Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 3. točke 68. člena in 3. točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na svoji 221. seji dne 17. 11. 2025 določil
za kreditno vrednotenje po ECTS
Ta merila opredeljujejo kreditno vrednotenje študijskih programov po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (The European Credit Transfer and Accumulation System; v nadaljnjem besedilu: ECTS) in minimalni delež izbirnosti v študijskih programih ter kreditno ovrednotenje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila.
Ta merila se smiselno uporabljajo tudi za višje strokovne šole.
(namen kreditnega sistema študija)
ECTS je sistem za nabiranje in prenašanje kreditnih točk. Namenjen je izboljšanju preglednosti in primerljivosti sistemov in študijskih programov, lajšanju mobilnosti študentov in medsebojnega priznavanja po vsebini in zahtevnosti sorodnih (primerljivih) opravljenih študijskih obveznosti ter lajšanju dostopa na trg dela.
Kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi za pridobitev kompetenc ali učnih izidov, kot so definirani v študijskem programu, ob upoštevanju slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij.
ECTS omogoča tudi ovrednotenje dela, ki organizirano poteka izven formalnega izobraževanja (kot npr. krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila in druge oblike vseživljenjskega učenja) in je usmerjeno v pridobivanje znanja, veščin in spretnosti.
Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur povprečne obremenitve študenta (v nadaljevanju: obremenitev študenta); letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur, razen pri časovno prilagojenem študiju, kjer je letna obremenitev študenta lahko manjša.
Kreditna točka mora pri vseh predmetih v predmetniku posameznega študijskega programa pomeniti enako število ur obremenitve študenta. To določilo ne velja za izbirni del predmetnika, ki je študentu ponujen iz drugih študijskih programov.
V obremenitev študenta se štejejo različne oblike kontaktnih ur in drugih organiziranih oblik študija (predavanja, seminarji, vaje, klinične vaje, praktično usposabljanje, raziskovalno delo, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.) ter samostojno delo študenta.
Razmerje med posameznimi oblikami kontaktnih ur in drugimi organiziranimi oblikami študija ter samostojnim delom študenta je opredeljeno v učnih načrtih.
Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni vse študijske obveznosti, določene v učnem načrtu pri posameznem predmetu.
(kreditno ovrednotenje študijskih programov)
Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.
Magistrski študijski programi obsegajo 60 ali 120 kreditnih točk in trajajo eno ali dve leti, vendar tako, da skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let in obsegajo 300 kreditnih točk.
Enoviti magistrski študijski programi obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let, ali – če tako določajo direktive Evropske unije – obsegajo 360 kreditnih točk in trajajo šest let.
Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.
Doktorski študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.
Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj deset in največ 60 kreditnih točk.
Višješolski študijski programi obsegajo 120 kreditnih točk in trajajo dve leti.
(kreditno ovrednotenje letnika, semestra in delov študijskega programa)
Študijski programi morajo biti sestavljeni tako, da posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk, semester pa praviloma 30 kreditnih točk.
Iz predmetnika mora biti razvidno število kreditnih točk, potrebnih za dokončanje posameznih delov programa (tj. predmeta, modula, smeri, praktičnega usposabljanja ipd.).
Posamezni deli predmetnika morajo biti ovrednoteni z najmanj tremi kreditnimi točkami.
Pri ovrednotenju praktičnega usposabljanja mora študent za eno kreditno točko opraviti 20 ur v delovnem okolju, pet do deset ur pa je namenjenih pripravi študenta oziroma spremljajočim aktivnostim. Kadar je obseg praktičnega usposabljanja določen z direktivami Evropske unije, se kreditno ovrednotenje praktičnega usposabljanja določi skladno z njimi.
Smer študijskega programa obsega najmanj 60 kreditnih točk, modul pa največ 30 kreditnih točk.
Kreditno vrednotenje delov študijskega programa z decimalnimi števili ni dopustno.
Za dokončanje študija je treba kreditno ovrednotiti tudi zaključno delo, če je to predvideno s študijskim programom, vendar tako, da skupno število kreditnih točk za posamezni študijski program ne presega števila iz 4. člena teh meril.
(kreditno ovrednotenje krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila)
Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila obsegajo od ene do največ devet kreditnih točk.
(evalvacija obremenitve študenta)
Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod v statutu ali drugem splošnem aktu določi postopke za sodelovanje študentov oziroma drugih deležnikov pri spremljanju, presojanju in ugotavljanju dejanske obremenitve študenta. Izvajanje postopkov se preverja ob zunanji evalvaciji študijskega programa.
Po uvedbi novega študijskega programa ali uvedbi nove smeri je treba dejansko obremenitev študenta preverjati vsako študijsko leto do diplomiranja prve vpisane generacije, po tem pa periodično v skladu s pravili notranjega sistema kakovosti visokošolskega zavoda, vendar najmanj vsaka tri leta.
Opis metodologije preverjanja obremenitve študenta (npr. anketiranje študentov, fokusne skupine, analize porabe časa, intervjuji) je del pravil notranjega sistema kakovosti, ki jih sprejme visokošolski zavod, samoevalvacijsko poročilo študijskega programa pa mora vsebovati izsledke preverjanja te obremenitve in morebitne ukrepe.
(merila za obvezne in izbirne enote programa)
Ob upoštevanju značilnosti študijskega področja, v katero je študijski program umeščen, znanstvenoraziskovalnih oziroma umetniških področij, na katerih študijski program temelji, ter ob upoštevanju stopnje in vrste študijskega programa in njegove notranje razčlenjenosti (smeri, moduli, enopredmetnost, dvopredmetnost, regulirani poklici ipd.) se opredelijo razmerja med obveznimi in izbirnimi enotami študijskega programa, pri čemer mora biti izbirnih enot najmanj deset odstotkov. Izbirne enote programa lahko študent izbere tudi iz drugih študijskih programov.
(uresničevanje študentskih izmenjav in prenašanje kreditnih točk)
Za uresničevanje študentskih izmenjav in prenašanje kreditnih točk, lahko pa tudi za nabiranje kreditnih točk, visokošolski zavod sprejme naslednje dokumente (standardizirane obrazce): študentovo prošnjo/prijavo (application form), poročilo o opravljenih študijskih obveznostih (transcripts of records) in študijsko pogodbo (learning agreement).
Obrazci dokumentov iz prejšnjega odstavka morajo biti objavljeni na spletnih straneh visokošolskega zavoda in omogočiti digitalno izmenljivost podatkov in biti v skladu z evropskimi standardi za digitalno prenosljivost študijskih evidenc povezljivi s sistemi ESC (European Student Card), ESI (European Student Identifier) in EMREX.
Visokošolski zavod mora v celoti priznati vse kreditne točke, ki jih je študent pridobil v času študija v tujini in so bile dogovorjene v študijski pogodbi ter potrjene v poročilu o opravljenih študijskih obveznostih.
Z začetkom veljavnosti teh meril prenehajo veljati Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 67/19) in Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 45/94).
Visokošolski zavodi notranje sisteme kakovosti in študijske programe uskladijo s temi merili v roku enega leta od začetka veljavnosti teh meril.
Ta merila začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/85
Ljubljana, dne 17. novembra 2025
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu
