi v tem primeru nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa.
(nadzorstvo centra za socialno delo)
(1) Če mladoletnik potrebuje strokovno pomoč in nadzorstvo ter je treba glede na njegove potrebe trajneje vplivati na njegovo vzgojo in psihosocialno delovanje, mu sodišče izreče nadzorstvo centra za socialno delo.
(2) Ukrep sme trajati od šest mesecev do dveh let. Izjemoma sme vzgojni ukrep trajati največ tri leta, če sodišče ugotovi, da mladoletnik potrebuje podaljšano nadzorstvo in pomoč, zlasti da dokonča šolanje ali usposabljanje.
(namestitev v strokovni center)
(1) Sodišče izreče namestitev v strokovni center mladoletniku, pri katerem je treba glede na njegove potrebe poskrbeti za njegovo vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj pod stalnim vodstvom in nadzorstvom strokovnjakov.
(2) V strokovnem centru ostane mladoletnik najmanj šest mesecev in največ tri leta. Čas, ko je mladoletnik na begu iz strokovnega centra, se ne všteva v čas najdaljšega dopustnega trajanja tega vzgojnega ukrepa.
(namestitev v reintegracijski dom za mlade)
(1) Sodišče izreče namestitev v reintegracijski dom za mlade mladoletniku, ki za vzgojo, rehabilitacijo in skladen osebnostni razvoj ter za odvračanje od kaznivih dejanj potrebuje poleg stalnega vodstva strokovnjakov tudi strožje nadzorstvo.
(2) Pri odločanju o tem, ali naj izreče ta ukrep, sodišče upošteva tudi težo in naravo storjenega kaznivega dejanja ter okoliščino, ali so bili mladoletniku že prej izrečeni vzgojni ukrepi ali kazni.
(3) V reintegracijskem domu za mlade ostane mladoletnik najmanj eno leto in največ tri leta. Čas, ko je mladoletnik na begu iz reintegracijskega doma za mlade, se ne všteva v čas najdaljšega dopustnega trajanja tega vzgojnega ukrepa.
(namestitev v zavod za usposabljanje)
(1) Sodišče sme mladoletniku z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju namesto namestitve v strokovni center ali reintegracijski dom za mlade izreči namestitev v ustreznem zavodu za usposabljanje.
(2) Če mladoletnik še nima odločbe o usmeritvi v skladu z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in je verjetno, da je pri njem prisotna motnja v duševnem razvoju, sodišče pred odločitvijo pridobi mnenje centra za mladoletnike, ki oceni, ali je pri mladoletniku motnja v duševnem razvoju res prisotna ter vrsto in stopnjo izraženosti te motnje. Mnenje centra za mladoletnike je sestavni del individualne ocene mladoletnika.
(3) Glede trajanja in vštevanja vzgojnega ukrepa po tem členu se smiselno uporabljajo določbe o trajanju in vštevanju vzgojnega ukrepa, ki se ga s tem vzgojnim ukrepom nadomešča.
(izrek vzgojnega ukrepa za kazniva dejanja v steku)
(1) Če je mladoletnik storil dve ali več kaznivih dejanj, ki se jih obravnava v istem postopku, presoja sodišče pri izbiri vzgojnega ukrepa enotno vsa dejanja, ne da bi določalo vzgojni ukrep za vsako posebej.
(2) Kadar sodišče po izreku vzgojnega ukrepa obravnava mladoletnika za eno ali več kaznivih dejanj, ki jih je storil pred ali po izreku vzgojnega ukrepa, izreče za vsa kazniva dejanja enoten vzgojni ukrep po naslednjih pravilih:
1. če sodišče spozna, da je treba mladoletniku upoštevaje tudi novo kaznivo dejanje in uspeh dotedanjega izvrševanja vzgojnega ukrepa izreči enak vzgojni ukrep, s sklepom odloči, da se izvrševanje že izrečenega vzgojnega ukrepa nadaljuje;
2. če sodišče v primeru in na podlagi meril iz prejšnje točke spozna, da je treba mladoletniku izreči spremenjen ali strožji vzgojni ukrep, izreče za vsa kazniva dejanja spremenjen ali strožji vzgojni ukrep;
3. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje med izvrševanjem zavodskega vzgojnega ukrepa in sodišče spozna, da mu je treba tudi za to kaznivo dejanje izreči enak vzgojni ukrep, sme tak vzgojni ukrep, izrečen skupno za vsa kazniva dejanja, trajati največ štiri leta, če stori kaznivo dejanje, ko je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa, pa največ pet let;
4. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje med izvrševanjem vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center in sodišče spozna, da mu je treba za novo kaznivo dejanje izreči vzgojni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade, se čas, ko je bil mladoletnik nameščen v strokovnem centru, ne všteje v čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade, ki ga sodišče izreče skupaj za vsa kazniva dejanja;
5. če je mladoletnik storil kaznivo dejanje, ko je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja nezavodskega vzgojnega ukrepa, izreče sodišče mladoletniku nov vzgojni ukrep ne glede na prej izrečenega, če oceni, da je upoštevaje novo kaznivo dejanje in uspeh dotedanjega izvrševanja vzgojnega ukrepa treba izreči nov vzgojni ukrep.
(3) V primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka se izvrševanje prej izrečenega zavodskega vzgojnega ukrepa ustavi z nastopom strožjega zavodskega vzgojnega ukrepa, vendar najpozneje v petnajstih dneh po izvršljivosti sklepa o izreku enotnega vzgojnega ukrepa.
(4) V primeru iz 3. točke drugega odstavka tega člena sodišče v sklepu določi tudi najdaljši dopustni čas trajanja vzgojnega ukrepa.
(učinek vzgojnih ukrepov na ukrepe po zakonu, ki ureja družinska razmerja)
(1) Če je bil za varstvo koristi mladoletnika ali njegovih drugih družinskih članov izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, sodišče pa v kazenskem postopku ugotovi, da bi bilo mladoletniku treba izreči zavodski vzgojni ukrep po tem zakonu, izreče tak vzgojni ukrep in o tem obvesti sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka.
(2) Če je bil v primerih iz prejšnjega odstavka mladoletnik na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, nameščen v zavod, sodišče, ki izreče zavodski vzgojni ukrep, hkrati odloči, da se ukrep za varstvo koristi otroka v delu, ki se nanaša na namestitev v zavod, preneha izvrševati z dnem, ko se začne izvrševati vzgojni ukrep in o tem obvesti sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka.
2. oddelek: Kazni
Mladoletnikom se smejo izreči naslednje kazni:
– denarna kazen;
– mladoletniški zapor;
– prepoved vožnje motornega vozila;
– izgon tujca iz države.
(glavne in stranske kazni)
(1) Denarna kazen in mladoletniški zapor se smeta izreči le kot glavna kazen.
(2) Kazni prepovedi vožnje motornega vozila in izgona tujca iz države se smeta izreči le kot stranski kazni ob denarni kazni ali mladoletniškem zaporu.
(1) Starejšemu mladoletniku sme sodišče v skladu z določbami kazenskega zakonika o odmeri denarne kazni izreči denarno kazen za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora do petih let ali denarna kazen, če jo je glede na svoje premoženjsko stanje zmožen sam plačati in če oceni, da bo z denarno kaznijo mogoče najbolje doseči namen kazenskih sankcij za mladoletnike.
(2) Število dnevnih zneskov, ki jih sodišče določi v sodbi, ne sme biti manjše od dveh in ne večje od 180. Dnevni znesek ne sme biti višji od 500 eurov.
(3) Če je starejši mladoletnik izvršil dve ali več kaznivih dejanj v steku in sodišče spozna, da mu je treba za vsa dejanja izreči denarno kazen, mu izreče eno kazen v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Če sodišče spozna, da bi bilo treba starejšemu mladoletniku za kakšno kaznivo dejanje izreči denarno kazen, za drugo pa vzgojni ukrep, izreče za vsa kazniva dejanja v steku denarno kazen ali vzgojni ukrep.
(1) Starejšemu mladoletniku sme sodišče izreči mladoletniški zapor za kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen zapora petih ali več let, če zaradi teže in narave storjenega kaznivega dejanja in zaradi visoke stopnje kazenske odgovornosti ne bi bilo upravičeno izreči vzgojnega ukrepa.
(2) Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče poleg olajševalnih in obteževalnih okoliščin, določenih v kazenskem zakoniku, upošteva zlasti mladoletnikove potrebe, njegovo psihosocialno delovanje in čas, potreben za njegovo vzgojo, strokovno usposabljanje in ponovno vključitev v družbo.
(3) Mladoletniški zapor se izreka na cela leta in cele mesece.
(4) Mladoletniški zapor ne sme biti daljši od petih let, razen za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora najmanj 15 let, za katera pa mladoletniški zapor ne sme biti daljši od desetih let.
(5) Pri odmeri mladoletniškega zapora sodišče ni vezano na najmanjšo mero kazni zapora, predpisano za storjeno kaznivo dejanje.
(odmera mladoletniškega zapora za kazniva dejanja v steku)
(1) Če stori starejši mladoletnik dve ali več kaznivih dejanj, za katera se ga obravnava v istem postopku in sodišče spozna, da je treba za katero izmed kaznivih dejanj ali za vsa kazniva dejanja izreči kazen mladoletniškega zapora, izreče enotno kazen po naslednjih pravilih:
1. če sodišče spozna, da je treba za vsa kazniva dejanja izreči kazen mladoletniškega zapora pet let ali manj, mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne določene kazni, vendar ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči petih let mladoletniškega zapora;
2. če sodišče spozna, da je za katero od kaznivih dejanj treba izreči kazen mladoletniškega zapora več kot pet let, enotna kazen ne sme doseči seštevka posameznih kazni in ne preseči desetih let mladoletniškega zapora;
3. če sodišče spozna, da bi bilo treba starejšemu mladoletniku za kakšno kaznivo dejanje izreči mladoletniški zapor, za druga kazniva dejanja pa denarno kazen ali vzgojni ukrep, izreče sodišče samo mladoletniški zapor.
(2) Po pravilih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka izreče sodišče mladoletniški zapor tudi tedaj, kadar po izreku mladoletniškega zapora obravnava starejšega mladoletnika za kaznivo dejanje, ki ga je storil pred ali po izreku mladoletniškega zapora, in spozna, da bi bilo treba tudi zanj izreči kazen mladoletniškega zapora. Pri tem upošteva, da je prej izrečena kazen že določena.
(3) Za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem mladoletniškega zapora, izreče sodišče starejšemu mladoletniku kazensko sankcijo ne glede na prej izrečeno kazen, če bi bil njen neprestani del nesorazmerno majhen.
(vštevanje začasnih in omejevalnih ukrepov)
(1) V izrečeno kazen mladoletniškega zapora in denarno kazen se všteva čas, prestan v priporu, in kakršenkoli drug odvzem prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem.
(2) Zakonsko določen najdaljši čas bivanja v reintegracijskem domu za mlade se skrajša za čas, prestan v priporu, in za čas kakršnegakoli drugega odvzema prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem.
(3) Zakonsko določen najdaljši čas bivanja v strokovnem centru in zavodu za usposabljanje se skrajša za čas trajanja začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade v zvezi s kaznivim dejanjem.
(4) Zakonsko določen najdaljši čas trajanja vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo se skrajša za čas trajanja začasnega nadzorstva centra za socialno delo.
(5) Sodišče odloči o skrajšanju zakonsko določenega najdaljšega časa trajanja vzgojnega ukrepa s sklepom, s katerim izreče vzgojni ukrep.
(6) Pri vštevanju po prvem odstavku tega člena in odločanju o skrajšanju zakonsko določenega najdaljšega časa bivanja po drugem in tretjem odstavku tega člena so dan pripora in dan kakršnegakoli drugega odvzema prostosti v zvezi s kaznivim dejanjem ter dan v reintegracijskem domu za mlade, strokovnem centru ali zavodu za usposabljanje in dva dnevna zneska denarne kazni izenačeni.
(učinek mladoletniškega zapora na že izrečeni vzgojni ukrep)
(1) Če sodišče izreče starejšemu mladoletniku ali polnoletniku kazen mladoletniškega zapora potem, ko mu je za drugo kaznivo dejanje ali prekršek že bil izrečen vzgojni ukrep po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja prekrške, odloči v sodbi, da se vzgojni ukrep ne izvrši. Če se vzgojni ukrep že izvršuje, sodišče v sodbi odloči, da se izvrševanje tega ukrepa ustavi takrat, ko začne starejši mladoletnik ali polnoletnik prestajati kazen mladoletniškega zapora oziroma ko poteče najdaljše dopustno trajanje vzgojnega ukrepa, če ta trenutek nastopi pred začetkom prestajanja te kazni.
(2) Čas, prestan v reintegracijskem domu za mlade, se všteje v izrečeno kazen mladoletniškega zapora, razen če je bilo kaznivo dejanje storjeno v času izvajanja vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade in je poteklo najmanj dve tretjini najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa.
(3) Starejšega mladoletnika se sme na podlagi sklepa senata namestiti v zavod za mladoletnike pred pravnomočnostjo sodbe, če to sam predlaga.
(učinek zapora na že izrečeni vzgojni ukrep)
(1) Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora najmanj enega leta, hkrati odloči, da se vzgojni ukrep ne izvrši; če se vzgojni ukrep že izvršuje, pa odloči v sodbi, da se izvrševanje vzgojnega ukrepa ustavi takrat, ko polnoletnik ali polnoletni storilec kaznivega dejanja začne prestajati kazen zapora oziroma ko poteče najdaljše dopustno trajanje vzgojnega ukrepa, če ta trenutek nastopi pred začetkom prestajanja kazni.
(2) Če sodišče po izreku vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni vzgojni ukrep izvrši ali ne.
(3) Če sodišče polnoletniku ali polnoletnemu storilcu kaznivega dejanja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa po tem zakonu izreče kazen zapora v trajanju manj kot eno leto, odloči v sodbi, ali naj se po prestani kazni izvrševanje vzgojnega ukrepa nadaljuje ali pa naj se ustavi, ko se začne izvrševati izrečena kazen.
(1) Čas trajanja kazni prepovedi vožnje motornega vozila ne sme biti krajši od treh mesecev.
(2) Če sodišče starejšemu mladoletniku poleg kazni mladoletniškega zapora izreče stransko kazen izgona tujca iz države, se čas, prebit v mladoletniškem zaporu, ne všteva v čas trajanja kazni izgona tujca iz države.
(3) Če se kazen izgona tujca iz države ne izvrši več kot šest mesecev po pravnomočnosti sodbe, s katero je bila izrečena, se pred njeno izvršitvijo opravi ponovna ocena okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o izgonu.
3. oddelek: Varnostni ukrepi
(vrste varnostnih ukrepov)
Mladoletniku se sme izreči varnostne ukrepe, ki jih določa kazenski zakonik, razen prepovedi opravljanja poklica.
(izrekanje varnostnih ukrepov)
(1) Obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu in obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljnjem besedilu: samostojna varnostna ukrepa) se lahko izrečeta samostojno, lahko pa se izrečeta tudi ob vzgojnem ukrepu ali kazni.
(2) Prepoved približevanja ali komuniciranja z žrtvijo, odvzem vozniškega dovoljenja in odvzem predmetov se lahko izrečejo ob vzgojnem ukrepu, samostojnem varnostnem ukrepu ali kazni.
(posebne določbe o obveznem psihiatričnem zdravljenju in varstvu v zdravstvenem zavodu)
(1) Mladoletniku se sme ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, izreči obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu le, če je za protipravno dejanje ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil, predpisana kazen zapora dveh let ali več. V zvezi s kaznivimi dejanji zoper premoženje se lahko varnostni ukrep po tem členu izreče le, če gre za kaznivo dejanje z elementi nasilja.
(2) Ukrep po tem členu se izvaja v forenzičnem psihiatričnem zdravstvenem zavodu za mladoletnike ali forenzičnem psihiatričnem oddelku zdravstvenega zavoda, specializiranem za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike) in lahko traja največ tri leta.
(3) Mladoletniku, ki je storil kaznivo dejanje v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in mu je bilo poleg izrečenega vzgojnega ukrepa ali kazni izrečeno tudi obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu, se izvrševanje obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ustavi, ko je v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike prestal čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa ali čas, za katerega mu je bila izrečena kazen. Če pa je čas, prestan v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, krajši od najdaljšega dopustnega trajanja izrečenega vzgojnega ukrepa ali od izrečene kazni, lahko sodišče odredi, da naj se izvrševanje vzgojnega ukrepa ali kazni nadaljuje ali da se mladoletnika pogojno odpusti, pri čemer upošteva čas, ki ga je mladoletnik prestal v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, uspeh obravnave mladoletnika v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike in preostali čas najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa ali ostanek kazni. Čas, prestan v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike, se všteje v čas prestajanja vzgojnega ukrepa ali kazni.
(posebne določbe o obveznem psihiatričnem zdravljenju na prostosti)
(1) Mladoletniku se sme ob pogojih, ki jih določa kazenski zakonik, izreči obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, ki sme trajati največ tri leta.
(2) Če mladoletnik zavrača psihiatrično zdravljenje na prostosti, če zdravljenje samovoljno opusti ali če zdravljenje ni uspešno, lahko sodišče ob pogojih, določenih v prvem odstavku prejšnjega člena, odredi, da se varnostni ukrep začasno izvršuje z namestitvijo v forenzičnem psihiatričnem oddelku za mladoletnike. Sodišče po preteku dveh mesecev vsakokrat znova odloči o tem, ali je tak način izvrševanja ukrepa še potreben.
4. oddelek: Izrekanje kazenskih sankcij za mladoletnike polnoletniku in mlajšemu polnoletniku
(izrekanje kazenske sankcije polnoletniku za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot mlajši mladoletnik)
(1) Polnoletniku, ki je kaznivo dejanje storil kot mlajši mladoletnik, se sme izreči vzgojni ali varnostni ukrep samo za kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen petih ali več let zapora. Pri presoji, ali naj izreče katero izmed kazenskih sankcij po tem zakonu, sodišče upošteva okoliščine primera, zlasti pa težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje pred in po storitvi kaznivega dejanja in namen kazenskih sankcij.
(2) Polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot mlajši polnoletnik, se ne sme izreči kazenske sankcije, ko ta dopolni 21 let.
(izrekanje kazenske sankcije polnoletniku za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik)
(1) Pri presoji, ali in katero izmed kazenskih sankcij po tem zakonu naj izreče polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, sodišče upošteva okoliščine primera, zlasti pa težo in naravo storjenega kaznivega dejanja, čas, ki je pretekel od njegove storitve, storilčevo vedenje pred in po storitvi kaznivega dejanja in namen kazenskih sankcij.
(2) Polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, se ne sme izreči vzgojnega ukrepa, ko ta dopolni starost 21 let.
(3) Če sodišče ugotovi, da je polnoletniku, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, treba izreči kazen, mu lahko po dopolnitvi starosti 21 let namesto mladoletniškega zapora izreče zapor ali pogojno obsodbo. V tem primeru se za kazen zapora uporabljajo določbe glede rehabilitacije, izbrisa obsodbe in pravnih posledic mladoletniškega zapora.
(izrekanje vzgojnega ukrepa mlajšemu polnoletniku)
(1) Sodišče sme mlajšemu polnoletniku izreči vzgojni ukrep, če spozna, da je glede na njegovo psihosocialno delovanje in okoliščine, v katerih je storil kaznivo dejanje, primerneje namesto kazni po kazenskem zakoniku izreči tak ukrep in če med sojenjem še ni dopolnil 21 let.
(2) Ob vzgojnem ukrepu sme sodišče mlajšemu polnoletniku izreči tudi stranski kazni prepoved vožnje motornega vozila in izgon tujca iz države ter varnostne ukrepe, določene v tem zakonu.
5. oddelek: Pravne posledice in izbris iz evidence
Za mladoletnika in polnoletnika ne nastanejo pravne posledice zaradi izreka kazenske sankcije po tem zakonu.
(izbris vzgojnega ukrepa, varnostnega ukrepa ali obsodbe)
(1) Vzgojni ukrep se iz evidence, v katero se vpisujejo kazenske sankcije za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: evidenca kazenskih sankcij za mladoletnike), izbriše dve leti po njegovi izvršitvi, dve leti po ustavitvi njegovega izvrševanja oziroma dve leti potem, ko je sodišče odločilo, da se vzgojni ukrep ne izvrši, v vsakem primeru pa, ko oseba dopolni 25 let.
(2) Denarna kazen in varnostni ukrep se izbrišeta iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike dve leti po izvršitvi ali zastaranju izvršitve.
(3) Obsodba na kazen mladoletniškega zapora se izbriše iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike:
– za obsodbo na mladoletniški zapor do enega leta – dve leti po izvršitvi ali zastaranju izvršitve;
– za obsodbo na mladoletniški zapor nad eno leto – tri leta po izvršitvi ali zastaranju izvršitve.
(4) V vsakem primeru se iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike izbrišejo podatki o osebi, ki je umrla.
(5) Obsodba in vzgojni ukrep se ne izbrišeta iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike, dokler trajajo varnostni ukrepi.
III. poglavje PREDKAZENSKI IN KAZENSKI POSTOPEK
1. oddelek: Splošne določbe o predkazenskem in kazenskem postopku
(uporaba določb tega zakona o predkazenskem in kazenskem postopku)
(1) Določbe tega zakona o predkazenskem in kazenskem postopku se uporabljajo v predkazenskem in kazenskem postopku proti mladoletniku in proti polnoletniku, ki do konca sojenja še ni dopolnil 21 let.
(2) Če polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot mlajši mladoletnik, pred uvedbo kazenskega postopka dopolni 21 let, se kazenski postopek proti njemu ne uvede, če pa to starost dopolni med kazenskim postopkom, se kazenski postopek proti njemu ustavi.
(3) Ko polnoletnik, ki naj bi storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, dopolni 21 let, se kazenski postopek proti njemu uvede oziroma nadaljuje le, če naj bi bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero mu je po tem zakonu mogoče izreči kazen mladoletniškega zapora. Kazenski postopek se v tem primeru uvede ali dokonča po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, uporabljajo pa se določbe tega zakona o izključitvi javnosti in varovanju tajnosti postopka, prepovedi objave podatkov, prednostni obravnavi, pravici do zagovornika in o prepovedi sojenja v nenavzočnosti. Kazenski postopek, ki je bil uveden, preden je dopolnil 21 let, se dokonča pred istim senatom.
(4) V postopku proti mlajšemu polnoletniku se poleg določb, ki so navedene v prejšnjem odstavku, uporabljajo tudi določbe o pristojnosti centra za socialno delo ter o individualni oceni mladoletnika, če sodišče do začetka glavne obravnave ugotovi, da mu je mogoče izreči vzgojni ukrep. Če mlajši polnoletnik med sojenjem dopolni 21 let, se določbe tega zakona zanj prenehajo uporabljati.
(izključitev uporabe določb zakona, ki ureja kazenski postopek)
Določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o predobravnavnem naroku, sporazumu o priznanju krivde, o posledicah umika predloga oškodovanca za pregon, napovedi pritožbe in odpovedi pravici do pritožbe se v kazenskem postopku proti mladoletniku ne uporabljajo.
Zaradi varstva koristi mladoletnika je predkazenski in kazenski postopek proti mladoletniku prednosten.
(1) Kadar starosti osebe, proti kateri se vodi predkazenski ali kazenski postopek, ni mogoče ugotoviti na podlagi njenih izjav, pisnih in drugih dokazil ter z ugotavljanjem njenih osebnih okoliščin, sme sodišče za oceno njene starosti na predlog državnega tožilca ali po uradni dolžnosti odrediti izvedensko delo, če glede na težo in naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine ocenjuje, da je to smotrno.
(2) Izvedensko delo iz prejšnjega odstavka se odredi izvedencu medicinske stroke, ki se lahko v okviru priprave izvida in mnenja, če je to potrebno, posvetuje tudi z drugimi relevantnimi strokovnjaki.
(3) Če starosti osebe, proti kateri se vodi postopek po tem zakonu, tudi po pridobitvi izvida in mnenja ni mogoče ugotoviti oziroma oceniti, ali če sodišče oceni, da odreditev izvedenstva ni smotrna, velja v dvomu, ali je oseba že dopolnila 14, 16 ali 18 let, domneva, da starosti, glede katere obstaja dvom, še ni dopolnila.
(obveščanje mladoletnika)
(1) Mladoletnika se v predkazenskem in kazenskem postopku pouči o njegovih pravicah po tem zakonu in zakonu, ki ureja kazenski postopek, ustno in pisno ter v maternem jeziku ali jeziku, ki ga razume, na njemu razumljiv način, kar mladoletnik potrdi s podpisom.
(2) Državni organ, pred katerim teče predkazenski ali kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: pristojni državni organ) mladoletnika ob seznanitvi ali prvem stiku po seznanitvi, da je osumljen ali obdolžen storitve kaznivega dejanja, nemudoma obvesti o splošnih vidikih poteka postopka.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka pouk v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, vsebuje tudi pouk o pravici do:
1. spremstva zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
2. obveščenosti zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
3. pomoči zagovornika;
4. individualne ocene mladoletnika;
5. izključitve javnosti in varovanja tajnosti postopka;
6. brezplačne pravne pomoči.
(4) Če je mladoletniku odvzeta prostost, vsebuje pouk o pravicah ob odvzemu prostosti v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, tudi pouk o:
1. tem, da se sme prostost mladoletniku odvzeti le izjemoma, če istega namena ni mogoče doseči z milejšim ukrepom, da sme odvzem prostosti trajati najkrajši potrebni čas in da mora biti zagotovljena redna sodna presoja odvzema prostosti;
2. pravici, da mora pristojni državni organ o odvzemu prostosti takoj obvestiti njegovega zakonitega zastopnika ali drugo odraslo osebo in mu v času pridržanja brez odlašanja omogočiti stik z njimi;
3. pravici do posebne obravnave v času pridržanja oziroma izvrševanja pripora.
(5) Mladoletniku, ki mu je bila odvzeta prostost, je treba izročiti pisno obvestilo o:
1. pravici do obveščenosti mladoletnika;
2. pravici, da ni dolžan ničesar izjaviti;
3. pravici do zagovornika;
4. pravici do spremstva in do obveščenosti zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe;
5. pravici do uporabe lastnega jezika, prevajanja in tolmačenja;
6. pravici, da se o odvzemu prostosti obvesti diplomatsko ali konzularno predstavništvo;
7. tem, da je odvzem prostosti skrajni ukrep, če z milejšimi ukrepi ni mogoče doseči cilja, in da lahko traja le nujno potrebni čas;
8. najdaljšem dopustnem trajanju pridržanja na policiji;
9. pravici do zdravniškega pregleda in zdravniške pomoči;
10. tem, da se lahko njegovo zaslišanje snema;
11. pravici, da je nameščen ločeno od odraslih;
12. pravici, da se zagotovi in ohrani mladoletnikovo zdravje ter njegov skladen osebnostni razvoj;
13. pravici do spoštovanja njegove svobode veroizpovedi oziroma prepričanja;
14. pravici do učinkovitega in rednega uveljavljanja družinskega življenja;
15. pravici do izobraževanja in usposabljanja ter pravici do dostopa do programov, ki spodbujajo razvoj in mladoletnikovo ponovno vključitev v družbo;
16. pravici do individualne ocene mladoletnika;
17. pravici do učinkovitega pravnega sredstva;
18. pravici do izključitve javnosti in varovanja tajnosti postopka;
19. pravici do sojenja v navzočnosti;
20. pravici do hitrega postopanja;
21. pravici do brezplačne pravne pomoči.
(6) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka mora biti láhko berljivo ali poenostavljeno. Če pisno obvestilo v maternem jeziku mladoletnika ali v jeziku, ki ga mladoletnik razume, ni na voljo, se mladoletnika, ki mu je odvzeta prostost, o pravicah najprej ustno pouči po drugem, tretjem in četrtem odstavku tega člena, nato pa se brez nepotrebnega odlašanja zagotovi tudi pisno obvestilo po prejšnjem odstavku v ustreznem jeziku.
(obveščanje zakonitega zastopnika in spremljanje mladoletnika)
(1) Po seznanitvi mladoletnika o pravicah po tem zakonu pristojni državni organ o vsebinah iz prejšnjega člena brez nepotrebnega odlašanja obvesti tudi mladoletnikovega zakonitega zastopnika.
(2) Mladoletnika pri dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku spremlja zakoniti zastopnik.
(1) Če bi bilo obveščanje in navzočnost mladoletnikovega zakonitega zastopnika v nasprotju s koristjo mladoletnika, če z zakonitim zastopnikom kljub razumnim prizadevanjem pristojnega državnega organa ni bilo mogoče priti v stik, če je njegova identiteta neznana ali če bi bilo to v nasprotju z interesi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka, lahko mladoletnik izbere drugo odraslo osebo, ki ji zaupa.
(2) Če mladoletnik druge odrasle osebe ne izbere ali če so podani razlogi iz prejšnjega odstavka tudi glede osebe, ki jo mladoletnik sam izbere, drugo odraslo osebo imenuje pristojni državni organ, lahko pa ta pozove center za socialno delo, naj jo nemudoma imenuje.
(3) Pristojni državni organ ustrezno zabeleži, ali je mladoletnik izbral drugo odraslo osebo in ali se pristojni državni organ z njegovo izbiro strinja oziroma navede razloge, zaradi katerih se z izbiro ne strinja.
(4) Če drugo odraslo osebo izbere mladoletnik sam ali jo imenuje pristojni državni organ, o izbiri ali o imenovanju nemudoma obvesti center za socialno delo in mu sporoči osebne podatke izbrane ali imenovane osebe.
(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na spremljanje in obveščanje mladoletnikovega zakonitega zastopnika, se uporabljajo za drugo odraslo osebo, dokler so glede zakonitega zastopnika podane okoliščine iz prvega odstavka tega člena. Ko te okoliščine prenehajo, pristojni državni organ seznani zakonitega zastopnika z dotedanjim potekom postopka.
(1) Mladoletnik sme imeti zagovornika ves čas predkazenskega in kazenskega postopka proti njemu.
(2) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, mora mladoletnik imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka dalje, če teče proti njemu kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen zapora nad tri leta. Za druga kazniva dejanja, za katera je predpisana milejša kazen, pa mora imeti zagovornika, če sodišče oceni, da ga mladoletnik potrebuje, upoštevaje pri tem zlasti psihosocialno delovanje mladoletnika, zapletenost zadeve in težo kazenske sankcije ali drugih ukrepov, ki jih lahko izrečejo mladoletniku.
(3) V primerih obvezne obrambe po prejšnjem odstavku mora imeti mladoletnik zagovornika že med izvedbo preiskovalnega dejanja, pri katerem ima mladoletnik pravico biti navzoč, razen če gre za preiskovalno dejanje, s katerim bi bilo nevarno odlašati.
(4) V vsakem primeru mora mladoletnik imeti zagovornika, če mu je odvzeta prostost.
(5) Če si v primerih obvezne obrambe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena zagovornika ne vzame mladoletnik sam ali mu ga ne vzamejo bližnji sorodnik, rejnik ali skrbnik, mu ga po uradni dolžnosti postavi pristojni državni organ s seznama odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov.
(6) Če ni mogoče zagotoviti zagovornika po prejšnjem odstavku, lahko pristojni državni organ mladoletniku določi za zagovornika tudi odvetnika, ki ni uvrščen na tak seznam.
(7) Mladoletniku, ki že ima postavljenega zagovornika v drugem predkazenskem ali kazenskem postopku, pristojni državni organ postavi istega zagovornika, razen če ni mogoče pravočasno zagotoviti njegovega prihoda.
(pristojnosti centra za socialno delo)
Center za socialno delo se seznani s potekom predkazenskega in kazenskega postopka, daje predloge pristojnemu državnemu organu, ga obvesti o tem, ali je bil mladoletnik ali njegova družina že v obravnavi na centru za socialno delo in o razlogih obravnave ter ga seznanja z drugimi dejstvi in dokazi, ki so pomembni za pravilno odločitev.
(obveščanje o začetku in zaključku predkazenskega in kazenskega postopka)
(1) Center za socialno delo mora biti obveščen s strani:
– policije o obstoju razlogov za sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje;
– državnega tožilca o vloženi zahtevi za uvedbo pripravljalnega postopka, o vložitvi predloga za kaznovanje, za izrek vzgojnega ukrepa oziroma za uporabo varnostnega ukrepa (v nadaljnjem besedilu: predlog za izrek kazenske sankcije) in o zavrženju kazenske ovadbe;
– sodišča o uvedbi kazenskega postopka, če je uvedlo postopek brez predloga državnega tožilca, in o odločitvi, s katero se konča kazenski postopek.
(2) Če državni tožilec zavrže kazensko ovadbo, o tem in o razlogih za zavrženje v osmih dneh obvesti tudi oškodovanca in policijo, če je ta podala ovadbo. O ustavitvi postopka oškodovanca obvesti sodišče.
(3) Če je individualno oceno mladoletnika izdelal center za mladoletnike, sodišče o zaključku kazenskega postopka in o ustavitvi izvrševanja kazenske sankcije obvesti tudi center za mladoletnike.
(ravnanje pristojnega organa, če naj bi protipravno dejanje storila oseba, ko še ni bila stara 14 let)
(1) Če obstajajo razlogi za sum, da naj bi protipravno dejanje storila oseba, ko še ni bila stara 14 let (v nadaljnjem besedilu: otrok), policija ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi in predmeti, ki utegnejo biti dokaz, ter da se zberejo obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno razjasnitev dejanskega stanja. Policija pošlje državnemu tožilcu poročilo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
(2) Državni tožilec o prejemu poročila po prejšnjem odstavku ali o tem, da je zavrgel kazensko ovadbo, ker naj bi protipravno dejanje storil otrok, obvesti center za socialno delo, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. O zavrženju kazenske ovadbe in o razlogih za to obvesti tudi policijo.
(3) Če državni tožilec ugotovi, da ni utemeljenega suma, da je otrok storil protipravno dejanje ali da ne gre za protipravno dejanje, o tem obvesti policijo in center za socialno delo. Kazensko ovadbo, če je ta podana, zavrže.
(4) Če sodišče po uvedbi kazenskega postopka ugotovi, da naj bi protipravno dejanje storil otrok, ustavi kazenski postopek ter o tem obvesti policijo in center za socialno delo, da ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi.
(5) Za potrebe postopka odločanja o ukrepih za varstvo koristi otroka v nepravdnem postopku državni tožilec v primerih iz drugega odstavka tega člena na zahtevo centra za socialno delo temu odstopi podatke, zbrane v predkazenskem postopku. Državni tožilec pred odstopom podatkov centru za socialno delo izloči obvestila v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek. Uradni zaznamek o izločitvi shrani v svojem spisu.
(6) Če se v skladu s četrtim odstavkom tega člena postopek ustavi, dotlej zbrane podatke centru za socialno delo na njegovo zahtevo in za namen iz prejšnjega odstavka odstopi sodišče.
(dolžnost pričanja in posredovanja podatkov)
(1) V predkazenskem in kazenskem postopku ne more biti nihče oproščen dolžnosti pričanja in posredovanja podatkov o mladoletnikovih družinskih, socialnih in ekonomskih okoliščinah, o njegovem psihosocialnem delovanju, zdravstvenem stanju, zlasti duševnem zdravju, o njegovem izobraževanju in usposabljanju.
(2) Podatke iz prejšnjega odstavka lahko zahteva državni tožilec ali sodišče. Državni tožilec lahko za pridobitev podatkov pooblasti center za socialno delo, sodišče pa center za socialno delo ali center za mladoletnike.
(3) Državni tožilec sme v zvezi s podatki o mladoletnikovem zdravstvenem stanju center za socialno delo pooblastiti za pridobitev podatkov o tem, ali je mladoletnik že vključen v postopke diagnostike, v programe pomoči ali zdravljenje in druge tovrstne podatke le v obsegu, ki je nujno potreben za presojo verjetnosti, da ima mladoletnik na področju duševnega zdravja težave, zaradi katerih je treba izdelati individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela.
(1) Pristojni državni organ vabi mladoletnika po zakonitem zastopniku, če je določena druga odrasla oseba po tem zakonu, pa po tej osebi, razen če to ni mogoče, ker je treba hitro ravnati.
(2) Mladoletniku se pisanj ne sme vročati s pritrditvijo na sodno desko.
(3) Ustno naznanjena odločba se mladoletniku vselej vroči v overjenem prepisu.
(1) V predkazenskem in kazenskem postopku državno tožilstvo, center za socialno delo in center za mladoletnike vlagajo predloge, mnenja in druge vloge ter prejemajo pisanja od sodišča po varni elektronski poti, kot jo določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
(2) Če poslovanje po varni elektronski poti v skladu s prejšnjim odstavkom ni mogoče, se predlog, mnenje ali druga vloga vloži oziroma pisanje vroči na drug način, ki ga določata ta zakon in zakon, ki ureja kazenski postopek.
(stroški kazenskega postopka in premoženjskopravni zahtevek)
(1) Če je sodišče mladoletniku izreklo vzgojni ukrep, mu sme v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, naložiti plačilo stroškov kazenskega postopka in izpolnitev premoženjskopravnih zahtevkov le, če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje.
(2) Ne glede na izrečeno kazensko sankcijo mladoletniku ni mogoče naložiti plačila stroškov, nastalih zaradi izdelave individualne ocene mladoletnika, ali zaradi zagotavljanja pravice do zdravniškega pregleda med odvzemom prostosti.
1. pododdelek: Pristojnost, sestava sodišč in dodeljevanje zadev s področja mladoletniškega kazenskega sodstva
(stvarna pristojnost in sestava sodišč)
(1) Za kazenski postopek proti mladoletniku je stvarno pristojno okrožno sodišče.
(2) Pri okrožnih in višjih sodiščih je po en ali več sodnikov, ki so posebej usposobljeni za obravnavanje mladoletniških kazenskopravnih zadev (v nadaljnjem besedilu: sodnik za mladoletnike).
(3) Predsednik senata za mladoletnike pri okrožnem sodišču in vsaj sodnik poročevalec senata za mladoletnike pri višjem sodišču je sodnik za mladoletnike.
(4) Senat za mladoletnike pri okrožnem sodišču (v nadaljnjem besedilu: senat za mladoletnike) sestavljajo sodnik za mladoletnike in dva sodnika porotnika.
(5) Sodniki porotniki se imenujejo izmed profesorjev, učiteljev, vzgojiteljev, socialnih delavcev in drugih strokovnjakov s področja dela z otroki oziroma mladoletniki.
(6) Pri okrožnem sodišču vodi pripravljalni postopek in opravlja druge zadeve v pripravljalnem postopku, sodnik posameznik, ki je sodnik za mladoletnike (v nadaljnjem besedilu: sodnik posameznik za mladoletnike).
(7) Kadar pri okrožnem sodišču v skladu s tem zakonom ali zakonom, ki ureja kazenski postopek, odloča senat treh sodnikov zunaj glavne obravnave (v nadaljnjem besedilu: zunajobravnavni senat), je vsaj sodnik poročevalec tega senata sodnik za mladoletnike.
(8) Sodnik posameznik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, je v isti zadevi predsednik senata za mladoletnike.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek sodnik za mladoletnike, ki je vodil pripravljalni postopek, v isti kazenski zadevi ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če je bil po koncu pripravljalnega postopka podan predlog za kaznovanje. Prav tako ne sme opravljati sodniške dolžnosti v isti kazenski zadevi sodnik za mladoletnike, ki je odločal o uvedbi postopka na podlagi zahteve oškodovanca ali če je zunajobravnavni senat na njegovo zahtevo odločil, naj se uvede kazenski postopek.
(10) O pritožbah zoper odločbe sodnika posameznika za mladoletnike, kadar tako določa ta zakon, in o pritožbah zoper odločbe senata za mladoletnike odloča senat za mladoletnike pri višjem sodišču.
(obravnavanje kazenskih zadev proti mladoletnikom)
(1) Kazenske zadeve proti mladoletnikom na prvi stopnji obravnavajo sodniki za mladoletnike, ki so z letnim razporedom dela sodnikov določeni za reševanje teh zadev.
(2) Če pripad kazenskih zadev proti mladoletnikom ni tolikšen, da bi bil sodnik za mladoletnike z delom na tem pravnem področju polno obremenjen, se sodnika za mladoletnike z letnim razporedom dela sodnikov določi še za reševanje zadev z drugega pravnega področja.
(3) Za določitev potrebnega števila sodnikov za mladoletnike se upošteva število prejetih kazenskih zadev proti mladoletnikom, pri čemer se kot prejete kazenske zadeve proti mladoletnikom štejejo zahteve za uvedbo pripravljalnega postopka, predlogi za izrek kazenske sankcije in izrečeni vzgojni ukrepi, katerih izvrševanje še poteka.
(1) Za kazenski postopek je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima mladoletnik stalno prebivališče. Če mladoletnik nima stalnega prebivališča ali če to ni znano, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima mladoletnik začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti stalnega ali začasnega prebivališča mladoletnika, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušeno.
| | (2) Ne glede na prejšnji odstavek se sme kazenski postopek proti mladoletniku, ki ima stalno prebivališče, izvesti pred sodiščem, na območju katerega ima mladoletnik začasno prebivališče, če je očitno, da se bo pri tem sodišču postopek lažje izvedel. |
| | (3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se sme izvesti kazenski postopek pred sodiščem, na območju katerega naj bi bilo storjeno ali poskušeno kaznivo dejanje, če je očitno, da se bo postopek pred tem sodiščem lažje izvedel. |
2. pododdelek: Združitev in izločitev predkazenskega ali kazenskega postopka
(pristojnost za odločanje o združitvi zadev)
Kadar proti istemu mladoletniku teče več predkazenskih ali več kazenskih postopkov pred različnimi državnimi tožilstvi ali sodišči, se glede pristojnosti za odločanje o združitvi teh postopkov in za enoten postopek uporabijo pravila o krajevni pristojnosti po tem zakonu.
(izločitev in združitev kazenskega postopka proti mladoletniku s kazenskim postopkom zoper polnoletnega obdolženca)
(1) Če se mladoletniku očita, da je sodeloval pri kaznivem dejanju skupaj s polnoletnim obdolžencem, se kazenski postopek proti mladoletniku izloči in opravi po določbah tega poglavja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se kazenski postopek proti mladoletniku ne izloči in se opravi po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, če je vodenje enotnega postopka nujno za vsestransko razjasnitev stvari.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi glede združevanja postopkov proti mladoletniku in zoper polnoletnega obdolženca.
(4) Na obrazložen predlog državnega tožilca ali zagovornika izda sklep o izločitvi ali združitvi kazenskih postopkov senat za mladoletnike. Zoper tak sklep ni pritožbe.
(5) Če se opravi enoten kazenski postopek za starejšega mladoletnika in polnoletnega storilca, se glede mladoletnika vselej uporabljajo 10., 11., 44. do 51., 53., 54., 69. do 76., 85., 90., 93., 99. in 100. člen tega zakona in določbe tega zakona o individualni oceni mladoletnika, druge določbe tega poglavja pa le, če njihova uporaba ne ovira izvedbe združenega postopka.
Če naj bi obdolženec storil eno kaznivo dejanje kot mladoletnik, drugo pa po dopolnjenem 18. letu, se opravi enoten postopek po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, pred senatom, ki sodi polnoletnim obdolžencem.
3. pododdelek: Individualna ocena mladoletnika
(individualna ocena mladoletnika)
(1) Individualna ocena mladoletnika je ocena tveganja in potreb mladoletnika, ki vplivajo na odločanje glede uvedbe kazenskega postopka, glede sodelovanja mladoletnika v postopku po tem zakonu, izbire in izvrševanja kazenske sankcije in drugih ukrepov, vsebuje pa tudi oceno tveganja glede ponavljanja kaznivih dejanj.
(2) Za izdelavo individualne ocene mladoletnika se zberejo podatki o mladoletnikovi starosti, njegovem psihosocialnem delovanju, okolju in razmerah, v katerih živi, njegovem zdravstvenem stanju, morebitni posebni ranljivosti in o drugih okoliščinah, pomembnih za opredelitev tveganj in potreb mladoletnika.
(3) Pri izdelavi individualne ocene mladoletnika se omogoči aktivna udeležba mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika.
(interdisciplinarna metoda dela)
(1) Interdisciplinarna metoda dela je metoda izdelave individualne ocene mladoletnika, ki vključuje hkratno sodelovanje strokovnjakov s področij otroške in mladostniške psihiatrije, klinične psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike, delovne terapije in drugih podobnih poklicev.
(2) Individualna ocena mladoletnika se izdela po interdisciplinarni metodi dela, kadar je to v korist mladoletnika, zlasti pa, kadar:
– je verjetno, da ima mladoletnik duševno motnjo, težave v duševnem razvoju, druge hujše težave na področju duševnega zdravja ali hujše psihosocialne stiske,
– naj bi ponavljal lažja kazniva dejanja glede na njihovo naravo in posledice, okoliščine, v katerih naj bi bila storjena, stopnjo mladoletnikove kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine, teža teh kaznivih dejanj pa se stopnjuje ali
– je osumljen storitve kaznivega dejanja z elementi nasilja, za katero je predpisana kazen zapora tri leta ali več.
(3) Kadar je individualna ocena mladoletnika izdelana po interdisciplinarni metodi dela, vsebuje tudi predlog oblik in metod dela z mladoletnikom in oblik in metod sodelovanja z mladoletnikovimi starši, z drugo osebo, h kateri je nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi (v nadaljnjem besedilu: predlog programa obravnave mladoletnika). Predlog programa obravnave mladoletnika se upošteva kot izhodišče za izdelavo osebnega načrta po tem zakonu, individualiziranega programa po zakonu, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami v vzgoji in izobraževanju, ter individualnega načrta po predpisih, ki urejajo institucionalno varstvo otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju.
(1) Center za mladoletnike je notranja organizacijska enota Javnega zavoda Hiša za otroke, katere naloga je izdelava individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela.
(2) Center za mladoletnike opravlja tudi druge naloge v skladu s tem ali drugim zakonom.
(3) Za izdelavo individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela predstojnik centra za mladoletnike imenuje skupino najmanj treh strokovnjakov iz prvega odstavka prejšnjega člena (v nadaljnjem besedilu: interdisciplinarni tim).
(4) Predstojnik izmed strokovnjakov v interdisciplinarnem timu imenuje vodjo, ki vodi in koordinira delo.
(5) Predstojnik lahko sestavo interdisciplinarnega tima po potrebi spremeni.
(6) Določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko individualno oceno mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela izdela center za socialno delo.
(zahteva in predlog državnega tožilca za izdelavo individualne ocene mladoletnika)
(1) Državni tožilec v 30 dneh od prejema kazenske ovadbe naloži centru za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika oziroma predlaga sodišču, naj odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike, razen če ugotovi, da je kazensko ovadbo treba zavreči:
– ker naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti;
– ker je pregon zastaran, dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon;
– ker ni podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil naznanjeno kaznivo dejanje;
– v skladu s prvim odstavkom 79. člena tega zakona, če gre za prvo in lažje kaznivo dejanje glede na naravo in posledice kaznivega dejanja, okoliščine, v katerih naj bi bilo storjeno, stopnjo kazenske odgovornosti ali mladoletnikove osebne okoliščine in brez elementov nasilja.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko državni tožilec v roku iz prejšnjega odstavka vloži zahtevo za uvedbo pripravljalnega postopka brez priložene individualne ocene mladoletnika, če izkaže, da je hkrati zahteval od centra za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika ali če hkrati predlaga sodišču odreditev izdelave individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike.
(3) Če je državni tožilec izdelavo individualne ocene mladoletnika zahteval hkrati z vložitvijo predloga za uvedbo pripravljalnega postopka, center za socialno delo individualno oceno mladoletnika pošlje sodišču in o tem obvesti državnega tožilca.
(odločanje o izdelavi individualne ocene mladoletnika)
(1) Državni tožilec zahteva od centra za socialno delo izdelavo individualne ocene mladoletnika v roku, ki ne sme biti daljši od 30 dni.
(2) Center za socialno delo izdela individualno oceno mladoletnika v danem roku, lahko pa ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera, zlasti okoliščin iz prve alineje drugega odstavka 64. člena tega zakona, v osmih dneh od prejema zahteve predlaga sodišču, da odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za mladoletnike.
(3) Če sodišče oceni, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 64. člena tega zakona, v osmih dneh od prejema predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena ali od prejema predloga iz prejšnjega odstavka odredi, da v roku, ki ne sme biti daljši od 45 dni, individualno oceno mladoletnika izdela center za mladoletnike.
(4) Center za mladoletnike izdela individualno oceno mladoletnika v danem roku, lahko pa v osmih dneh od prejema odredbe sodišča opredeli vsebinske razloge, zaradi katerih meni, da za izdelavo individualne ocene mladoletnika ni potrebna interdisciplinarna metoda dela, če je bila odredba izdana iz razloga po prvi alineji drugega odstavka 64. člena tega zakona, ali pojasni kadrovske in druge okoliščine, zaradi katerih individualne ocene mladoletnika ne bo mogel izdelati v danem roku ter navede rok, v katerem bi individualno oceno mladoletnika lahko izdelal.
(5) Sodišče po prejemu mnenja centra za mladoletnike, ali če po prejemu predloga iz prvega odstavka prejšnjega člena ali po prejemu predloga iz drugega odstavka tega člena kako drugače izve za okoliščine iz prejšnjega odstavka, v osmih dneh dokončno odloči o tem, kateri od obeh zavodov bo izdelal individualno oceno mladoletnika. Če sodišče odredi izdelavo individualne ocene mladoletnika centru za socialno delo, hkrati odloči o tem, ali naj jo ta izdela po interdisciplinarni metodi dela ob smiselni uporabi tretjega odstavka tega člena.
(6) Predlog za odreditev izdelave individualne ocene mladoletnika po interdisciplinarni metodi dela lahko vložijo tudi mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik, o čemer morata biti poučena hkrati s poukom o pravici do individualne ocene.
(posodobitev individualne ocene mladoletnika)
(1) Če je od izdelave individualne ocene mladoletnika prišlo do pomembnejše spremembe okoliščin iz drugega odstavka 63. člena tega zakona, državni tožilec oziroma sodišče zahteva posodobitev individualne ocene mladoletnika.
(2) Posodobitev individualne ocene lahko predlagata tudi mladoletnik in njegov zakoniti zastopnik.
4. pododdelek: Ravnanje v primeru ogroženosti mladoletnika
(začasni ukrepi za varstvo koristi mladoletnika)
(1) Če je podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje in če sodišče ugotovi, da je mladoletnik ogrožen na način, določen z zakonom, ki ureja družinska razmerja, pa za varstvo njegovih koristi še ni bil izrečen ali ni v teku postopek za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, sme sodišče ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja družinska razmerja, in ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja nepravdni postopek, o udeležencih postopka in njihovem obveščanju za varstvo koristi mladoletnika odrediti:
– izselitev nasilnega člana iz skupnega stanovanja;
– prepoved približevanja mladoletniku osebam, ki ga ogrožajo;
– vstop v stanovanje ali druge prostore, v katerih se mladoletnik nahaja, proti volji mladoletnikovega zakonitega zastopnika;
– namestitev mladoletnika k določeni družini, k drugi osebi, v krizni center, v strokovni center ali v zavod za usposabljanje;
– zdravljenje.
(2) Če je podan utemeljen sum, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, in če mladoletnik zaradi varstva njegovih koristi potrebuje takojšnjo strokovno pomoč, vodenje in usmerjanje na poglavitnih področjih življenja, da se prepreči hujše škodljive posledice za njegov osebnostni razvoj, sme sodišče odrediti začasno nadzorstvo centra za socialno delo. Strokovni delavec centra za socialno delo v 15 dneh po izreku začasnega ukrepa pripravi načrt pomoči mladoletniku in pri njegovi pripravi omogoči mladoletniku ter njegovemu zakonitemu zastopniku aktivno sodelovanje.
(3) Začasni ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena odredi sodišče na obrazložen predlog državnega tožilca ali centra za socialno delo oziroma na predlog mladoletnika, njegovega zakonitega zastopnika, zagovornika ali po uradni dolžnosti.
(4) S predlogom za izrek začasnega ukrepa za varstvo koristi mladoletnika, ki ga je podal državni tožilec, mladoletnik, njegov zakoniti zastopnik ali zagovornik, sodišče nemudoma seznani tudi center za socialno delo.
(5) Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena smejo trajati, dokler je to nujno za varstvo mladoletnikovih koristi, vendar najdlje do pravnomočnosti odločbe, s katero se kazenski postopek konča. Pri tem namestitev v zavod iz četrte alineje prvega odstavka tega člena ne sme trajati več kot 30 dni, sodišče pa jo sme podaljšati še največ za 30 dni.
(6) Sodišče s sklepom ustavi izvrševanje začasnega ukrepa za varstvo koristi mladoletnika takoj, ko zanj ni več pogojev ali, če je sodišče, pristojno za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, mladoletniku izreklo drug začasni ukrep za varstvo njegovih koristi.
(7) Če sodišče v predkazenskem ali kazenskem postopku odredi izvedenstvo in ugotovi, da je zaradi opazovanja za izdelavo izvida in mnenja treba namestiti mladoletnika v ustrezen zavod, odredi njegovo namestitev, ki sme trajati toliko časa, kot je nujno potrebno za izdelavo izvida in mnenja, vendar najdlje 30 dni. Namestitev po tem odstavku se všteva v najdaljši dopustni čas trajanja namestitve v zavod, ki je določen v petem odstavku tega člena.
(8) Zoper sklep, s katerim se odredi začasni ukrep za varstvo koristi mladoletnika, se lahko pritožijo osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper odločbo o izreku kazenske sankcije ali o ustavitvi postopka, in osebe, zoper katere je ukrep izrečen, in sicer v treh dneh od vročitve sklepa. O pritožbi v treh dneh odloči senat za mladoletnike pri višjem sodišču. Pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.
5. pododdelek: Omejevalni ukrepi
(1) V kazenskem postopku proti mladoletniku se lahko odredijo naslednji omejevalni ukrepi:
– ukrepi, ki jih za zagotovitev navzočnosti, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka določa zakon, ki ureja kazenski postopek, razen ukrepa javljanja na policijski postaji;
– ukrep javljanja na centru za socialno delo;
– začasna postavitev mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo;
– začasna namestitev v reintegracijski dom za mlade.
(2) Sodišče ob odreditvi omejevalnega ukrepa mladoletniku in njegovemu zakonitemu zastopniku pojasni naravo ukrepa, dopustno trajanje in da lahko kadarkoli predlagata njegovo odpravo ali spremembo v milejši ukrep.
(3) Sodišče sme odrediti omejevalni ukrep po pridobitvi individualne ocene mladoletnika. Če je odreditev omejevalnega ukrepa predlagana, preden je bila izdelana individualna ocena mladoletnika, z odreditvijo omejevalnega ukrepa pa bi bilo nevarno odlašati, sodišče zahteva izdelavo individualne ocene mladoletnika hkrati z odreditvijo omejevalnega ukrepa. Takoj po prejemu individualne ocene mladoletnika sodišče preveri ustreznost odrejenega omejevalnega ukrepa.
(4) Pritožba zoper sklep o odreditvi omejevalnega ukrepa ne zadrži njegove izvršitve.
(javljanje na centru za socialno delo)
Glede odreditve in izvrševanje ukrepa javljanja na centru za socialno delo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, glede javljanja na policijski postaji.
(začasna postavitev mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo)
(1) Če so izpolnjeni pogoji za odreditev pripora iz razloga begosumnosti ali ponovitvene nevarnosti, pa je to nevarnost moč odvrniti v mladoletnikovem dotedanjem okolju s pomočjo in nadzorstvom strokovnjakov, sodišče mladoletnika začasno postavi pod nadzorstvo centra za socialno delo.
(2) Pri izvrševanju omejevalnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izvrševanju vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo.
(3) Če mladoletnik, ki je bil v redu povabljen, ne pride na sodišče in svojega izostanka ne opraviči, če se pripravlja na beg, če se izogiba stikom s strokovnim delavcem centra za socialno delo, zavrača sodelovanje pri pripravi načrta pomoči ali pri njegovem izvrševanju, ali če se naknadno pokaže kakšen drug razlog za pripor, lahko sodišče mladoletniku odredi strožji ukrep. O tej posledici je treba mladoletnika vselej predhodno obvestiti.
(4) Center za socialno delo nemudoma obvesti sodišče, če se mladoletnik izogiba stikom s strokovnim delavcem centra za socialno delo, zavrača sodelovanje pri pripravi načrta pomoči ali pri njegovem izvrševanju ali če center zazna okoliščine, ki kažejo na to, da se mladoletnik pripravlja na beg.
(5) Glede odreditve, časa trajanja in odprave omejevalnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, o priporu.
(začasna namestitev v reintegracijski dom za mlade)
(1) Če so podani razlogi za odreditev pripora, hkrati pa sodišče oceni, da je treba mladoletniku zagotoviti intenzivnejšo individualno pomoč strokovnjakov, odredi začasno namestitev v reintegracijski dom za mlade.
(2) Omejevalni ukrep iz prejšnjega odstavka se izvršuje v posebnem oddelku reintegracijskega doma za mlade, kjer so mladoletniki nameščeni ločeno od mladoletnikov, ki jim je izrečen vzgojni ukrep. Strokovna skupina v reintegracijskem domu za mlade nemudoma po namestitvi mladoletnika v sodelovanju s centrom za socialno delo oziroma centrom za mladoletnike prouči možnosti za mladoletnikovo nadaljnje vključevanje v vzgojne, izobraževalne in druge programe, v katere je bil že vključen pred namestitvijo v reintegracijski dom za mlade oziroma za vključitev v druge ustrezne programe in oblike pomoči glede na potrebe mladoletnika, v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v reintegracijskem domu za mlade ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za odreditev tega omejevalnega ukrepa.
(3) Če v tem členu ni drugače določeno, se glede odreditve, časa trajanja, podaljšanja in odprave omejevalnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena ter njegovega izvrševanja smiselno uporabljajo določbe tega zakona in zakona, ki ureja kazenski postopek, o priporu.
(1) Iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, sme sodišče izjemoma odrediti pripor za mladoletnika, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je predpisana kazen zapora več kot tri leta.
(2) Iz razlogov in pod pogoji za odreditev pripora v skrajšanem postopku, ki so določeni v zakonu, ki ureja kazenski postopek, se sme za mladoletnika izjemoma odrediti pripor tudi, če je podan utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora tri leta ali manj.
(3) Pred vložitvijo predloga za izrek kazenske sankcije sme pripor odrediti sodnik posameznik za mladoletnike in sme trajati največ mesec dni od dneva, ko mu je bila odvzeta prostost. Pripor, ki ga je odredil sodnik posameznik za mladoletnike, sme zunajobravnavni senat iz upravičenih razlogov podaljšati vsakič za en mesec, vendar skupno največ za dva meseca. Če se sodnik posameznik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora ali če se državni tožilec ne strinja z odpravo pripora, sodnik posameznik za mladoletnike zahteva, naj o tem odloči zunajobravnavni senat.
(4) Po vložitvi predloga za izrek kazenske sankcije odloča o priporu senat za mladoletnike. Če je v predlogu za izrek kazenske sankcije predlagana odreditev pripora, o priporu odloči zunajobravnavni senat. Pripor sme trajati največ šest mesecev.
(5) Po izreku zavodskega vzgojnega ukrepa, kazni mladoletniškega zapora ali varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, odloča o priporu senat za mladoletnike. Pripor sme trajati največ šest mesecev.
(6) O pritožbi zoper sklep o priporu odloča senat za mladoletnike pri višjem sodišču.
(7) O odreditvi pripora sodišče takoj obvesti mladoletnikovega zakonitega zastopnika in center za socialno delo.
(8) Na prošnjo mladoletnika, ki je v priporu, se sme izvrševanje kazenske sankcije začeti še pred pravnomočnostjo sklepa oziroma sodbe, s katero je bila kazenska sankcija izrečena.
(posebna obravnava mladoletnika med izvrševanjem pripora)
(1) Mladoletnik je priprt ločeno od polnoletnih obdolžencev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče po predhodno pridobljenem mnenju predstojnika zavoda, v katerem se izvršuje pripor, izjemoma odrediti, da je mladoletnik priprt skupaj s polnoletnimi obdolženci, kadar oceni, da je to v njegovo korist, vendar le, kadar bi ločena namestitev lahko povzročila osamitev mladoletnika. Sodišče v sklepu posebej obrazloži, zakaj je takšna namestitev v korist mladoletnika.
(3) Polnoletnik, ki med trajanjem pripora še ni dopolnil 21 let, sme biti priprt skupaj z mladoletniki, če je to v njegovo korist in korist mladoletnikov, ki so priprti skupaj z njim.
(4) Sodišče individualno oceno mladoletnika pošlje zavodu za mladoletnike hkrati s sklepom o odreditvi pripora. Zavod za mladoletnike nemudoma po začetku izvrševanja pripora v sodelovanju s centrom za socialno delo prouči možnosti za mladoletnikovo nadaljnje vključevanje v vzgojne, izobraževalne in druge programe, v katere je bil že vključen pred začetkom izvrševanja pripora oziroma za vključitev v druge ustrezne programe glede na potrebe, želje in sposobnosti mladoletnika, v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda v zavodu, ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za odreditev pripora. Mladoletniku je treba zagotoviti nego, varstvo in vso potrebno individualno pomoč, ki jo utegne potrebovati glede na svojo starost, spol in psihosocialno delovanje.
(5) Mladoletniku je treba vsak dan zagotoviti najmanj tri ure gibanja na prostem.
(6) Mladoletnik ima pravico do verske duhovne oskrbe v skladu z zakonom, ki ureja versko svobodo. Vsebina in obseg verske duhovne oskrbe se lahko omejita le zaradi varnosti in ohranitve reda v zavodu.
(7) Sodnik za mladoletnike, ki vodi kazenski postopek, z namenom spremljanja izvajanja pripora obišče mladoletnika v priporu najmanj enkrat mesečno. Ta določba ne posega v določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o nadzorstvu nad ravnanjem s priporniki.
(8) Sodnik posameznik za mladoletnike ima glede priprtih mladoletnikov enake pristojnosti in obveznosti, kot jih ima po zakonu, ki ureja kazenski postopek, preiskovalni sodnik glede pripornikov.
(9) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje pripora za mladoletnike.
(ukrepi, izrečeni v drugih postopkih)
(1) Če se v predkazenskem ali kazenskem postopku ugotovi, da je bil za varstvo koristi mladoletnika ali drugih družinskih članov že izrečen ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, ali da je bil za zagotovitev mladoletnikove varnosti ali mladoletniku kot povzročitelju nasilja izrečen ukrep za zagotovitev varnosti žrtve na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, sodišče, ki izreče omejevalni ukrep po tem zakonu, o tem obvesti sodišče, ki je izreklo tak ukrep, in center za socialno delo.
(2) Če je bil mladoletnik v primerih iz prejšnjega odstavka v postopku za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, nameščen v zavod, sodišče pa ugotovi, da bi bilo mladoletniku treba izreči pripor ali začasno namestitev v reintegracijski dom za mlade, izreče tak omejevalni ukrep in hkrati odloči, da se ukrep za varstvo koristi otroka na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja, v delu, ki se nanaša na namestitev v zavod, preneha izvrševati z dnem, ko se začne izvrševati omejevalni ukrep po določbah tega zakona ter o tem obvesti sodišče, ki je izreklo tak ukrep, in center za socialno delo.
2. oddelek: Potek predkazenskega in kazenskega postopka
1. pododdelek: Predkazenski postopek
(zbiranje obvestil in zaslišanje mladoletnika v predkazenskem postopku)
(1) Zbiranje obvestil in zaslišanje v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, se lahko, kadar gre za mladoletnika, opravi s pomočjo pedagoga ali drugega strokovnjaka oziroma v posebej prilagojenih prostorih, če je to potrebno zaradi mladoletnikovih osebnih okoliščin.
(2) Ko se mladoletnika zaslišuje prvič, ga je treba vprašati tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik.
(3) Zaslišanje mladoletnika se po predhodnem obvestilu posname z napravo za zvočno in slikovno snemanje, kadar je to sorazmerno glede na okoliščine zadeve, upoštevaje pri tem zlasti težo in naravo kaznivega dejanja in ali je mladoletniku odvzeta prostost. Kadar se zaslišanje ne snema, morajo biti razlogi za to navedeni v zapisniku o zaslišanju.
(4) V poročilu, kazenski ovadbi ali dopolnitvi kazenske ovadbe, vloženi proti mladoletniku, policija navede tudi podatke o okoliščinah, potrebnih za izdelavo individualne ocene mladoletnika, ki jih izve pri zbiranju obvestil in zaslišanju, ter kontaktne podatke mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika.
(posebna obravnava mladoletnika med pridržanjem)
(1) Mladoletnik je pridržan ločeno od polnoletnih osumljencev.
(2) O odvzemu prostosti mladoletniku pristojni državni organ takoj obvesti njegovega zakonitega zastopnika in mu omogoči stik z njim.
(3) Mladoletnika po odvzemu prostosti brez nepotrebnega odlašanja pregleda zdravnik, če potrebuje zdravniško pomoč ali če to zahtevajo mladoletnik, njegov zakoniti zastopnik ali njegov zagovornik. Če tako zahtevajo okoliščine, se zdravniški pregled kadarkoli med odvzemom prostosti znova opravi. Vnovičnega zdravniškega pregleda ni treba opraviti, če sta v kratkem času podani dve ali več zahtev in je očitno, da od zadnjega pregleda do podaje nove zahteve ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju mladoletnika. O zahtevi za vnovični zdravniški pregled, razlogih zanjo in o razlogih, zaradi katerih se pregled ne opravi, policist oziroma pristojna oseba v zavodu, v katerem se izvršuje pripor, sestavi uradni zaznamek. Pisni izvid o opravljenem zdravniškem pregledu se upošteva pri presoji, ali je mladoletnik sposoben za zaslišanje ali za sodelovanje pri drugih procesnih dejanjih, pri katerih je lahko navzoč.
(4) Mladoletniku se ob upoštevanju trajanja pridržanja in v skladu z omejitvami, potrebnimi za zagotavljanje varnosti in ohranitve reda, ter v skladu z omejitvami, ki izhajajo iz razlogov za pridržanje, zagotovi skrb za njegovo zdravje, telesni in duševni razvoj ter spoštovanje svobode veroizpovedi oziroma prepričanja.
(odvračanje kazenskega pregona)
(1) Državni tožilec sme odložiti kazenski pregon, odstopiti ovadbo ali predlog za izrek kazenske sankcije v postopek poravnavanja ali odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka na podlagi načela smotrnosti, kadar so podani dokazi, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora do petih let ali denarna kazen, in če glede na naravo kaznivega dejanja in okoliščine, v katerih je bilo storjeno, ter glede na mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove osebne lastnosti, spozna, da postopek proti njemu ne bi bil smotrn. Pri odločanju o odvračanju kazenskega pregona upošteva tudi, ali je proti mladoletniku že uveden drug kazenski postopek ali postopek o prekršku in ali mu je bila že izrečena sankcija v postopku o prekršku ali kazenska sankcija.
(2) Za ugotovitev okoliščin iz prejšnjega odstavka lahko državni tožilec mladoletnikovega zakonitega zastopnika in druge osebe vabi tudi na državno tožilstvo.
(3) Državni tožilec sme odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka tudi, če poravnavanje ali odloženi pregon nista bila uspešna zaradi razlogov na strani oškodovanca ali zaradi drugih razlogov, na katere mladoletnik ni mogel vplivati, če oceni, da je mladoletnik izkazal prizadevanje za sklenitev sporazuma v okviru poravnavanja in izpolnitev naloge, odpravo ali poravnavo škode v okviru odloženega pregona in da zato postopek in izrek sankcije ne bi bila smotrna.
(4) Izjave mladoletnika in listine v zvezi z izvedbo poravnavanja ali odložitvijo kazenskega pregona ostanejo v internem spisu državnega tožilca.
(1) Državni tožilec sme zaradi posebnih okoliščin odstopiti v postopek poravnavanja tudi ovadbe za kazniva dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem odstavku 148. člena, kršitve avtorskih sorodnih pravic po tretjem odstavku 149. člena, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem, tretjem in četrtem odstavku 176. člena, velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku 209. člena, goljufije po tretjem odstavku 211. člena, izsiljevanja po tretjem odstavku 213. člena, požiga po četrtem odstavku 222. člena, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po drugem odstavku 244. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po petem odstavku 246. člena, uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po četrtem odstavku 247. člena, krive izpovedbe po četrtem odstavku 284. člena, povzročitve splošne nevarnosti po drugem in petem odstavku 314. člena in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku 323. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: KZ-1).
(2) Posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka so zlasti:
– da je mogoče s sporazumom odpraviti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem;
– če oškodovanec sam predlaga poravnavo;
– če mladoletnik sam predlaga poravnavo in ob tem obljubi, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj;
– če oškodovanec živi v mladoletnikovi bližini, je z njim povezan v šoli ali na delovnem mestu in bi bil sporazum za bodočo ureditev odnosov primernejši kot kazenski pregon.
(3) Državni tožilec lahko zadevo odstopi v postopek poravnavanja le, če mladoletnik in oškodovanec s tem soglašata in če sta bila pred tem poučena o temeljnih vidikih izvedbe postopka poravnavanja in o posledicah uspešnega postopka poravnavanja ter da lahko soglasje kadarkoli umakneta.
(4) Če se vsebina sporazuma nanaša na odpravo škode, obseg dela ne sme preseči 40 ur v obdobju treh mesecev, če se nanaša na opravljanje dela v splošno korist, pa obseg dela ne sme preseči 90 ur. Izvajanje sporazuma pripravi in vodi center za socialno delo ob sodelovanju poravnalca.
(5) Rok za izpolnitev sporazuma ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če sporazuma iz opravičljivih razlogov oziroma iz razlogov, ki niso na strani mladoletnika, ni mogoče izpolniti v navedenem roku, lahko državni tožilec na prošnjo mladoletnika rok podaljša še za tri mesece.
(6) Pravila o poravnavanju podrobneje uredi minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.
(odložitev kazenskega pregona)
(1) Državni tožilec sme zaradi posebnih okoliščin odložiti kazenski pregon tudi za kazniva dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic po tretjem odstavku 148. člena, kršitve avtorskih sorodnih pravic po tretjem odstavku 149. člena, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po drugem, tretjem in četrtem odstavku 176. člena, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in drugem odstavku 186. člena, omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po prvem in drugem odstavku 187. člena, velike tatvine po tretjem odstavku 205. člena, ropa po prvem odstavku 206. člena, roparske tatvine po prvem odstavku 207. člena, poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po četrtem odstavku 209. člena, goljufije po tretjem odstavku 211. člena, izsiljevanja po tretjem odstavku 213. člena, poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednote, po drugem odstavku 219. člena, požiga po prvem in četrtem odstavku 222. člena, ponarejanja denarja po prvem do četrtem odstavku 243. člena, zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku 246. člena, uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva po tretjem odstavku 247. člena in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po drugem odstavku 323. člena KZ-1.
(2) Posebne okoliščine iz prejšnjega odstavka so:
1. če mladoletnik sam predlaga odloženi pregon in si aktivno prizadeva za odpravo posledic kaznivega dejanja;
2. če iz individualne ocene mladoletnika izhaja, da je dejanje mladoletnika posledica neurejenih družinskih razmer, mladoletnik in njegovi starši, druga oseba, h kateri je mladoletnik nameščen, rejnik, sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druga oseba, pri kateri mladoletnik živi, pa izjavijo, da so pripravljeni obiskovati izvajalca, ki nudi psihološko ali drugo psihosocialno pomoč za družino;
3. če je mladoletnik preprečil nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj ali razkril podatke, ki so pomembni za preiskovanje in dokazovanje storjenih kaznivih dejanj;
4. če je pri sodelovanju dveh ali več oseb pri izvršitvi kaznivega dejanja imel mladoletnik manj pomembno vlogo in kaznivo dejanje obžaluje ter je pripravljen povrniti sorazmerni del premoženjske škode in vso protipravno premoženjsko korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem;
5. če gre pri kaznivih dejanjih, povezanih s škodljivimi sredstvi za zdravljenje ali s prepovedanimi drogami, za majhno količino teh sredstev;
6. če gre pri premoženjskih kaznivih dejanjih za premoženjsko škodo, ki jo je mogoče povrniti v postopku odloženega pregona.
(3) Državni tožilec v okviru odloženega pregona mladoletniku lahko naloži naslednje naloge:
1. odprava ali poravnava škode;
2. plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali na namensko proračunsko postavko za pomoč žrtvam in povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj ali v korist nevladne organizacije v javnem interesu, kot jo določa zakon, ki ureja nevladne organizacije, če ima mladoletnik lastne dohodke ali premoženje;
3. opravljanje dela v splošno korist;
4. zdravljenje v ustreznem zdravstvenem zavodu;
5. udeležba v programih vzgojne, poklicne, psihološke ali druge psihosocialne pomoči;
6. udeležba na treningu socialnih veščin;
7. prepoved približevanja oškodovancu ali kakšni drugi osebi, kar obsega tudi prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, oziroma upoštevanje izrečene prepovedi dostopa na posamezne kraje.
(4) Poleg nalog iz prejšnjega odstavka se lahko ob soglasju oškodovanca zahteva tudi opravičilo oškodovancu.
(5) Če državni tožilec določi nalogo iz 1. točke tretjega odstavka tega člena, obseg dela ne sme preseči 40 ur v obdobju treh mesecev, če določi nalogo iz 3. točke tretjega odstavka tega člena, pa obseg dela ne sme preseči 90 ur. Izvajanje dela pripravi in vodi center za socialno delo.
(6) Rok za izpolnitev naloge ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če sporazuma iz opravičljivih razlogov oziroma iz razlogov, ki niso na strani mladoletnika, ni mogoče izpolniti v navedenem roku, lahko državni tožilec na prošnjo mladoletnika rok podaljša še za tri mesece.
(7) Državni tožilec lahko odloži kazenski pregon, če mladoletnik in oškodovanec, če je znan, s tem soglašata in če sta bila pred tem poučena o temeljnih vidikih izvedbe postopka odložitve kazenskega pregona in o posledicah uspešne odložitve kazenskega pregona ter da lahko soglasje kadarkoli umakneta.
(8) Če oškodovanec ni znan, se lahko kazenski pregon odloži s soglasjem mladoletnika, če je bil ta predhodno poučen v skladu s prejšnjim odstavkom.
(9) V sklepu o zavrženju kazenske ovadbe po uspešno izvedenem odloženem pregonu državni tožilec oškodovanca pouči o pravici do uveljavljanja premoženjskopravnega zahtevka v pravdi, če glede tega ni bil dosežen dogovor v okviru odloženega pregona ali ni bil dosežen dogovor glede celotne povzročene škode.
2. pododdelek: Pripravljalni postopek
(upravičeni predlagatelj)
(1) Kazenski postopek proti mladoletniku se za vsa kazniva dejanja uvede na zahtevo državnega tožilca.
(2) Kazenski postopek za kazniva dejanja, za katera se po določbah kazenskega zakonika storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, se sme proti mladoletniku uvesti, če oškodovanec predlaga uvedbo kazenskega postopka pri policiji ali državnemu tožilstvu v roku, ki ga za podajo predloga oziroma vložitev zasebne tožbe določa zakon, ki ureja kazenski postopek.
(3) Če državni tožilec ne zahteva uvedbe kazenskega postopka, obvesti o tem oškodovanca. Oškodovanec lahko, razen v primeru zavrženja kazenske ovadbe po uspešno izvedenem postopku poravnavanja ali odloženega pregona, v 15 dneh od prejema sklepa državnega tožilca zahteva naj zunajobravnavni senat uvede postopek, ne more pa prevzeti pregona oziroma ne more vložiti zasebne tožbe. Sklep o zavrženju vsebuje pouk o tej pravici.
(4) Oškodovanec, ki ni bil obveščen o zavrženju ovadbe, sme zahtevati nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem v 15 dneh od dneva, ko je izvedel, da je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, pri čemer se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o vrnitvi v prejšnje stanje.
(5) Če senat na podlagi zahteve oškodovanca odloči, da se postopek uvede, državni tožilec nadaljuje s kazenskim pregonom.
(zahteva za uvedbo pripravljalnega postopka)
Če državni tožilec ne zavrže kazenske ovadbe, zahteva uvedbo pripravljalnega postopka. Če se sodnik posameznik za mladoletnike s tem ne strinja, zahteva, naj o tem odloči zunajobravnavni senat.
(odločitev o uvedbi pripravljalnega postopka)
O uvedbi pripravljalnega postopka s pisnim sklepom odloči sodnik posameznik za mladoletnike, če ta zakon ne določa drugače.
(okoliščine, ki se ugotavljajo v pripravljalnem postopku)
Sodnik posameznik za mladoletnike v pripravljalnem postopku poleg dokazov in podatkov, ki jih zakon, ki ureja kazenski postopek, določa v zvezi s preiskavo, ugotavlja tudi podatke iz drugega odstavka 63. člena tega zakona.
(izvedba pripravljalnega postopka)
Pri dejanjih v pripravljalnem postopku smeta biti navzoča državni tožilec in zagovornik. Sodnik posameznik za mladoletnike lahko dovoli, da so pri dejanju v pripravljalnem postopku navzoči predstavnik centra za socialno delo ter mladoletnikov zakoniti zastopnik. Kadar so te osebe navzoče pri omenjenih dejanjih, jim lahko sodnik posameznik za mladoletnike dovoli, da dajejo predloge in postavljajo vprašanje tistemu, ki se zaslišuje.
(zaslišanje mladoletnika)
(1) Ko se mladoletnika zaslišuje prvič, ga je treba vprašati tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik.
(2) Mladoletnika zasliši sodnik posameznik za mladoletnike, pri čemer ga lahko, kadar je to glede na osebne okoliščine mladoletnika potrebno, zasliši s pomočjo pedagoga ali drugega ustreznega strokovnjaka oziroma v posebej prilagojenih prostorih.
(zaključek pripravljalnega postopka)
(1) Ko sodnik posameznik za mladoletnike preizkusi vse okoliščine, o katerih je zbral podatke v pripravljalnem postopku, pošlje spis državnemu tožilcu. Ta lahko v osmih dneh zahteva, naj se pripravljalni postopek dopolni, predlaga ustavitev kazenskega postopka iz razloga smotrnosti, odstopi zadevo v postopek poravnavanja ali poda senatu za mladoletnike obrazložen predlog za izrek kazenske sankcije.
(2) Če državni tožilec med ali po pripravljalnem postopku spozna, da ni podlage za kazenski postopek ali da je podan kakšen razlog iz prvega odstavka 79. člena tega zakona, predlaga sodniku posamezniku za mladoletnike, naj ustavi postopek.
(3) Če se sodnik posameznik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za ustavitev postopka ali za izrek kazenske sankcije, zahteva o tem odločitev zunajobravnavnega senata.
(4) Če zunajobravnavni senat odloči, da se postopek nadaljuje, državni tožilec nadaljuje s kazenskim pregonom.
(predlog za izrek kazenske sankcije)
(1) Predlog za izrek kazenske sankcije obsega: osebno ime mladoletnika, njegovo starost, opis dejanja, dokaze, iz katerih izhaja, da je mladoletnik storil kaznivo dejanje, predlog, da naj sodišče opravi sejo ali glavno obravnavo in predlog, naj se mladoletnika kaznuje ali naj se mu izreče vzgojni ukrep oziroma naj se uporabi varnostni ukrep, ter obrazložitev, ki obsega tudi oceno okoliščin, na katerih predlog temelji.
(2) Zoper predlog za izrek kazni se lahko vloži ugovor ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja kazenski postopek, o ugovoru zoper obtožnico.
3. pododdelek: Postopek pred senatom za mladoletnike
(prepoved sojenja v nenavzočnosti)
(1) Mladoletniku se ne sme soditi v njegovi nenavzočnosti. Izjemoma lahko sodišče brez navzočnosti mladoletnika ob pogojih, določenih v tem zakonu, opravi sejo senata.
(2) Sodišče pouči mladoletnika o pravici iz prejšnjega odstavka, ko ga prvič vabi na sodišče.
(odločanje na seji senata ali glavni obravnavi)
(1) Predsednik senata za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog za izrek kazenske sankcije.
(2) Kazni, zavodski vzgojni ukrepi in samostojna varnostna ukrepa se smejo izreči mladoletniku samo po opravljeni glavni obravnavi.
(3) Seja senata se sme opraviti, če je podan predlog za izrek nezavodskega vzgojnega ukrepa in če gre za enostavno dejansko stanje, ki ne zahteva zaslišanja prič ali neposrednega izvajanja drugih dokazov. Senat za mladoletnike lahko na seji odloči, naj se opravi glavna obravnava.
(1) Na sejo senata se vabijo mladoletnik in njegov zagovornik ter državni tožilec. Seja senata se lahko opravi brez navzočnosti mladoletnika le izjemoma, če ga je predsednik senata za mladoletnike že zaslišal, če je navzoč mladoletnikov zagovornik, kadar ga mladoletnik ima, in če senat za mladoletnike oceni, da lahko na podlagi zbranih dokazov o kaznivem dejanju in o psihosocialnem delovanju mladoletnika izbere ustrezen vzgojni ukrep, kar se v sklepu posebej obrazloži.
(2) O seji senata se obvestijo mladoletnikov zakoniti zastopnik in predstavnik centra za socialno delo, ki so lahko na njej navzoči.
(3) Predsednik senata za mladoletnike seznani navzočega mladoletnika z izrečenim vzgojnim ukrepom.
(1) Kadar odloča senat za mladoletnike na podlagi glavne obravnave, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja kazenski postopek, o pripravah za glavno obravnavo, o vodstvu glavne obravnave, o preložitvi in prekinitvi glavne obravnave, o zapisniku in o poteku glavne obravnave, razen če senat za mladoletnike spozna, da v posameznem primeru uporaba katerega izmed teh pravil ne bi bila smotrna.
(2) Poleg oseb, ki se na glavno obravnavo vabijo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, smeta na njej biti navzoča tudi mladoletnikov zakoniti zastopnik in predstavnik centra za socialno delo, ki ju sodišče obvesti o glavni obravnavi. Če zakoniti zastopnik ali predstavnik centra za socialno delo ne prideta, to ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave.
(3) Poleg mladoletnika morata biti na glavni obravnavi navzoča državni tožilec in v primeru obvezne obrambe zagovornik.
(4) Senat za mladoletnike sme dovoliti, da so na glavni obravnavi navzoče osebe, ki se ukvarjajo z varstvom in vzgojo mladoletnikov ali s preprečevanjem mladoletniške kriminalitete ter znanstveni delavci.
(5) Med glavno obravnavo sme senat odrediti, naj se odstranijo z zasedanja vse ali posamezne osebe, razen državnega tožilca, zagovornika in predstavnika centra za socialno delo.
(6) Senat za mladoletnike sme odrediti, naj se mladoletnik med izvedbo posameznih dokazov ali med besedo strank odstrani z zasedanja, če oceni, da bi njegova navzočnost pri teh procesnih dejanjih imela zanj škodljive posledice. Pri seznanitvi mladoletnika s potekom teh procesnih dejanj predsednik senata za mladoletnike pazi, da sama seznanitev ne bi imela za mladoletnika škodljivih posledic.
(razpis seje senata oziroma glavne obravnave)
(1) Predsednik senata za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo v osmih dneh od dneva, ko prejme predlog za izrek kazenske sankcije, oziroma ko je bilo na seji senata sklenjeno, naj se opravi glavna obravnava.
(2) Predsednik senata za mladoletnike skrbi, da glavna obravnava poteka zdržema in s čim manj prekinitvami in preložitvami.
(odločitev senata za mladoletnike)
(1) Senat za mladoletnike pri izbiri kazenske sankcije ali ukrepa ni vezan na predlog državnega tožilca. Če teče kazenski postopek po odločitvi na podlagi petega odstavka 82. člena ali četrtega odstavka 88. člena tega zakona, mu senat za mladoletnike ne sme izreči kazni.
(2) Senat za mladoletnike s sklepom ustavi postopek v primerih, ko bi sodišče po določbah zakona, ki ureja kazenski postopek, izdalo sodbo, s katero bi obtožbo zavrnilo ali s katero bi obtoženca oprostilo obtožbe, kakor tudi, kadar spozna, da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči kazni ali vzgojnega ukrepa, in v primerih, ko polnoletniku ni dovoljeno soditi za kaznivo dejanje, ki naj bi ga storil kot mladoletnik. Senat za mladoletnike v obrazložitvi sklepa opiše očitano kaznivo dejanje in razloge za ustavitev kazenskega postopka.
(3) Senat za mladoletnike izda sklep tudi, če izreče mladoletniku vzgojni ukrep. V izreku takega sklepa navede, kateri vzgojni ukrep mu izreka, ne izreče pa, da je mladoletnik kriv za očitano kaznivo dejanje.
(4) Senat za mladoletnike v sklepu, s katerim izreče zavodski vzgojni ukrep, določi tudi zavod, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal. Če izreče vzgojni ukrep namestitve v strokovni center, senat za mladoletnike določi strokovni center, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal, v skladu z določbami zakona, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.
(5) Predsednik senata za mladoletnike v obrazložitvi sklepa o izreku vzgojnega ukrepa opiše dejanje in navede okoliščine, ki utemeljujejo kazensko odgovornost mladoletnika in okoliščine na strani mladoletnika, ki so razlog za izbiro vzgojnega ukrepa.
(6) V sodbi, s katero je mladoletniku izrečen mladoletniški zapor ali denarna kazen, in v sklepu, s katerim je mladoletniku izrečen zavodski vzgojni ukrep ali samostojni varnostni ukrep, lahko sodišče v soglasju z mladoletnikom in njegovim zakonitim zastopnikom odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve, če je to v korist mladoletnika.
(7) Predsednik senata za mladoletnike izdela pisno sodbo oziroma pisni sklep v 15 dneh po razglasitvi. Če je mladoletnik v priporu ali začasno nameščen v reintegracijskem domu za mlade, se pisna sodba oziroma pisni sklep izdela v osmih dneh po razglasitvi.
4. pododdelek: Pravna sredstva
(1) Osebe, ki imajo pravico do pritožbe zoper sodbo v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, se lahko pritožijo tudi zoper sklep, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep.
(2) Zagovornik, državni tožilec, mladoletnikov bližnji sorodnik, njegov rejnik in skrbnik se smejo pritožiti v korist mladoletnika tudi proti njegovi volji.
(3) Oškodovanec sme izpodbijati sklep, s katerim je senat ustavil kazenski postopek. Sklep, s katerim je sodišče mladoletniku izreklo vzgojni ukrep ali sodbo, s katero mu je izreklo kazen, pa sme izpodbijati le glede odločitve o premoženjskopravnem zahtevku in odločitve o stroških.
(4) Pritožba zoper sklep o izreku vzgojnega ukrepa zadrži izvršitev, če sodišče v soglasju z mladoletnikovim zakonitim zastopnikom in po zaslišanju mladoletnika ne odloči drugače.
(1) Poleg razlogov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, je bistvena kršitev določb kazenskega postopka podana tudi, če:
– je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti izločen po devetem odstavku 57. člena tega zakona;
– sodišče med pripravo glavne obravnave ali med glavno obravnavo ali pri izdaji sklepa ali sodbe ni uporabilo kakšne določbe tega zakona o postopku ali jo je uporabilo nepravilno, ali če je na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe, pa je to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe ali sklepa o izreku kazenske sankcije.
(2) Poleg razlogov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, je kršitev kazenskega zakona podana tudi, če je ta zakon prekršen v vprašanju, ali:
– je bil glede kaznivega dejanja, ki je predmet predloga za izrek kazenske sankcije, uporabljen zakon, ki se ne bi bil smel uporabiti;
– je bila z odločbo o izreku kazni ali vzgojnega ukrepa prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu.
(odločitev senata za mladoletnike višjega sodišča)
(1) Senat za mladoletnike pri višjem sodišču sme spremeniti odločbo senata za mladoletnike in izreči mladoletniku strožjo sankcijo le v primeru, če je tako predlagano v pritožbi.
(2) Če z odločbo senata za mladoletnike ni bila izrečena kazen mladoletniškega zapora, denarna kazen, zavodski vzgojni ukrep ali varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sme senat za mladoletnike pri višjem sodišču izreči te kazenske sankcije samo, če opravi obravnavo.
(pritožba zoper odločitev senata za mladoletnike pri višjem sodišču in obnova postopka)
Določbe o pritožbi zoper odločbo senata višjega sodišča in določbe o obnovi kazenskega postopka, končanega s pravnomočno sodbo, iz zakona, ki ureja kazenski postopek, se smiselno uporabljajo tudi za izpodbijanje sklepa, s katerim je senat za mladoletnike pri višjem sodišču izrekel vzgojni ukrep.
(zahteva za varstvo zakonitosti)
V kazenskem postopku proti mladoletniku se sme poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi v primeru, če je bila proti mladoletniku nepravilno izrečena kazen ali vzgojni ukrep.
(sprememba pravnomočne odločbe brez obnove kazenskega postopka)
(1) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja kazenski postopek, se sme pravnomočna odločba spremeniti brez obnove kazenskega postopka tudi, če je bilo v dveh ali več sklepih oziroma v dveh ali več sodbah in sklepih istemu mladoletniku pravnomočno izrečenih več kazenskih sankcij, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri kazenskih sankcij za kazniva dejanja v steku.
(2) Sodišče z novo odločbo spremeni prejšnje odločbe glede odločitve o kazenski sankciji in izreče eno samo kazensko sankcijo.
(3) Za novo odločbo je pristojen sodnik posameznik za mladoletnike pri sodišču, ki je sodilo v zadevi, v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta sankcije, pri sankcijah iste vrste je pristojno za odločanje tisto sodišče, ki je izreklo najstrožjo sankcijo, če so sankcije enake, pa sodišče, ki je zadnje izreklo sankcijo.
IV. poglavje IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
(izključitev uporabe določb zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij)
Določbe zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, o alternativnem prestajanju kazni zapora, o prekinitvi prestajanja kazni zapora in odlogu nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora v primeru zaostrenih varnostnih razmer zaradi kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih za prestajanje kazni zapora se za izvrševanje kazenskih sankcij za mladoletnike ne uporabljajo.
(uporaba določb tega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij za polnoletnike in mlajše polnoletnike)
(1) Določbe tega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij se uporabljajo za polnoletnike, če jim je izrečena kazenska sankcija po tem zakonu.
(2) Določbe tega zakona o izvrševanju vzgojnih ukrepov se uporabljajo za mlajše polnoletnike, če jim je izrečen vzgojni ukrep.
(varovane osebe in varovani objekti)
(1) Varovane osebe so poleg oseb, navedenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, tudi mladoletniki, polnoletniki in mlajši polnoletniki med izvrševanjem vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade ter mladoletniki in polnoletniki med izvrševanjem omejevalnega ukrepa začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade, kazni mladoletniškega zapora, varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ter varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, kadar se v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega zakona izvršuje z namestitvijo v zdravstveni zavod.
(2) Varovani objekti so poleg objektov, navedenih v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, tudi reintegracijski dom za mlade, zavod za mladoletnike in forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike.
1. oddelek: Izvrševanje vzgojnih ukrepov
(začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa)
(1) Sodišče v treh dneh od izvršljivosti pošlje centru za socialno delo sklep o izreku vzgojnega ukrepa in individualno oceno mladoletnika, če jo je izdelal center za mladoletnike. Če je izrečena katera izmed prepovedi iz 11. do 14. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona, pošlje sodišče izvršljiv sklep tudi policiji in v primeru prepovedi iz 12. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona, tudi osebi, na katero se prepoved približevanja nanaša.
(2) Če je izrečen zavodski vzgojni ukrep, pošlje sodišče izvršljiv sklep tudi zavodu, v katerem se bo izvrševal zavodski vzgojni ukrep. Hkrati s sklepom mu pošlje individualno oceno mladoletnika ter podatke o drugih okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa.
(opravila ob izvrševanju vzgojnega ukrepa)
(1) Center za socialno delo bodisi sam izvršuje vzgojni ukrep bodisi uredi vse potrebno za začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa, ki ga izvršuje drug zavod ali izvajalec, in spremlja njegovo izvrševanje.
(2) Center za socialno delo začne izvrševati vzgojni ukrep najpozneje v 15 dneh oziroma uredi vse potrebno za začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa najpozneje v 30 dneh od prejema sklepa sodišča.
(3) V primeru iz 4. točke drugega odstavka 22. člena tega zakona center za socialno delo ne glede na prejšnji odstavek uredi vse potrebno za premestitev mladoletnika v drug zavod v osmih dneh po prejemu izvršljivega sklepa o izreku novega vzgojnega ukrepa.
(4) Če je mladoletnik zaščitena oseba po zakonu, ki ureja zaščito prič, center za socialno delo, zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, drug organ in izvajalec pri izvrševanju vzgojnega ukrepa dodatno upoštevajo odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodelujejo z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.
(5) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za zdravje, podrobneje uredi izvrševanje vzgojnih ukrepov.
(starostna omejitev za izvrševanje vzgojnih ukrepov)
Izvrševanje vzgojnega ukrepa se v vsakem primeru ustavi, ko polnoletnik dopolni 23 let.
1. pododdelek: Izvrševanje nezavodskih vzgojnih ukrepov
(izvrševanje vzgojnega ukrepa navodil in prepovedi)
(1) Navodila je treba izvajati tako, da ni moteno mladoletnikovo šolanje ali njegova zaposlitev.
(2) Če mladoletnik ne izpolnjuje navodil, center za socialno delo o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti sodišče.
(3) Spoštovanje prepovedi nadzira policija. O nespoštovanju prepovedi policija obvesti sodišče in center za socialno delo.
(izvrševanje navodila opravljanja dela v splošno korist)
(1) Delo v splošno korist je vsaka oblika dela mladoletnika pri pravni osebi ali fizični osebi, ki opravlja humanitarne, kulturne ali komunalne dejavnosti, dejavnosti s področja varstva narave ali druge dejavnosti v javnem interesu, če ta teh dejavnosti ne izvaja izključno zaradi pridobivanja dobička, lahko pa tudi pri državnem organu ali organu samoupravne lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalska organizacija).
(2) Samoupravne lokalne skupnosti zagotavljajo izvajalske organizacije in delo v splošno korist za mladoletnike v okviru nalog iz svojih pristojnosti. Center za socialno delo mladoletniku lahko izbere delo in izvajalsko organizacijo tudi s seznama izvajalskih organizacij, ki ga za izvrševanje dela v splošno korist v skladu z zakonom, ki ureja probacijo, vodi Uprava Republike Slovenije za probacijo. Uprava Republike Slovenije za probacijo posreduje seznam v treh dneh od prejema zahteve centra za socialno delo.
(3) Mladoletnik, center za socialno delo in izvajalska organizacija sklenejo dogovor o opravljanju dela v splošno korist.
(4) Center za socialno delo krije stroške zdravstvenega pregleda, usposabljanja za varno opravljanje dela, stroške zavarovanja za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni ali primer smrti kot posledice poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, stroške prevoza, malice in druge stroške, povezane z opravljanjem dela v splošno korist. Drugi morebitni stroški, povezani z zagotavljanjem varnega in zdravega dela, gredo v breme izvajalske organizacije.
(izvrševanje vzgojnega ukrepa nadzorstva centra za socialno delo)
(1) Ko center za socialno delo prejme sklep sodišča, s katerim je mladoletniku izrečen vzgojni ukrep nadzorstva centra za socialno delo, pošlje sodišču osebno ime strokovnega delavca centra za socialno delo, ki bo izvrševal izrečeni ukrep, in njegove kontaktne podatke. Center za socialno delo redno sporoča sodišču morebitne spremembe teh podatkov.
(2) Strokovni delavec centra za socialno delo nameni posebno skrb vzgoji, varstvu in nadzorstvu mladoletnika in skrbi, da bo mladoletnik izvrševal posebna navodila in spoštoval prepovedi, ki mu jih je določilo sodišče. Z mladoletnikom ima redne osebne stike, z njim se sreča najmanj enkrat mesečno.
2. pododdelek: Izvrševanje zavodskih vzgojnih ukrepov
(obveščanje ob začetku izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa)
(1) Center za socialno delo najmanj osem dni pred začetkom izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa o tem obvesti mladoletnika in njegovega zakonitega zastopnika.
(2) Zavod v osmih dneh od začetka izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa o tem obvesti sodišče. Če je mladoletnik zaščitena oseba, za obveščanje poskrbi enota, pristojna za zaščito ogroženih oseb.
(3) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, o namestitvi mladoletnika, ki je tuj državljan ali oseba brez državljanstva, obvesti konzularne organe njegove države oziroma mednarodno organizacijo ali nevladno organizacijo, ki po pravilih mednarodnega prava ali na podlagi zakona varuje njegove koristi.
(4) Če je mladoletnik prosilec za začasno zaščito ali s statusom začasne zaščite v skladu z zakonom, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, se konzularne organe države mladoletnika obvešča le z njegovim pisnim soglasjem.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek zavod ne obvešča konzularnih organov države mladoletnika, ki je prosilec ali oseba s priznano mednarodno zaščito v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito.
(1) Center za socialno delo mladoletnika in njegovo družino pripravi na namestitev v zavod, v katerem se bo izvrševal zavodski vzgojni ukrep, in uredi vse potrebno, da se mladoletnik dogovorjenega dne zglasi v zavodu.
(2) Pri izdelavi in izvajanju osebnega načrta, individualiziranega programa obravnave oziroma individualnega načrta za zaščiteno osebo zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, dodatno upošteva odločitve komisije, pristojne za zaščito ogroženih oseb, in sodeluje z enoto, pristojno za zaščito ogroženih oseb.
Center za socialno delo v sodelovanju z zavodom, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, mladoletniku med izvrševanjem in po odpustu iz zavoda pomaga pri načrtovanju in realizaciji njegovega socialnega vključevanja.
(zahteva za posodobitev individualne ocene mladoletnika)
Predstojnik zavoda, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, v najkrajšem možnem času predlaga sodniku za mladoletnike, da odredi posodobitev individualne ocene mladoletnika, če mladoletnik z nasilnim vedenjem ogroža sebe ali druge.
(brezplačna pravna pomoč)
(1) Ne glede na pogoje za uveljavljanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč, je za uveljavljanje sodnega varstva zaradi kršitve pravic med izvrševanjem zavodskega vzgojnega ukrepa mladoletnik upravičen do brezplačne pravne pomoči.
(2) Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč prednostno obravnava prošnje, vložene po tem zakonu.
(3) Pristojni organ za brezplačno pravno pomoč določi zagovornika po tem členu s seznama odvetnikov, strokovno usposobljenih za zastopanje mladoletnikov.
(izogibanje namestitvi in pobeg mladoletnika)
(1) Če se izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa ne more začeti, ker je mladoletnik pobegnil ali se skriva, center za socialno delo takoj, ko izve za nastanek takih okoliščin, o tem obvesti policijo in sodišče.
(2) V primeru pobega po začetku izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa, zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, takoj obvesti policijo in zakonitega zastopnika, najpozneje prvi naslednji delovni dan pa tudi center za socialno delo in sodišče.
(3) V primeru pobega iz strokovnega centra ali zavoda za usposabljanje odredi tiralico sodišče, v primeru pobega iz reintegracijskega doma za mlade pa predstojnik reintegracijskega doma za mlade (v nadaljnjem besedilu: direktor). V zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, pobeglega mladoletnika pripelje policija.
(4) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za izobraževanje, podrobneje uredi način ravnanja pristojnih organov v primeru izogibanja namestitvi ali pobega mladoletnika iz strokovnega centra ali zavoda za usposabljanje.
(odlog izvršitve zavodskega vzgojnega ukrepa)
(1) Sodišče lahko na prošnjo mladoletnika, njegovih bližnjih sorodnikov, rejnika ali skrbnika, na predlog centra za socialno delo ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev zavodskega vzgojnega ukrepa:
1. če je mladoletnik huje bolan;
2. če mladoletnikov bližnji sorodnik umre ali je huje bolan;
3. če mladoletnik končuje šolo ali je pred izpitom, na katerega se je pripravljal;
4. če ima mladoletnica otroka, ki še ni star eno leto, ali če je noseča ali če ima otroka, ki še ni star dve leti in posebni zdravstveni, socialni in drugi razlogi zahtevajo, da sama skrbi zanj;
5. če je treba, da mladoletnik poskrbi za varstvo in vzgojo otrok, o čemer da mnenje center za socialno delo, na območju katerega prebivajo mladoletnikovi otroci.
(2) Začetek izvrševanja vzgojnega ukrepa se lahko odloži v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka, dokler traja bolezen, v primerih iz 2. in 5. točke največ za tri mesece, v primeru iz 3. točke največ za šest mesecev in v primeru iz 4. točke, dokler otrok ne dopolni enega oziroma dveh let.
(1) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, odpusti mladoletnika, ko prejme pravnomočno odločbo o pogojnem odpustu, ustavitvi ali nadomestitvi zavodskega vzgojnega ukrepa, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Sodišče v sklepu, s katerim ustavi izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa zaradi poteka z zakonom določenega najdaljšega dopustnega časa trajanja, določi datum ustavitve izvrševanja vzgojnega ukrepa. Sklep vroči mladoletniku, zavodu, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, centru za socialno delo in državnemu tožilstvu.
(3) Če zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, sklepa iz prejšnjega odstavka ne prejme vsaj 15 dni pred iztekom najdaljšega dopustnega trajanja vzgojnega ukrepa, za njegovo izdajo zaprosi sodišče.
(4) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, odpusti mladoletnika na dan pred njegovim 23. rojstnim dnem tudi, če ne prejme sklepa o ustavitvi izvrševanja vzgojnega ukrepa.
(5) Mladoletniku, ki je neposredno pred koncem šolanja oziroma pred izpitom in bi mu odpust iz zavoda onemogočil ali ga oviral dokončati šolo oziroma opraviti izpit, lahko predstojnik zavoda, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, na prošnjo mladoletnika ali njegovega zakonitega zastopnika in po pridobitvi mnenja centra za socialno delo dovoli, da še naprej biva v zavodu in obiskuje šolo do konca šolskega leta oziroma da opravi izpit.
3. pododdelek: Posebne določbe o izvrševanju vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center
(izvrševanje vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center)
(1) Sodišče v sklepu o izreku vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center določi strokovni center, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal, v skladu z določbami o nameščanju iz zakona, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.
(2) Kadar je center za mladoletnike izdelal individualno oceno mladoletnika, sodeluje tudi pri pripravi individualiziranega programa.
(3) Če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače, se vzgojni ukrep namestitve v strokovni center izvršuje v skladu z zakonom, ki ureja obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju.
4. pododdelek: Posebne določbe o izvrševanju vzgojnega ukrepa namestitve v zavod za usposabljanje
(izvrševanje vzgojnega ukrepa namestitve v zavod za usposabljanje)
(1) Sodišče v sklepu o izreku vzgojnega ukrepa namestitve v zavod za usposabljanje določi zavod, v katerem se bo vzgojni ukrep izvrševal.
(2) Kadar je center za mladoletnike izdelal individualno oceno mladoletnika, sodeluje tudi pri pripravi individualnega načrta.
(3) Če ta zakon posameznih vprašanj ne ureja drugače, se vzgojni ukrep namestitve v zavod za usposabljanje izvršuje v skladu s predpisi, ki urejajo institucionalno varstvo za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju.
(4) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, določi seznam zavodov za usposabljanje, v katerih se lahko izvršuje vzgojni ukrep namestitve v zavod za usposabljanje.
5. pododdelek: Posebne določbe o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje v reintegracijski dom za mlade
(seznanitev s pravicami in dolžnostmi)
(1) Ob sprejemu v reintegracijski dom za mlade se mladoletnika pisno in ustno, na njemu razumljiv način, seznani z njegovimi pravicami in dolžnostmi med izvrševanjem vzgojnega ukrepa in načinom uresničevanja njegovih pravic ter izpolnjevanja dolžnosti.
(2) Vloge za uveljavljanje in varstvo pravic mladoletnika po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, v času izvrševanja vzgojnega ukrepa lahko vloži tudi mladoletnikov zakoniti zastopnik.
(interdisciplinarni program)
(1) Delo z mladoletniki v reintegracijskem domu za mlade poteka po interdisciplinarnem programu reintegracijskega doma za mlade (v nadaljnjem besedilu: interdisciplinarni program), ki ga pripravi, sprejme in posodablja strokovni svet za interdisciplinarno obravnavo mladoletnikov (v nadaljnjem besedilu: strokovni svet).
(2) Interdisciplinarni program vsebuje:
1. strokovno teoretična izhodišča dela z mladoletniki;
2. cilje interdisciplinarnega programa;
3. oblike dela z mladoletniki;
4. oblike sodelovanja mladoletnikov pri organizaciji dela in življenja v domu;
5. oblike socialne pomoči in socialnega vključevanja med prestajanjem vzgojnega ukrepa in po njem;
6. način evidentiranja opravljenega dela.
(1) Če reintegracijski dom za mlade po prejemu izvršljivega sklepa o izreku vzgojnega ukrepa in podatkov iz drugega odstavka 105. člena tega zakona ugotovi, da je potrebno pridobiti dodatne podatke, ki so pomembni za izvrševanje zavodskega vzgojnega ukrepa, ima pravico do vpogleda v kazenski spis, ter do prepisa, izpisa ali kopiranja listin. Prav tako lahko pridobi poročilo centra za socialno delo.
(2) Če je bil mladoletniku že izrečen drug vzgojni ukrep oziroma, če je bil pred sprejemom v reintegracijski dom za mlade že nameščen v strokovnem centru ali zavodu za usposabljanje, lahko reintegracijski dom za mlade pridobi poročilo centra za socialno delo, strokovnega centra ali zavoda za usposabljanje o obravnavi v času izvrševanja vzgojnega ukrepa in morebitno drugo dokumentacijo.
(strokovna skupina in osebni načrt)
(1) Pri izdelavi osebnega načrta, ki ga v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izdela strokovna skupina, tesno sodelujejo mladoletnik, njegov zakoniti zastopnik in center za mladoletnike, če je ta izdelal individualno oceno mladoletnika.
(2) Strokovno skupino sestavljajo pedagog, socialni delavec, psiholog, medicinska sestra, predstavnik za področje dela in izobraževanja, predstavnik pravosodnih policistov in predstavnik centra za socialno delo, glede na potrebe mladoletnika pa se lahko vključi tudi klinični psiholog, strokovnjak s področja otroške in mladostniške psihiatrije, zdravnik, delovni terapevt, logoped ali strokovnjak druge ustrezne stroke. Če reintegracijski dom za mlade nima zaposlenega strokovnjaka določene stroke, ga zagotovi preko sodelovanja z zunanjimi izvajalci, zlasti s centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
(3) V osebnem načrtu se poleg elementov, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, določi tudi oblike ter metode dela z mladoletnikom, oblike sodelovanja s starši, z drugo osebo, h kateri je mladoletnik nameščen, z rejnikom, s sorodnikom, ki mu je podeljena starševska skrb, ali z drugo osebo, pri kateri mladoletnik živi, oddelek, v katerega se vključi mladoletnik, nosilce posameznih dejavnosti, naloge mladoletnika, staršev, druge osebe, h kateri je nameščen, rejnika, sorodnika, ki mu je podeljena starševska skrb, ali druge osebe, pri kateri mladoletnik živi, ter posameznih strokovnih služb pri doseganju ciljev iz osebnega načrta.
(4) Načrt socialnega vključevanja po odpustu, poleg elementov, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, vsebuje tudi načrt dela z družino, cilje na področju vsakdanje podpore, izobraževanja oziroma zaposlovanja, vzpostavitev podporne mreže v lokalni skupnosti, podporo pri reševanju morebitne stanovanjske problematike in nadaljnjo psihosocialno pomoč. Načrt socialnega vključevanja po odpustu se začne izvrševati hkrati z začetkom izvrševanja osebnega načrta.
(5) Strokovna skupina mladoletnika motivira in mu omogoči aktivno in odgovorno sodelovanje pri pripravi osebnega načrta, vodi in spremlja uresničevanje osebnega načrta ter ga v sodelovanju z mladoletnikom, njegovim zakonitim zastopnikom in centrom za mladoletnike, če je ta izdelal individualno oceno mladoletnika, po potrebi dopolnjuje in spreminja.
(oddelki za obravnavo mladoletnika)
V reintegracijskem domu za mlade se v skladu z interdisciplinarnim programom oblikujejo vsaj naslednji oddelki za obravnavo mladoletnikov z različnimi režimi obravnave, ki se med seboj ločijo po stopnji varovanja mladoletnikov, po stopnji omejevanja njihove svobode gibanja in po dodeljevanju ugodnosti:
1. polodprti oddelek;
2. odprti oddelek;
3. oddelek z intenzivnejšim postopkom obravnave;
4. mladinsko stanovanje.
(premeščanje med oddelki)
(1) O premestitvi mladoletnika v oddelek z manj strogim režimom obravnave odloča direktor na predlog strokovne skupine glede na prizadevnost in uspešnost mladoletnika pri uresničevanju osebnega načrta.
(2) O premestitvi mladoletnika v oddelek s strožjim režimom obravnave odloča direktor na predlog strokovne skupine, če mladoletnik ne izpolnjuje osebnega načrta, krši pravila hišnega reda ali se ni sposoben prilagajati organizaciji bivanja v oddelku.
(3) Direktor o premestitvi mladoletnika odloči z obrazloženo pisno odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba, ki ne zadrži izvršitve.
(oddelek z intenzivnejšim postopkom obravnave)
(1) Če mladoletnik huje krši pravila hišnega reda ali pravila bivanja v oddelku, če se vede nasilno ali če vnaša ali zlorablja nedovoljene psihoaktivne snovi, se ga lahko premesti v oddelek z intenzivnejšim postopkom obravnave.
(2) Za čas vključitve v oddelek z intenzivnejšim postopkom obravnave, mora strokovna skupina v sodelovanju s centrom za mladoletnike izdelati individualiziran program intenzivnega dela z mladoletnikom in pri tem v največji možni meri upoštevati predloge in interese mladoletnika. Strokovna skupina ves čas spremlja izvajanje individualiziranega programa intenzivnega dela in ga najmanj tedensko posodablja glede na napredek mladoletnika.
(3) Premestitev mladoletnika v oddelek z intenzivnejšim postopkom obravnave ne sme pomeniti osamitve mladoletnika.
(1) Mladoletnika, ki se ne more vrniti v domače okolje, reintegracijski dom za mlade z njegovim soglasjem vključi v mladinsko stanovanje na predlog strokovne skupine najpozneje v enem letu po izteku vzgojnega ukrepa. V mladinsko stanovanje je mladoletnik lahko vključen še največ 12 mesecev po zaključku izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, vendar najdlje do dopolnjenega 25. leta.
(2) Na pobudo mladoletnika ali strokovne skupine lahko reintegracijski dom za mlade prekine bivanje mladoletnika v mladinskem stanovanju.
(3) Kriteriji za vključitev v mladinsko stanovanje so del interdisciplinarnega programa obravnave.
(4) Stroški mladinskega stanovanja se krijejo iz proračuna.
(1) Mladoletnika v reintegracijskem domu za mlade lahko ob dela prostih dnevih, v skladu z osebnim načrtom pa tudi ob delovnih dnevih, obiskujejo bližnji sorodniki, rejnik in skrbnik. Z dovoljenjem direktorja ga lahko obiščejo tudi druge osebe, če pozitivno vplivajo na njegov skladen osebnostni razvoj.
(2) Mladoletne osebe smejo obiskovati mladoletnika v reintegracijskem domu za mlade samo z dovoljenjem svojega zakonitega zastopnika ter v spremstvu odrasle osebe.
(3) Trajanja nadzorovanih obiskov ni mogoče omejiti na manj kot eno uro, trajanja nenadzorovanih obiskov pa ne na manj kot dve uri.
(telefonski in drugi pogovori)
(1) Pogostosti telefonskih pogovorov ali pogovorov preko avdio-video naprav z bližnjimi sorodniki, rejnikom ali skrbnikom ni dopustno določiti v manjšem obsegu od šestih dni v tednu in ne omejiti skupnega trajanja na manj kot 60 minut tedensko.
(2) Direktor mladoletniku dovoli telefonske pogovore ali pogovore preko avdio-video naprav tudi z drugimi osebami, če so taki stiki v korist mladoletnika.
(3) Če mladoletnik brez lastne krivde nima sredstev za telefonske klice bližnjega sorodnika, rejnika ali skrbnika, stroške klica krije reintegracijski dom za mlade.
(4) Organiziranje telefonskih pogovorov določi reintegracijski dom za mlade s hišnim redom na način, da niso moteni red, varnost in disciplina v reintegracijskem domu za mlade.
(omejitev obiskov ter telefonskih in drugih pogovorov)
(1) Če so obiski in telefonski pogovori ali pogovori preko avdio-video naprav z bližnjimi sorodniki, rejnikom ali skrbnikom v škodo mladoletnika, o omejitvi ali prepovedi teh stikov odloči sodnik posameznik za mladoletnike s sklepom na predlog direktorja po predhodnem mnenju strokovne skupine. Sodnik posameznik za mladoletnike pred odločitvijo omogoči osebam, na katere se odločitev nanaša, da se o predlogu izjavijo.
(2) O omejitvi stikov z drugimi osebami odloča direktor na predlog strokovne skupine.
(1) Mladoletnik lahko po pošti ali ob obiskih bližnjih sorodnikov, rejnika ali skrbnika, prejme eno pošiljko hrane na mesec in neomejeno število pošiljk z drugimi predmeti, ki jih sme imeti pri sebi, razen tobaka in tobačnih izdelkov.
(2) Pošiljko pregleda pooblaščena oseba reintegracijskega doma za mlade v navzočnosti mladoletnika.
(1) Mladoletniku, ki se primerno vede in si aktivno prizadeva za izpolnjevanje osebnega načrta, direktor na prošnjo mladoletnika ali po uradni dolžnosti, in po predhodno pridobljenem mnenju strokovne skupine, podeli ugodnosti v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, s tem da lahko ugodnost neplačanega letnega dopusta ali letnega počitka določi v trajanju do 8 dni.
(2) Odločitev o podelitvi ugodnosti se zapiše v mladoletnikovem osebnem načrtu.
(1) Reintegracijski dom za mlade mladoletniku omogoči vključitev v javno veljavne programe osnovnošolskega, poklicnega in srednješolskega izobraževanja, ki jih izvajajo izobraževalne ustanove, vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov. Izvedba programov izobraževanja se organizira tako, da se deloma ali v celoti izvaja v reintegracijskem domu za mlade. Če izvedbe programov izobraževanja ni mogoče zagotoviti v reintegracijskem domu za mlade, pa reintegracijski dom za mlade mladoletniku omogoči izobraževanje zunaj zavoda, če je to v skladu z varnostno oceno mladoletnika.
(2) Pri izbiri programa izobraževanja reintegracijski dom za mlade upošteva mladoletnikovo psihosocialno delovanje, njegove sposobnosti in interese za določen poklic, dejavnike tveganja za zagotavljanje mladoletnikovega varnega prestajanja vzgojnega ukrepa ter možnosti za organiziranje izobraževanja.
(3) Letni počitek, ki se odmeri v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, se šteje v čas izvrševanja vzgojnega ukrepa.
(4) Mladoletnik, ki se poklicno izobražuje, dobiva nagrado glede na učni uspeh in uspeh pri praktičnem delu. Osnova za nagrado je 50 % vrednosti povprečne plače v Republiki Sloveniji.
(5) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje določi merila za odmero nagrade.
(1) Mladoletniku, ki ni vključen v izobraževanje ali poklicno usposabljanje in je zmožen ter želi delati, se omogoči delo, ki ustreza njegovim potrebam po pridobivanju in izpopolnjevanju delovnih navad.
(2) Mladoletnika na predlog strokovne skupine z odločbo razporedi na delo direktor v skladu z interdisciplinarnim programom in osebnim načrtom. Reintegracijski dom za mlade lahko mladoletniku omogoči tudi delo zunaj zavoda.
(3) Delo za mladoletnika se izbere tako, da je primerno njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, da ustreza njegovim interesom in željam za posamezno vrsto dela in da je v skladu z možnostmi reintegracijskega doma za mlade.
(4) Zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena se sme mladoletnik pritožiti v treh dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve.
(5) Delovni čas mladoletnika se določi tako, da ima dovolj časa za športne aktivnosti in razvedrilo.
(6) Mladoletnik, ki dela, uživa pravice iz dela in posebno varstvo v skladu s splošnimi predpisi, če ta zakon ali zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, posameznih vprašanj ne ureja drugače.
(7) Mladoletnike se lahko zaposli največ dve uri na dan pri delih, ki so potrebna za vzdrževanje reda in čistoče v reintegracijskem domu za mlade.
136. člen
(1) Poleg osnovnega letnega dopusta, ki se odmeri v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, se mladoletniku lahko določi do deset dni dodatnega letnega dopusta na podlagi naslednjih meril:
– prizadevanje in doseganje uspehov pri delu;
– kakovost dela;
– spoštovanje delovne discipline.
(2) Mladoletnik, ki je vzgojni ukrep nastopil iz pripora, lahko za čas, ko je v priporu delal, pridobi največ 34 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopil vzgojni ukrep.
(3) Letni dopust se šteje v čas izvrševanja vzgojnega ukrepa.
(4) Regres za letni dopust pripada mladoletniku enkrat letno v višini 10 % regresa, ki pripada uslužbencem v javnem sektorju. Če mladoletnik v koledarskem letu pridobi sorazmerni del letnega dopusta, mu pripada sorazmerni del regresa.
(1) Za mladoletnike v reintegracijskem domu za mlade se lahko organizira skupno letovanje zunaj reintegracijskega doma za mlade.
(2) Skupno letovanje se šteje v čas izvrševanja vzgojnega ukrepa.
(dnevno bivanje na prostem)
Mladoletniku, ki biva v reintegracijskem domu za mlade, je treba omogočiti, da v prostem času najmanj tri ure dnevno preživi na prostem.
Mladoletnik v reintegracijskem domu za mlade dobiva hrano, ki zadošča za njegov zdrav fiziološki in kognitivni razvoj v skladu z nacionalnimi smernicami za prehranjevanje mladostnikov in mladih odraslih.
(namestitev v poseben prostor kot nujen ukrep)
(1) Mladoletnika, ki je nevaren, ker ogroža sebe ali druge, se lahko, kadar je to nujno potrebno, namesti v poseben prostor. Ta ukrep traja, dokler obstaja razlog za namestitev, vendar največ 12 ur.
(2) Namestitev mladoletnika v poseben prostor ustno odredi direktor ali druga oseba, ki jo direktor pooblasti. O ukrepu v najkrajšem možnem času izda obrazloženo pisno odločbo.
(3) O namestitvi v poseben prostor se nemudoma obvesti generalnega direktorja uprave in zdravnika, ki odredi vse, kar je treba za zavarovanje življenja in zdravja mladoletnika. Če ukrepa ni odredil direktor, ga je treba o tem takoj obvestiti. O ukrepu je treba v čim krajšem času obvestiti tudi sodišče, ki je izreklo vzgojni ukrep.
(4) Poseben prostor za izvajanje ukrepa iz tega člena je opremljen tako, da se preprečijo samopoškodbe in uničevanje opreme ter da je mladoletnik pod vidnim nadzorom pravosodnih policistov.
(5) Mladoletnik ima pravico, da pojasni svoje ravnanje takoj, ko je glede na njegovo stanje to mogoče.
(6) Pravosodni policist, ki opravlja nadzor nad mladoletnikom, poroča osebi iz drugega odstavka tega člena o vsaki spremembi pri mladoletniku, ki bi lahko pomenila, da razlogov za takšno namestitev ni več. Brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v štirih urah od ustne odreditve in vsakič, ko je obveščen o spremembah pri mladoletniku, direktor, oziroma druga oseba, ki jo direktor pooblasti, obišče mladoletnika in oceni, ali so še podani razlogi za takšno namestitev.
141. člen
Mladoletnika v reintegracijskem domu za mlade ni dovoljeno osamiti.
(disciplinsko kaznovanje)
(1) Za disciplinske prestopke, ki jih določa zakon, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, se sme mladoletniku v reintegracijskem domu za mlade izreči naslednje disciplinske kazni:
– opomin;
– omejitev sprejemanja pošiljk do treh mesecev, če se v pošiljki najde alkoholna pijača, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva;
– prepoved izhoda do treh mesecev.
(2) Disciplinsko kaznovanje se uporablja le kot skrajno sredstvo.
(1) Disciplinski postopek se začne z obrazloženim pisnim predlogom za začetek disciplinskega postopka proti mladoletniku, ki ga najpozneje v dveh mesecih po storitvi disciplinskega prestopka vloži strokovni delavec reintegracijskega doma za mlade.
(2) Direktor ali druga oseba, ki jo direktor pooblasti, v roku treh dni od prejema predloga vroči mladoletniku predlog iz prejšnjega odstavka in vabilo na disciplinsko obravnavo s poukom, da lahko na svoje stroške najame pooblaščenca, ki ga bo zagovarjal v disciplinskem postopku, lahko pa ga spremlja oseba, ki si jo sam izbere in ji zaupa.
(3) V roku iz prejšnjega odstavka se vabilo vroči tudi pričam.
(4) Disciplinski postopek zastara v treh mesecih odkar se je izvedelo za disciplinski prestopek in storilca, vendar najpozneje v petih mesecih od storitve disciplinskega prestopka.
(5) Disciplinski postopek vodi direktor ali druga oseba, ki jo direktor pooblasti.
(6) Na disciplinski obravnavi se mladoletnika zasliši. Preveri se njegov zagovor in ugotovi dejansko stanje ter druge okoliščine, ki so pomembne za pravilno izbiro oziroma odmero disciplinske kazni, od katere je pričakovati, da bo z njo v največji meri dosežen namen kaznovanja.
(7) Pričo se lahko zasliši brez navzočnosti mladoletnika, če priča v navzočnosti mladoletnika ne želi izpovedati, če okoliščine kažejo, da v njegovi navzočnosti ne bo govorila resnice ali iz varnostnih razlogov.
(8) Pisna odločba o izrečeni disciplinski kazni se vroči mladoletniku v treh dneh po zaključeni obravnavi.
(9) Če se mladoletnik pritoži zoper odločbo iz prejšnjega odstavka, direktor takoj, najpozneje pa naslednji delovni dan po prejemu, opravi preizkus pritožbe v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in jo odstopi ministrstvu, pristojnemu za pravosodje. Pritožbi priloži dokumente, ki se nanašajo na zadevo in mladoletnikov osebni spis.
(10) Disciplinske kazni, izrečene mladoletniku, se vpišejo v njegov osebni načrt.
Organizacijo bivanja in delo mladoletnikov v reintegracijskem domu za mlade določa hišni red, ki ga določi direktor v soglasju z generalnim direktorjem uprave.
6. pododdelek: Nadzor nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov
(1) Nadzor nad zakonitostjo in uspešnostjo izvrševanja vzgojnega ukrepa izvršuje sodnik za mladoletnike, ki je bil predsednik senata za mladoletnike, ki je mladoletniku izrekel vzgojni ukrep, sam ali v senatu za mladoletnike na način, ki ga določa ta zakon (v nadaljnjem besedilu: sodnik za nadzor nad izvrševanjem).
(2) Če je bilo mladoletniku izrečenih več vzgojnih ukrepov, je do izreka enotne sankcije v skladu z 22. členom tega zakona za izvajanje nadzora nad izvrševanjem vzgojnega ukrepa pristojno sodišče, ki je zadnje izreklo vzgojni ukrep.
(3) V postopku izvajanja nadzora nad zakonitostjo in uspešnostjo izvrševanja vzgojnega ukrepa ne more biti nihče oproščen dolžnosti pričanja in posredovanja podatkov o mladoletnikovih družinskih, socialnih in ekonomskih okoliščinah, o njegovem psihosocialnem delovanju, zdravstvenem stanju, zlasti duševnem zdravju, o njegovem izobraževanju in usposabljanju.
(4) V postopku izvajanja nadzora nad zakonitostjo in uspešnostjo izvrševanja vzgojnega ukrepa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo elektronsko poslovanje v predkazenskem in kazenskem postopku.
(5) Zaradi varstva koristi mladoletnika je postopek izvrševanja nadzora nad zakonitostjo in uspešnostjo izvrševanja vzgojnega ukrepa prednosten.
(poročanje o izvrševanju vzgojnega ukrepa)
(1) Center za socialno delo najmanj vsakih šest mesecev poroča državnemu tožilcu in sodišču o izvrševanju nezavodskega vzgojnega ukrepa. Sodnik za nadzor nad izvrševanjem sme zahtevati poročilo tudi pogosteje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek center za socialno delo nemudoma poroča državnemu tožilcu in sodišču, če mladoletnik ne izpolnjuje navodil ali ne spoštuje prepovedi oziroma če se izogiba stikom s strokovnim delavcem, odklanja sodelovanje pri izdelavi načrta izvajanja vzgojnega ukrepa ali ne uresničuje nalog, predvidenih z načrtom izvajanja vzgojnega ukrepa.
(3) Zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, najmanj vsakih šest mesecev pošlje poročilo o izvrševanju vzgojnega ukrepa državnemu tožilcu, sodišču, centru za socialno delo in centru za mladoletnike, če je ta izdelal individualno oceno mladoletnika. Sodišče sme zahtevati poročilo tudi pogosteje. Sodnik za nadzor nad izvrševanjem najmanj vsakih šest mesecev obišče mladoletnika v zavodu in z njim opravi razgovor.
(4) V poročilu o izvrševanju vzgojnega ukrepa lahko center za socialno delo ali zavod, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, predlaga posodobitev individualne ocene mladoletnika, spremembo vzgojnega ukrepa, podaljšanje, ustavitev njegovega izvrševanja ali nadomestitev izrečenega vzgojnega ukrepa z drugim.
(sprememba, ustavitev, podaljšanje ali nadomestitev vzgojnega ukrepa)
(1) Ustavitev izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa ali njegova nadomestitev z drugim vzgojnim ukrepom je mogoča z naslednjimi omejitvami:
– izvrševanje vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center se pred potekom šestih mesecev ne sme ustaviti, pred potekom tega roka pa se sme nadomestiti z namestitvijo mladoletnika v reintegracijski dom za mlade;
– izvrševanje vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade se pred potekom enega leta ne sme ustaviti, pred potekom tega roka pa se sme nadomestiti z namestitvijo mladoletnika v strokovni center ali zavod za usposabljanje.
(2) Kadar se po izreku vzgojnega ukrepa, razen vzgojnega ukrepa ukora, pokažejo okoliščine, ki jih ni bilo takrat, ko se je o tem odločalo, ali se zanje ni vedelo, so pa take narave, da bi vplivale na izbiro vzgojnega ukrepa, lahko senat za mladoletnike ustavi izvrševanje izrečenega vzgojnega ukrepa, ga podaljša, spremeni ali ga nadomesti z drugim vzgojnim ukrepom.
(3) V primeru nadomestitve vzgojnega ukrepa s strožjim se čas izvrševanja milejšega vzgojnega ukrepa ne všteva v najdaljši dopusten čas izvrševanja strožjega vzgojnega ukrepa.
(postopek odločanja o spremembi, ustavitvi, podaljšanju ali nadomestitvi vzgojnega ukrepa)
(1) O spremembi, ustavitvi, podaljšanju ali nadomestitvi vzgojnega ukrepa odloča senat za mladoletnike na predlog državnega tožilca, centra za socialno delo, zavoda, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, mladoletnika, njegovega zakonitega zastopnika, rejnika ali po uradni dolžnosti.
(2) Senat za mladoletnike o spremembi, ustavitvi, podaljšanju ali nadomestitvi vzgojnega ukrepa odloči po opravljeni obravnavi, na kateri zasliši mladoletnika.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvrševanje izrečenega vzgojnega ukrepa ustavi sodnik za nadzor nad izvrševanjem, če je potekel najdaljši dopustni čas izvrševanja vzgojnega ukrepa, oziroma senat za mladoletnike na seji senata, če je predlagana ustavitev vzgojnega ukrepa, ker je namen vzgojnega ukrepa dosežen, iz poročila centra za socialno delo ali zavoda, v katerem se izvršuje vzgojni ukrep, pa je razvidno, da je mladoletnik izpolnil naloge, spoštoval prepovedi, se redno izobražuje, usposablja ali dela in je prizadevno sodeloval pri izvajanju vzgojnega ukrepa.
(4) Predsednik senata najpozneje v 15 dneh od prejema poročila o izvrševanju vzgojnega ukrepa ali od poteka šestih mesecev od izdaje zadnje odločitve v okviru izvajanja nadzora nad izvrševanjem vzgojnega ukrepa razpiše sejo senata ali obravnavo oziroma ukrene vse potrebno za razpis seje senata ali obravnave. V ta namen zlasti zahteva poročilo centra za socialno delo ali zavoda, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, če ga ni prejel do izteka roka iz prvega ali tretjega odstavka 146. člena tega zakona, ter zahteva mnenje centra za mladoletnike, če je ta izdelal individualno oceno mladoletnika.
(5) Predsednik senata za mladoletnike ustno seznani mladoletnika z odločitvijo, sprejeto na seji senata ali po opravljeni obravnavi.
(ponovno odločanje o vzgojnem ukrepu)
Če je od pravnomočnosti odločbe, s katero je bil izrečen vzgojni ukrep, razen vzgojnega ukrepa ukora, preteklo tri mesece, pa se vzgojni ukrep ni začel izvrševati, ali se zaradi bega mladoletnika ali iz drugega razloga ni izvrševal tri mesece, odloči senat za mladoletnike, ali naj se izrečeni ukrep izvrši ali ne, lahko pa ga tudi nadomesti z drugim vzgojnim ukrepom.
2. oddelek: Izvrševanje kazni
(izvrševanje denarne kazni)
Če se denarna kazen od mladoletnika ne da izterjati niti prisilno, mu sodišče namesto nje izreče nezavodski vzgojni ukrep.
(izvrševanje kazni mladoletniškega zapora)
(1) Zavod za mladoletnike namenja posebno pozornost pedagoški, psihosocialni in specialno-terapevtski obravnavi mladoletnika ter skrbi za športne in druge aktivnosti mladoletnika.
(2) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi izvrševanje kazni mladoletniškega zapora.
(starostna omejitev za prestajanje kazni mladoletniškega zapora v zavodu za mladoletnike)
(1) Če polnoletnik do dopolnjenega 23. leta ne prestane kazni mladoletniškega zapora, se premesti v zavod, v katerem prestajajo kazen zapora polnoletni obsojenci in se preostanek kazni izvrši po določbah zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko polnoletnik ostane v zavodu za mladoletnike tudi po dopolnitvi 23 let, če je to potrebno, da dokonča šolo ali strokovno usposabljanje.
(3) O premestitvi iz prvega odstavka tega člena odloči generalni direktor uprave. Zoper odločbo je dovoljena pritožba.
(smiselna uporaba drugih določb tega zakona)
Za izvrševanje kazni mladoletniškega zapora se smiselno uporabljajo 117., 121., 123., 124. in 129. do 143. člen tega zakona.
(izvrševanje kazni prepovedi vožnje motornega vozila)
Če policija pri svojem delu ugotovi, da mladoletnik krši prepoved vožnje motornega vozila, o tem obvesti center za socialno delo in sodišče.
(zastaranje izvršitve kazni)
(1) Izvršitev denarne kazni zastara, ko je preteklo šest let od obsodbe.
(2) Izvršitev mladoletniškega zapora zastara, ko je preteklo:
– 20 let od obsodbe na mladoletniški zapor nad pet let;
– deset let od obsodbe na mladoletniški zapor nad tri leta;
– šest let od obsodbe na mladoletniški zapor do treh let.
(3) Izvršitev stranske kazni zastara, ko zastara izvršitev glavne kazni.
3. oddelek: Pogojni odpust
(pogojni odpust v času izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa)
(1) Senat za mladoletnike lahko v času izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa pogojno odpusti mladoletnika, ki je bil v strokovnem centru najmanj šest mesecev, v reintegracijskem domu za mlade pa najmanj eno leto, če je mogoče glede na uspeh izvrševanja vzgojnega ukrepa utemeljeno pričakovati, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
(2) Senat za mladoletnike lahko za čas trajanja pogojnega odpusta postavi mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo, ki nima narave samostojnega vzgojnega ukrepa.
(3) Mladoletniku, ki je pogojno odpuščen, lahko senat za mladoletnike za čas trajanja pogojnega odpusta določi naslednja navodila in prepovedi, ki nimajo narave samostojnega vzgojnega ukrepa:
1. redno obiskovati šolo;
2. usposabljati se za poklic ali sprejeti zaposlitev, ki ustreza njegovemu znanju in sposobnostim;
3. zdraviti se v ustreznem zdravstvenem zavodu s soglasjem osebe v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice;
4. obiskovati izvajalca, ki nudi vzgojno, poklicno, psihološko ali drugo psihosocialno pomoč;
5. udeležiti se programov socialnega treninga;
6. prepoved približevanja žrtvi ali kakšni drugi osebi, kar obsega tudi prepoved navezovanja stikov z njo na kakršenkoli način, vključno z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev;
7. prepoved druženja z določenimi osebami;
8. prepoved dostopa na določene kraje.
(4) Glede odločanja o določitvi navodil in prepovedi, o postavitvi mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo, o pripravi, vodenju in izvrševanju ter nadzoru nad izvrševanjem navodil in prepovedi in nadzorstva centra za socialno delo se uporabljajo 17., 18. in 108. do 110. člen tega zakona.
(5) Pogojni odpust lahko traja najdlje do izteka najdaljšega dopustnega trajanja izrečenega zavodskega vzgojnega ukrepa ali dokler sodnik za izvrševanje nadzora oziroma senat za mladoletnike ne ustavi izvrševanja tega vzgojnega ukrepa ali dokler ga senat za mladoletnike ne nadomesti z drugim.
(pogojni odpust v času izvrševanja mladoletniškega zapora)
(1) Senat za mladoletnike lahko v času izvrševanja mladoletniškega zapora pogojno odpusti mladoletnika, ko prestane tretjino kazni, vendar ne prej, preden prestane šest mesecev kazni, če je mogoče glede na uspeh izvrševanja kazni utemeljeno pričakovati, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj.
(2) Senat za mladoletnike lahko za čas trajanja pogojnega odpusta postavi mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo, kar nima narave samostojnega vzgojnega ukrepa.
(3) Mladoletniku, ki je pogojno odpuščen, lahko senat za mladoletnike za čas trajanja pogojnega odpusta določi eno ali več navodil ali prepovedi iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
(4) Glede odločanja o določitvi navodil in prepovedi, o postavitvi mladoletnika pod nadzorstvo centra za socialno delo, o pripravi, vodenju, izvrševanju ter nadzoru nad izvrševanjem navodil in prepovedi in nadzorstva centra za socialno delo se uporabljajo 17., 18. in 108. do 110. člen tega zakona.
(odločanje o pogojnem odpustu)
(1) Senat za mladoletnike odloča o pogojnem odpustu v času izvrševanja zavodskega vzgojnega ukrepa in mladoletniškega zapora na obrazloženo prošnjo mladoletnika, njegovega zakonitega zastopnika ali na predlog predstojnika zavoda.
(2) Prošnja za pogojni odpust se vloži pri zavodu za mladoletnike oziroma zavodu, v katerem se izvršuje zavodski vzgojni ukrep, ki pripravi poročilo in ga skupaj s prošnjo posreduje sodišču.
(3) Poročilo iz prejšnjega odstavka obsega opredelitev glede prošnje za pogojni odpust in njeno utemeljitev, zlasti pa opis odnosa mladoletnika do kaznivega dejanja in do morebitnega oškodovanca, vedenja med izvrševanjem vzgojnega ukrepa oziroma kazni in uspeha pri morebitnem zdravljenju odvisnosti, ter opis pogojev za vključitev v življenje zunaj zavoda.
(4) Senat za mladoletnike odloči o pogojnem odpustu z obrazloženim pisnim sklepom.
(preklic pogojnega odpusta v času izvrševanja vzgojnega ukrepa)
(1) Senat za mladoletnike lahko na predlog državnega tožilca prekliče pogojni odpust, če mladoletnik v času trajanja pogojnega odpusta stori novo kaznivo dejanje. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, upošteva zlasti pomen kaznivega dejanja, nagibe, iz katerih je bilo storjeno, in druge okoliščine, ki kažejo, da je preklic pogojnega odpusta utemeljen.
(2) Če mladoletnik v času pogojnega odpusta ne izpolnjuje obveznosti v okviru nadzorstva centra za socialno delo ali ne izpolnjuje navodil oziroma ne spoštuje prepovedi, center za socialno delo o tem obvesti sodišče, ki lahko pogojni odpust prekliče.
(3) V primeru preklica pogojnega odpusta se čas, prestan na pogojnem odpustu, ne šteje v čas trajanja vzgojnega ukrepa.
(4) Če senat za mladoletnike prekliče pogojni odpust iz razloga po prvem odstavku tega člena, izreče kazensko sankcijo v skladu z določbami tega zakona o izrekanju kazenskih sankcij za kazniva dejanja v steku.
(preklic pogojnega odpusta v času izvrševanja mladoletniškega zapora)
(1) Senat za mladoletnike prekliče pogojni odpust v času izvrševanja mladoletniškega zapora, če pogojno odpuščeni stori eno ali več kaznivih dejanj, za katera mu je izreklo kazen mladoletniškega zapora.
(2) Senat za mladoletnike lahko na predlog državnega tožilca prekliče pogojni odpust, če pogojno odpuščeni stori eno ali več kaznivih dejanj, za katera senat za mladoletnike spozna, da bi mu bilo treba izreči vzgojni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade ali če ga center za socialno delo obvesti, da pogojno odpuščeni ne izpolnjuje navodil oziroma ne spoštuje prepovedi. Pri presoji, ali naj prekliče pogojni odpust, senat za mladoletnike upošteva zlasti pomen kaznivega dejanja, nagibe, iz katerih je bilo storjeno in druge okoliščine, ki kažejo, da je preklic pogojnega odpusta utemeljen.
(3) Kadar senat za mladoletnike prekliče pogojni odpust iz razloga po prvem odstavku tega člena, izreče kazen po 28. členu tega zakona. Kadar senat za mladoletnike prekliče pogojni odpust iz razloga po prejšnjem odstavku zato, ker spozna, da bi mladoletniku za kaznivo dejanje, storjeno v času pogojnega odpusta, bilo treba izreči vzgojni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade, določi ta ukrep, prekliče pogojni odpust in izreče kazen po 28. členu tega zakona, pri tem vzame kot določen tisti del prej izrečene kazni, ki ga mladoletnik še ni prestal.
(4) Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se uporabljajo tudi, kadar senat za mladoletnike pogojno odpuščenega obsodi za dejanje, ki ga je storil, preden je bil pogojno odpuščen.
(5) Če senat za mladoletnike mladoletniku ne prekliče pogojnega odpusta, hkrati presodi, ali je treba pogojno odpuščenemu mladoletniku določiti dodatna navodila ali prepovedi ali spremeniti že določena navodila ali prepovedi.
(6) Če pogojno odpuščeni mladoletnik med pogojnim odpustom stori kaznivo dejanje, ki ima za posledico preklic pogojnega odpusta, pa se to s sodbo ugotovi šele po njegovem poteku, se sme pogojni odpust preklicati najpozneje v enem letu od takrat, ko je čas pogojnega odpusta potekel.
4. oddelek: Izvrševanje varnostnih ukrepov
(1) Senat za mladoletnike, ki je mladoletniku izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, napoti mladoletnika v forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike, v katerem se bo ta ukrep izvrševal.
(2) Senat za mladoletnike, ki je mladoletniku izrekel varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, napoti mladoletnika v ustrezen zdravstveni zavod, v katerem se bo ta ukrep izvrševal.
(izvajalci samostojnih varnostnih ukrepov)
(1) Poleg pogojev, ki jim mora ustrezati oddelek za forenzično psihiatrijo zdravstvenega zavoda v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, mora forenzični psihiatrični oddelek za mladoletnike zagotavljati:
– ustrezno število, usposobljenost in izkušenost strokovnjakov zlasti s področja delovne terapije, socialne oziroma specialne pedagogike, socialnega dela, psihologije, otroške in mladostniške psihiatrije ter klinične psihologije;
– pristope in programe interdisciplinarne stopenjske obravnave s prehajanjem med različnimi stopnjami varovanja tako, da se ves čas zagotavlja obravnava z najnižjo nujno potrebno stopnjo varovanja.
(2) Poleg pogojev, ki jim mora ustrezati zdravstveni zavod, v katerem se izvršuje varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti v skladu z zakonom, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, mora zdravstveni zavod, v katerem se izvršuje obvezno psihiatrično zdravljenje mladoletnika na prostosti, izpolnjevati tudi pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka.
5. oddelek: Obdelava osebnih podatkov
(evidenca kazenskih sankcij za mladoletnike)
(1) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, upravlja evidenco kazenskih sankcij za mladoletnike, v katero se vpisujejo kazenske sankcije za mladoletnike, ki so jih izrekla sodišča Republike Slovenije, ter kazenske sankcije za mladoletnike, ki so jih državljanom Republike Slovenije in tujcem s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije izrekla tuja sodišča, če so bili podatki o odločitvah tujih sodišč poslani ministrstvu, pristojnemu za pravosodje.
(2) V evidenci kazenskih sankcij za mladoletnike se obdelujejo naslednji podatki:
1. osebno ime ter datum rojstva;
2. enotna matična številka občana;
3. kraj in država rojstva;
4. državljanstvo;
5. stalno oziroma začasno prebivališče ali naslov prebivališča v tujini;
6. naziv in naslov sodišča, za tuje sodišče tudi ime države;
7. številka ter datum izreka in pravnomočnosti odločbe;
8. zakonska označba kaznivega dejanja z navedbo člena, odstavka in točke, ki je bil uporabljen;
9. čas izvršitve kaznivega dejanja;
10. navedba izrečene kazni, varnostnega ukrepa ali vzgojnega ukrepa vključno z navedbo posameznega izrečenega navodila ali prepovedi in navedba trajanja izrečene sankcije, kadar je vnaprej določeno;
11. trajanje vzgojnega ukrepa, ki se, kadar ni vnaprej določeno, vpiše po izvršitvi oziroma ustavitvi izvrševanja in datum izvršitve oziroma ustavitve;
12. vse spremembe v zvezi z vpisanimi podatki, z navedbo organa, ki je izdal odločbo, in podatki o njej.
(3) Sodišče pošlje podatke iz prejšnjega odstavka upravljavcu evidence kazenskih sankcij za mladoletnike v osmih dneh od nastopa pravnomočnosti odločbe, ki je podlaga za vpis.
(4) Podatki o izrečenih kazenskih sankcijah se dajejo iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike le za neizbrisane odločbe iz prvega odstavka tega člena sodišču, državnemu tožilstvu in policiji za potrebe predkazenskega ali kazenskega postopka, ki po tem zakonu teče proti mladoletniku, in za potrebe odločanja o pogojnem odpustu ter organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, in pristojnim organom, ki sodelujejo v postopku pomilostitve ali za izbris odločbe, za potrebe izvajanja teh postopkov.
(5) Posamezniku se sme na njegovo zahtevo brezplačno dati izpis njegovih podatkov iz evidence kazenskih sankcij za mladoletnike.
(6) Podatki iz evidence se izbrišejo v dveh letih od izvršitve vzgojnega ukrepa, od njegove ustavitve oziroma od takrat, ko je sodišče odločilo, da se vzgojni ukrep ne izvrši.
(7) Minister, pristojen za pravosodje, podrobneje uredi način upravljanja evidence kazenskih sankcij za mladoletnike.
(obdelava in varstvo osebnih podatkov zaradi izdelave individualne ocene mladoletnika)
(1) Zaradi izdelave individualne ocene mladoletnikov v postopku po tem zakonu center za socialno delo in center za mladoletnike obdelujeta osebne podatke mladoletnikov.
(2) Za namen iz prejšnjega odstavka se obdelujejo: osebno ime mladoletnika, datum rojstva ali enotna matična številka občana, kraj rojstva, naslov prebivališča, vzdevek ali lažno ime mladoletnika, njegov osebni opis, podatki o njegovem psihosocialnem delovanju, okolju in razmerah, v katerih živi, njegovem zdravstvenem stanju in morebitnem zdravljenju, morebitni posebni ranljivosti ter druge podobne informacije ali okoliščine iz postopka izdelave te ocene, ki so pomembne za opredelitev tveganj in potreb mladoletnika ter so jih za potrebe tega postopka podali mladoletnik, druge udeležene osebe, zavodi, pristojni organi ali so bile posredovane iz drugih evidenc ali zbirk po določbah tega zakona.
(3) Center za socialno delo in center za mladoletnike pridobivata osebne podatke od pristojnih organov, mladoletnika ter drugih oseb.
(4) Center za socialno delo in center za mladoletnike podatke, pridobljene za izdelavo individualne ocene mladoletnika, hranita do konca kazenskega postopka, če je izrečena kazenska sankcija, pa do njene izvršitve.
(5) Center za socialno delo in center za mladoletnike pridobljene podatke za namen izdelave individualne ocene mladoletnika uničita po preteku petih let od konca postopka po tem zakonu.
(6) Center za socialno delo in center za mladoletnike sprejmeta notranji akt, v katerem določita ukrepe glede zavarovanja osebnih podatkov, zbranih po tem členu.
(obdelava in varstvo osebnih podatkov zaradi izvrševanja kazenskih sankcij in omejevalnih ukrepov)
(1) Zaradi uresničevanja zakonitega in strokovnega izvrševanja kazenskih sankcij in omejevalnih ukrepov, zaradi obveščanja oškodovancev ter zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin mladoletnih pripornikov in mladoletnikov, ki jim je bil izrečen začasni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade, uprava obdeluje osebne podatke mladoletnikov, ki so nameščeni v reintegracijski dom za mlade ali zavod za mladoletnike.
(2) Uprava pridobiva osebne podatke od pristojnih organov, mladoletnika, drugih oseb ter zakonsko določenih registrov ali evidenc države.
(3) Zaradi pridobivanja, zagotavljanja točnosti in posodabljanja podatkov, ki se vpisujejo v evidenci iz 166. in 167. člena tega zakona, zaradi dajanja podatkov iz teh evidenc državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil in drugim subjektom oziroma za namen izvedbe izbrisa teh podatkov po poteku rokov hrambe, upravi upravljavci zbirke podatkov Centralnega registra prebivalstva, evidenc Finančne uprave Republike Slovenije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje ter podatkov o socialnih transferjih brezplačno posredujejo potrebne podatke oziroma ji omogočijo neposreden elektronski dostop do podatkov, ki se vpisujejo v evidenci, na način, da se jih lahko vpogleda, prepiše, izpiše ali kopira. Uprava podatke pridobiva oziroma dostopa v register in evidence z navedbo osebnega imena in naslova prebivališča mladoletnika ali enotne matične številke ali drugih podatkov, ki v povezavi z osebnim imenom zagotavljajo enoznačno identifikacijo mladoletnika, navedbo pravne podlage in namena dostopa ter opravilne številke zadeve.
(4) Reintegracijski dom za mlade in zavod za mladoletnike v času izvrševanja vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade in kazni mladoletniškega zapora pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti pridobita zdravstvene osebne podatke mladoletnika, potrebne za uresničevanje skrbi za njegovo zdravje.
(zbirke osebnih podatkov zaradi izvrševanja kazenskih sankcij)
(1) Zbirka podatkov o mladoletnikih, ki so na prestajanju kazni mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade, ki jih obdeluje uprava, obsega:
1. podatke o identiteti mladoletnika in o njegovih osebnih stanjih;
2. podatke o bližnjih sorodnikih mladoletnika in osebah, s katerimi ima mladoletnik dovoljene stike;
3. podatke o oškodovancih, ki so zahtevali obveščanje po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij;
4. podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma ki se izvršuje;
5. podatke o mladoletniku, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.
(2) Podatki o identiteti mladoletnika in o njegovih osebnih stanjih obsegajo:
1. osebno ime in morebitni vzdevek;
2. enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva;
3. davčno številko;
4. osebno fotografijo;
5. prstne odtise obeh rok, če so bili po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, odvzeti;
6. kraj rojstva;
7. državljanstvo;
8. stalno oziroma začasno prebivališče ali naslov prebivališča v tujini;
9. podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v zavod in morebitni invalidnosti.
(3) Podatki o bližnjih sorodnikih mladoletnika obsegajo:
1. enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva;
2. navedba sorodstvenega razmerja;
3. število družinskih članov;
4. osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali naslov prebivališča v tujini ter starost družinskih članov;
5. podatke o preskrbljenosti družinskih članov;
6. kontaktne telefonske številke;
7. kontaktni elektronski naslov zakonitega zastopnika.
(4) Podatki o osebah, s katerimi ima mladoletnik dovoljene stike, in osebah, s katerimi je mladoletniku stik prepovedan, obsegajo:
1. enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva;
2. osebno ime in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali naslov prebivališča v tujini teh oseb.
(5) Podatki o oškodovancu in o njegovem zakonitem zastopniku, kadar je oškodovanec mladoleten, obsegajo:
1. osebno ime, enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva, naslov, na katerega želi prejemati obvestila oziroma drugi kontaktni podatki;
2. podatke o prošnji za obveščanje.
(6) Podatki o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti, obsegajo:
1. naslov sodišča, ki je izreklo sodbo ali vzgojni ukrep, opravilno številko in datum sodbe ali sklepa;
2. vrsto kaznivega dejanja;
3. vrsto in višino kazni ali vrsta vzgojnega ukrepa in navedba trajanja vzgojnega ukrepa, kadar je vnaprej določeno;
4. datum nastopa kazni in iztek kazni ali datum izvršitve ali ustavitve izvrševanja vzgojnega ukrepa;
5. morebitne prejšnje kazni ali vzgojni ukrepi;
6. pravno podlago za odpust s prestajanja kazni mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa;
7. naslov sodišča, opravilna številka in datum sklepa sodišča, s katerim je bilo odločeno, da se izrečeni vzgojni ukrep spremeni ali nadomesti z novim, da se ustavi izvrševanje ali da se vzgojni ukrep ne izvrši ter navedba pravne podlage.
(7) Podatki o mladoletniku, ki se zbirajo med izvrševanjem kazni mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade in se uporabljajo pri izdelavi in dopolnjevanju osebnega načrta mladoletnika, obsegajo:
1. podatke o psihosocialnem delovanju;
2. podatke o ukrepih, potrebnih za osebni načrt in pripravo na življenje po prestani kazni ali ustavitvi izvrševanja vzgojnega ukrepa;
3. podatke o dovoljenju za prebivanje tujca ali potrdilu o prijavi prebivanja;
4. podatke o zdravstvenem stanju in morebitni invalidnosti;
5. podatke o socialnih razmerah mladoletnika in njegove družine ter odnosih v družini;
6. podatke, ki opredeljujejo varnostno oceno mladoletnika;
7. individualna ocena mladoletnika;
8. psihološka oziroma psihiatrična izvedeniška mnenja ter poročila in podatki centrov za socialno delo, če je to potrebno za obravnavo mladoletnika;
9. podatke o doseženih rezultatih njegove obravnave med izvrševanjem kazni mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa;
10. podatke o ukrepih in dosežkih na področju priprave na odpust;
11. podatke, ki se nanašajo na družinski status (samski, poročen, vdovec, življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo);
12. podatke, ki se nanašajo na stanovanjske, bivalne in družinske razmere;
13. podatke o izobrazbi in pridobljenih znanjih;
14. podatke o dosedanjih zaposlitvah;
15. podatke o socialnem in ekonomskem stanju, o plači pred nastopom kazni mladoletniškega zapora, drugih prejemkih, lastništvu nepremičnin in obveznostih preživljanja;
16. podatke o samomorilni ogroženosti;
17. fotografijo, če je bila po zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, narejena;
18. podatke o kazenskih postopkih, ki tečejo pri sodiščih zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj pred nastopom kazni mladoletniškega zapora ali vzgojnega ukrepa in po njem;
19. podatke o odprtih kazenskih postopkih in pravdnih postopkih, v katerih je bilo odločeno o škodi glede kaznivega dejanja.
(zbirke osebnih podatkov zaradi izvrševanja omejevalnih ukrepov)
(1) Zbirka podatkov za namene zakonitega in pravilnega izvrševanja pripora in začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade ter zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin mladoletnikov in obveščanja oškodovancev o izpustitvi in pobegu mladoletnikov, ki jih obdeluje uprava, obsega:
1. podatke o identiteti mladoletnika in o njegovem osebnem stanju;
2. podatke o sklepu o priporu ali začasni namestitvi v reintegracijski dom za mlade;
3. podatke o delu, ki ga mladoletnik opravlja med priporom ali začasno namestitvijo v reintegracijski dom za mlade;
4. podatke o mladoletnikovi vključenosti v vzgojne, izobraževalne ali druge programe;
5. podatke o sprejemu v pripor ali reintegracijski dom za mlade, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora ali začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade;
6. podatke o obnašanju mladoletnika in disciplinskih ukrepih;
7. podatke o osebah, s katerimi ima mladoletnik dovoljene stike;
8. podatke o oškodovancu, ki je zahteval obveščanje o izpustitvi in pobegu mladoletnika.
(2) Podatki o identiteti mladoletnika in o njegovih osebnih stanjih obsegajo:
1. osebno ime in morebitni vzdevek;
2. kraj rojstva;
3. stalno oziroma začasno prebivališče ali naslov prebivališča v tujini;
4. enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva;
5. davčno številko;
6. osebno fotografijo;
7. osnovni osebni opis;
8. podatke o družinskih razmerah;
9. podatke o državljanstvu;
10. podatke o splošnem zdravstvenem stanju ob sprejemu v pripor ali v reintegracijski dom za mlade in morebitni invalidnosti;
11. podatke o zakonitem zastopniku.
(3) Podatki o sklepu o priporu ali začasni namestitvi v reintegracijski dom za mlade obsegajo:
1. naziv sodišča, ki je odredilo ukrep;
2. opravilno številko in datum izdaje sklepa;
3. kaznivo dejanje, za katero proti njemu teče postopek;
4. zakonske razloge za ukrep.
(4) Podatki o delu, ki ga odpravlja med priporom ali med začasno namestitvijo v reintegracijski dom za mlade, obsegajo:
1. vrsto dela, ki ga opravlja;
2. delovno mesto, na katerega je razporejen;
3. trajanje dela in odsotnosti iz dela;
4. plačilo, prejeto za opravljeno delo.
(5) Podatki o mladoletnikovi vključenosti v vzgojne, izobraževalne ali druge programe obsegajo:
1. podatke o zavodu ali drugem izvajalcu programa, v katerega je bil vključen ob odreditvi pripora;
2. podatke o programu in obravnavi v programu pred odreditvijo pripora;
3. podatke o programu in obravnavi v programu med trajanjem pripora.
(6) Podatki o sprejemu v pripor ali reintegracijski dom za mlade, trajanju, podaljšanju oziroma odpravi pripora ali začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade obsegajo:
1. datum in uro sprejema v pripor ali v reintegracijski dom za mlade;
2. uro, ko je bil mladoletniku vročen sklep;
3. podatke o sklepu o podaljšanju pripora ali začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade;
4. podatki o sklepu o odpravi pripora ali začasne namestitve v reintegracijski dom za mlade;
5. datum in ura izpustitve iz pripora ali iz reintegracijskega doma za mlade.
(7) Podatki o obnašanju mladoletnika in disciplinskih ukrepih obsegajo:
1. podatke o psihosocialnem delovanju mladoletnika;
2. podatke, pomembne za izdelavo varnostne ocene in za varnost mladoletnika;
3. vrsto disciplinskega prestopka;
4. vrsto disciplinske kazni;
5. trajanje disciplinske kazni.
(8) Podatki o osebah, s katerimi ima mladoletnik dovoljene stike, obsegajo:
1. osebno ime;
2. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ali naslov prebivališča v tujini;
3. kontaktne telefonske številke.
(9) Podatki o oškodovancu, ki je zahteval obveščanje o izpustitvi in pobegu mladoletnika, obsegajo:
1. podatke o zahtevi za obveščanje;
2. osebno ime;
3. enotno matično številko občana ali, če ta ne obstaja, datum rojstva;
4. poštni naslov, elektronski naslov, telefonska številka oziroma druge kontaktne podatke.
6. oddelek: Strokovni svet
(1) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) ustanovi strokovni svet za svetovanje in strokovno pomoč pri pripravi predpisov in sprejemanju odločitev v zvezi z izvrševanjem vzgojnega ukrepa namestitve v reintegracijski dom za mlade in izvrševanjem kazni mladoletniškega zapora.
(2) Strokovni svet pripravi zlasti interdisciplinarni program, navodila za izvajanje interdisciplinarnega programa za mlade, smernice za pripravo osebnega načrta mladoletnika in katalog znanj za interdisciplinarno obravnavo.
(3) Strokovni svet ima 15 članov, ki jih imenuje vlada izmed uveljavljenih strokovnjakov na področju obravnave mladoletnikov, in sicer:
– tri člane s področja vzgoje in izobraževanja, na predlog ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje;
– tri člane s področja socialnega dela, od tega dva na predlog ministrstva, pristojnega za socialno varstvo, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za institucionalno varstvo;
– tri člane s področja pravosodja, na predlog ministrstva, pristojnega za pravosodje;
– tri člane s področja zdravstva, na predlog ministrstva, pristojnega za zdravje;
– dva člana s področja izvrševanja kazenskih sankcij, na predlog uprave;
– enega člana s področja odvetništva, na predlog Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu: odvetniška zbornica).
(4) Člani strokovnega sveta so imenovani za obdobje šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Člani izmed sebe izvolijo predsednika.
(5) Organizacija in način dela strokovnega sveta se uredita s poslovnikom, ki ga sprejme strokovni svet z večino glasov.
(6) Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela za strokovni svet opravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(7) Predsednik in člani strokovnega sveta so upravičeni do sejnine v višini stalnega dela sejnine, kot je določen z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
(8) Predsednik in člani strokovnega sveta so upravičeni do povračila stroškov, določenih z uredbo, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.
V. poglavje POSTOPKI MEDNARODNEGA SODELOVANJA
V postopku mednarodnega sodelovanja, ki teče v okviru kazenskega postopka proti mladoletniku ali izvrševanja kazenske sankcije, izrečene mladoletniku, je pristojen:
– sodnik posameznik za mladoletnike, če zakon določa pristojnost preiskovalnega sodnika;
– zunajobravnavni senat po tem zakonu, če zakon določa pristojnost izvenobravnavnega senata okrožnega sodišča.
V postopkih mednarodnega sodelovanja, ki tečejo proti mladoletnikom, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o vabljenju in vročanju, o pravici mladoletnika do obveščenosti, o pravici mladoletnika do spremstva in obveščenosti zakonitega zastopnika ali druge odrasle osebe, o zaslišanju mladoletnika, o pravici do zagovornika, o prepovedi objave podatkov, o omejitvi odvzema prostosti in o prednostni obravnavi.
(omejevalni ukrepi in kazenske sankcije)
(1) Med odvzemom prostosti v postopkih mednarodnega sodelovanja ima mladoletnik pravico do posebne obravnave v skladu s tem zakonom, vključno s pravico do zdravniškega pregleda.
(2) Kadar se v postopku mednarodnega sodelovanja prizna odločbo, s katero je pristojni organ druge države članice ali tretje države odredil mladoletniku obveznost:
– javljanja določenemu organu ob določenem času, se ta obveznost izvrši z javljanjem na centru za socialno delo iz 71. člena tega zakona;
– terapevtskega zdravljenja ali zdravljenja zasvojenosti, se ta obveznost izvršuje z navodilom iz 7. točke drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) V postopku mednarodnega sodelovanja se ne prizna in izvrši odločbe druge države članice ali tretje države, s katero je mladoletniku prepovedano opravljanje določenih dejavnosti.
(4) V postopku mednarodnega sodelovanja, ki teče zaradi prenosa izvršitve kazni zapora v Republiko Slovenijo, se zaporna kazen mlajšemu mladoletniku prilagodi tako, da se izreče vzgojni ukrep namestitve v reintegracijski dom za mlade, starejšemu mladoletniku pa kazen mladoletniškega zapora.
VI. poglavje USPOSABLJANJE
(usposobljenost strokovnjakov)
(1) Sodniki, državni tožilci, policisti, odvetniki, poravnalci, pravosodni policisti, strokovni delavci v zavodih in drugi strokovnjaki, ki sodelujejo pri obravnavi mladoletnikov po tem zakonu, morajo imeti posebna znanja s področja mladoletniškega odklonskega vedenja.
(2) Posebna znanja s področja mladoletniškega odklonskega vedenja zajemajo zlasti znanja o posebnostih obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in o mladoletniškem prestopništvu, o pomenu restorativne pravičnosti, o razumevanju razvoja mladoletnika, o individualni oceni mladoletnika in postopku njene izdelave, o tehnikah razgovora z mladoletnikom oziroma zaslišanja mladoletnika, o izvrševanju kazenskih sankcij za mladoletnike, o institucijah, ki so vključene v obravnavo mladoletnika in o njihovi vlogi pri obravnavi mladoletnika, o metodah in programih obravnave mladoletnikov ter osnovna znanja s področja vzgoje, socialne pedagogike, specialne pedagogike in socialnega dela.
(3) Naloge v postopku po tem zakonu lahko začasno opravlja tudi oseba, ki ne izpolnjuje pogoja iz prvega odstavka tega člena, če sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti rednega in pravočasnega izvajanja nalog.
(osnovna in redna usposabljanja)
(1) Pridobitev in ohranjanje posebnih znanj s področja mladoletniškega odklonskega vedenja se zagotavlja z osnovnimi in rednimi usposabljanji.
(2) Oseba izpolnjuje pogoj iz prvega odstavka prejšnjega člena, če je opravila osnovno usposabljanje in če najmanj vsaki dve leti opravi redno usposabljanje.
(3) Odvetniška zbornica vodi in objavi seznam odvetnikov, ki so opravili osnovno usposabljanje. Če se odvetnik ne udeleži najmanj enega rednega usposabljanja vsaki dve leti, ga odvetniška zbornica izbriše s seznama.
(4) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi seznam poravnalcev, strokovno usposobljenih za postopke poravnavanja v zadevah proti mladoletnikom, ki so opravili osnovno usposabljanje (v nadaljnjem besedilu: seznam strokovno usposobljenih poravnalcev). Če se poravnalec ne udeleži najmanj enega rednega usposabljanja vsaki dve leti, ga ministrstvo izbriše s seznama. Ko se poravnalec udeleži rednega usposabljanja, ga ministrstvo ponovno uvrsti na seznam strokovno usposobljenih poravnalcev.
174. člen
(zagotavljanje usposabljanj)
Osnovna in redna usposabljanja ter sredstva za njihovo izvajanje zagotavljajo:
1. za sodnike, državne tožilce, poravnalce, strokovnjake, zaposlene v centru za mladoletnike in državne odvetnike ministrstvo, pristojno za pravosodje;
2. za pravosodne policiste in strokovnjake, zaposlene v zavodu za mladoletnike in reintegracijskem domu za mlade, uprava;
3. za policiste policija;
4. za odvetnike odvetniška zbornica;
5. za strokovne delavce centrov za socialno delo ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve;
6. za strokovnjake s področja zdravstva ministrstvo, pristojno za zdravje, pri čemer se sredstva zagotavljajo v skladu s predpisi s področja zdravstva;
7. za strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ministrstvo, pristojno za vzgojo in izobraževanje;
8. za strokovnjake zavodov za usposabljanje, ministrstvo pristojno za institucionalno varstvo.
(način izvajanja usposabljanj)
(1) Osnovna in redna usposabljanja se praviloma izvajajo kot skupna usposabljanja za strokovnjake z vseh področij za območje posameznega višjega sodišča. Če je glede na število strokovnjakov to bolj smotrno, se usposabljanja izvedejo za območje okrožnega sodišča.
(2) Skupna osnovna in redna usposabljanja organizira in vodi Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z odvetniško zbornico in državnimi organi iz prejšnjega člena.
(3) Ne glede prejšnji člen sredstva za izvedbo skupnih osnovnih in rednih usposabljanj zagotovi ministrstvo, pristojno za pravosodje.
(4) Center za izobraževanje v pravosodju, odvetniška zbornica in državni organi iz prejšnjega člena najmanj enkrat letno pripravijo skupni posvet na ravni celotne države glede izzivov in dobrih praks na področju obravnave mladoletnikov.
(5) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, ministrom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za zdravje, določi program in podrobneje uredi način izvedbe osnovnega in rednega usposabljanja.
VII. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(spremembe Zakona o kazenskem postopku)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24; v nadaljnjem besedilu: ZKP):
1. v 39. členu v drugem odstavku v 1. točki črtata vejica in besedilo »ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni postopek in je bil podan predlog za kaznovanje«;
2. v 87. členu v petem odstavku črta besedilo »ali vzgojni«;
3. v 89. členu v prvem odstavku črta besedilo »ali vzgojnem«;
4. v 90. členu v tretjem odstavku črta besedilo »ali vzgojnem«;
5. v 91. členu črta besedilo »ali vzgojnem«;
6. v 135. členu v prvem odstavku črtata vejica in besedilo »evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov«;
7. v 161.a členu v drugem odstavku črtata podpičje in besedilo »če je ovadba podana zoper mladoletnika, pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let«;
8. v 162. členu v drugem odstavku črtata podpičje in besedilo »če je ovadba podana zoper mladoletnika pa tudi za druga kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku predpisana kazen zapora do petih let«;
9. v 211. členu v drugem odstavku črta 4. točka, 5. do 8. točka pa postanejo 4. do 7. točka;
10. v 211.a členu v petem odstavku črtata besedilo »ali mladoletniškega zapora« in besedilo »in osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora«;
11. v 227. členu v prvem odstavku črtata vejica in besedilo »če je mladoleten, pa tudi, kdo je njegov zakoniti zastopnik«;
12. za 428. členom v naslovu razdelka D. črta besedilo »IN ZA POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM«;
13. za 450.č členom črtajo naslovi poglavja in podpoglavij ter členi:
– »XXVII. poglavje POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM«;
– »1. Splošne določbe« in 451. do 461. člen;
– »2. Sestava sodišča« in 462. do 464. člen;
– »3. Uvedba postopka« in 465. do 467. člen;
– »4. Pripravljalni postopek« in 468. do 477. člen;
– »5. Postopek pred senatom za mladoletnike« in 478. do 484. člen;
– »6. Pravna sredstva« in 485. do 488. člen;
– »7. Nadzorstvo sodišča nad izvajanjem ukrepov« in 489. člen;
– »8. Ustavitev izvrševanja in sprememba odločbe o vzgojnih ukrepih« in 490. člen.
(spremembe Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24; v nadaljnjem besedilu: ZIKS-1):
1. v 1. členu v drugem odstavku za besedo »sankcije« vejica nadomesti z besedo »in«, besedilo »in vzgojni« pa se črta;
2. v 10. členu:
– v peti alineji vejica in besedilo »vključno z mladoletniškim zaporom, prevzgojni dom,« nadomesti z besedo »in«;
– v sedmi alineji za besedo »priporniki« vejica nadomesti z besedo »in«, besedilo »in mladoletniki v prevzgojnem domu« pa se črta;
3. v 10.a člen v prvem in drugem odstavku črta besedilo »in prevzgojnem domu«;
4. besedilo 11. člena spremeni tako, da se glasi: »Kazen zapora in zapor, odrejen po drugih predpisih, se izvršujeta v zavodih za prestajanje kazni zapora (v nadaljnjem besedilu: zavod).«;
5. v 14. členu v prvem odstavku črtata besedilo »in mladoletniškega zapora« in besedilo »in mladoletniku«;
6. v 30.a členu v prvem odstavku črta besedilo »oziroma prevzgojni dom«;
7. v 30.b členu v devetem odstavku črta besedilo »mladoletnika ali«;
8. v 31. členu črtata vejica in besedilo »o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, o mladoletnikih, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom«;
9. v 41.a členu črtata vejica in besedilo »o osebah, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora in o mladoletnikih, ki jim je bil izrečen ukrep oddaje v prevzgojni dom«;
10. v 41.b členu črtata vejica in besedilo »oseb, ki prestajajo kazen mladoletniškega zapora, mladoletnikov, zoper katere se izvršuje vzgojni ukrep oddaje v prevzgojni dom«;
11. v 58. členu v prvem odstavku črtata vejica in besedilo »mladoletniškega zapora in mladoletniki na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v prevzgojni dom,«;
12. za 111. členom črta naslov »2. Oddelek mladoletniški zapor« in 112. do 118. člen;
13. za 168. členom črtajo naslov oddelka in razdelkov ter členi:
– »3. oddelek Vzgojni ukrepi« in 169. do 175. člen;
– »Navodila in prepovedi« in 176. do 177. člen;
– »Nadzorstvo organa socialnega varstva« in 178. do 182. člen;
– »Oddaja v vzgojni zavod« in 183. člen;
– »Oddaja v prevzgojni dom« in 184. do 198. člen;
– »Oddaja v zavod za usposabljanje« in 199. do 200. člen;
14. v 250.a členu črta:
– v prvem odstavku besedilo », evidenco vzgojnih ukrepov«;
– četrti odstavek, dosedanji peti do enajsti odstavek pa postanejo četrti do deseti odstavek;
15. črta 255. člen.
(sprememba Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju)
Z dnem začetka uporabe tega zakona se v Zakonu o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (Uradni list RS, št. 200/20):
1. v 8. členu:
– v prvem odstavku besedilo »oddaje v vzgojni zavod« nadomesti z besedilom »namestitve v strokovni center«;
– v drugem odstavku besedilo »center za socialno delo po izdaji odločbe o izreku vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod« nadomesti z besedilom »z odločbo o izreku vzgojnega ukrepa namestitve v strokovni center«;
2. v 26. členu v drugem odstavku črta besedilo: »Otroke in mladostnike, ki so v strokovni center nameščeni v skladu z zakonom, ki ureja obravnavanje mladoletnih storilcev kaznivih dejanj, v strokovni center pripelje policija.«.
(pridobivanje individualne ocene mladoletnika v prehodnem obdobju)
Če je ob začetku uporabe tega zakona pripravljalni postopek že v teku, individualno oceno mladoletnika ne glede na določbo 66. člena tega zakona pridobi sodnik posameznik za mladoletnike.
(odločanje o priporu v prehodnem obdobju)
(1) Pripor, ki ob začetku uporabe tega zakona traja dlje, kot sme trajati v skladu tretjim, četrtim in petim odstavkom 74. člena tega zakona, se nemudoma odpravi.
(2) Če se rok za odločitev senata iz šestega odstavka 25. člena ZKP ali senata višjega sodišča o pritožbi zoper sklep o priporu ob začetku uporabe tega zakona še ni iztekel, ne glede na šesti odstavek 74. člena tega zakona o pritožbi odloči senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP ali senat višjega sodišča.
(odločanje o pogojnem odpustu v času izvrševanja mladoletniškega zapora v prehodnem obdobju)
Če sta bila prošnja oziroma predlog za pogojni odpust v času izvrševanja mladoletniškega zapora vložena pred začetkom uporabe tega zakona, o pogojnem odpustu mladoletnika odloča komisija za pogojni odpust iz 105. člena ZIKS-1 po določbah ZIKS-1.
(nadzor nad izvrševanjem vzgojnih ukrepov v prehodnem obdobju)
(1) Če se je vzgojni ukrep ob začetku uporabe tega zakona že izvrševal, sodišče o tem, ali so podani pogoji za ustavitev izvrševanja vzgojnega ukrepa, razen vzgojnega ukrepa ukora, ali za njegovo nadomestitev s kakšnim drugim vzgojnim ukrepom, ponovno odloči najpozneje v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona.
(2) Če je čas, ki je pretekel od pravnomočnosti sklepa o izreku vzgojnega ukrepa do začetka uporabe tega zakona, tri mesece ali več, pa se vzgojni ukrep še ni začel izvrševati, senat za mladoletnike nemudoma ponovno odloči o vzgojnem ukrepu v skladu s 149. členom tega zakona.
(izvedba usposabljanj in usposabljanja, opravljena pred začetkom uporabe tega zakona)
(1) Strokovnjaki iz prvega odstavka 172. člena tega zakona opravijo osnovna usposabljanja po tem zakonu v treh letih od njegove uveljavitve.
(2) Šteje se, da imajo strokovnjaki iz prvega odstavka 172. člena tega zakona, ki so pred uveljavitvijo tega zakona opravili osnovno usposabljanje v skladu s 452.b členom ZKP, opravljeno osnovno usposabljanje v skladu s tem zakonom.
(določitev seznama izvajalcev samostojnih varnostnih ukrepov)
Seznam izvajalcev samostojnih varnostnih ukrepov, ki poleg pogojev iz zakona, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, izpolnjujejo tudi pogoje iz 162. člena tega zakona, se določi do 1. januarja 2027.
(reintegracijski dom za mlade)
Prevzgojni dom Radeče z dnem začetka uporabe tega zakona nadaljuje z delom kot reintegracijski dom za mlade.
(ustanovitev centra za mladoletnike)
Vlada Republike Slovenije ustanovi center za mladoletnike do 1. januarja 2027.
(ustanovitev strokovnega sveta)
Vlada Republike Slovenije ustanovi strokovni svet po tem zakonu v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(izdaja podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za izobraževanje, ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za zdravje, izda predpis iz petega odstavka 106. člena tega zakona do 1. novembra 2026.
(2) Minister, pristojen za institucionalno varstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje, sprejme akt iz četrtega odstavka 120. člena tega zakona do 1. januarja 2027.
(3) Minister, pristojen za pravosodje, izda predpis iz petega odstavka 134. člena tega zakona do 1. januarja 2027.
(4) Centri za socialno delo sprejmejo notranji akt iz šestega odstavka 164. člena tega zakona do 1. januarja 2027.
(5) Center za mladoletnike sprejme notranji akt iz šestega odstavka 164. člena tega zakona v treh mesecih od začetka njegovega delovanja.
(6) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, ministrom, pristojnim za vzgojo in izobraževanje, ministrom, pristojnim za notranje zadeve, in ministrom, pristojnim za zdravje, izda predpis iz petega odstavka 175. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
189. člen
(uskladitev podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov)
(1) Minister, pristojen za pravosodje, do 1. novembra 2026 uskladi s tem zakonom:
– Pravilnik o izvrševanju pripora (Uradni list RS, št. 36/99, 39/02, 114/04, 127/06, 7/07, 112/07, 62/08, 16/09 in 41/17);
– Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (Uradni list RS, št. 46/19).
(2) Minister, pristojen za pravosodje, do 1. januarja 2027 uskladi s tem zakonom:
– Pravilnik o kazenskih evidencah (Uradni list RS, št. 3/18);
– Navodilo o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora (Uradni list RS, št. 60/18 in 167/21);
– Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (Uradni list RS, št. 27/16, 4/20 in 108/24).
(3) Minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo, ministrom, pristojnim za institucionalno varstvo, in ministrom, pristojnim za izobraževanje, do 1. januarja 2027 uskladi s tem zakonom Navodilo o obveščanju v primerih pobegov mladoletnikov ali njihovem izogibanju izvrševanju vzgojnih ukrepov (Uradni list RS, št. 91/06).
(4) Minister, pristojen za pravosodje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, do 1. januarja 2027 uskladi s tem zakonom Pravilnik o poravnavanju v kazenskih zadevah (Uradni list RS, št. 114/04, 58/11 – ZDT-1 in 23/18).
(5) Direktor prevzgojnega doma v soglasju z generalnim direktorjem uprave uskladi notranje akte prevzgojnega doma s tem zakonom, hišni red pa s tem zakonom in podzakonskim predpisom iz petega odstavka 106. člena tega zakona, do 1. januarja 2027.
(6) Direktor zavoda za mladoletnike v soglasju z generalnim direktorjem uprave uskladi hišni red zavoda za mladoletnike s tem zakonom in podzakonskima predpisoma iz devetega odstavka 75. člena in drugega odstavka 151. člena tega zakona do 1. januarja 2027.
(podaljšanje uporabe določb kazenskih zakonikov)
Ne glede na 375. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US, v nadaljnjem besedilu: KZ-1) se za mladoletnike, polnoletnike in mlajše polnoletnike do začetka uporabe tega zakona uporabljajo določbe:
– drugega odstavka 70. člena, določbe 71. do 94. člena, določbe, ki se nanašajo na mladoletniški zapor v petem odstavku 47. člena, v prvem, drugem in četrtem odstavku 49. člena, ter določbe tretjega odstavka 100. člena, prvega odstavka 102. člena, točke 3) četrtega odstavka 103. člena, šestega odstavka 109. člena, drugega odstavka 113. člena in 115. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo in 55/08 – KZ-1, v nadaljnjem besedilu: KZ), in
– določbe KZ-1, kolikor ne nasprotujejo določbam KZ, navedenih v prejšnji alineji.
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe podzakonskih predpisov)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati naslednja podzakonska predpisa, ki se uporabljata do začetka uporabe predpisa, izdanega na podlagi petega odstavka 106. člena tega zakona:
– Pravilnik o izvrševanju vzgojnega ukrepa oddaje mladoletnika v prevzgojni dom (Uradni list RS, št. 73/00, 127/06 in 74/09);
– Pravilnik o izvrševanju vzgojnih ukrepov (Uradni list RS, št. 85/09 in 38/21).
(2) Pravilnik o izvrševanju dela v splošno korist (Uradni list RS, št. 109/08, 46/12, 27/17 – ZPro in 21/18) se v delu, ki se nanaša na mladoletne storilce kaznivih dejanj, še naprej uporablja do začetka uporabe predpisa, izdanega na podlagi petega odstavka 106. člena tega zakona.
Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027, razen:
– določb o usposabljanju iz 172. do 175. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z začetkom uporabe predpisa iz petega odstavka 175. člena tega zakona;
– 55. člena tega zakona, ki se začne uporabljati, ko minister, pristojen za pravosodje, z odredbo določi datum, od katerega je mogoče vloge v elektronski obliki vlagati po elektronski poti, in datum, od katerega je mogoče vročanje po elektronski poti v varni poštni predal.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 713-01/25-14/26
Ljubljana, dne 28. januarja 2026
EPA 2514-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
