Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu je na podlagi 4. točke štirinajstega odstavka 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25) na 227. seji dne 29. 1. 2026 določil
M I N I M A L N E S T A N D A R D E
za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih
S tem aktom svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu določa minimalne standarde oziroma pogoje za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih. Namen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (v nadaljevanju: Minimalni standardi za izvolitev v nazive ali akt) je zagotoviti jasne, preverljive in primerljive raziskovalne, pedagoške, strokovne, športne, umetniške in etične kriterije, ki prispevajo h kakovosti, integriteti in ugledu visokega šolstva v Republiki Sloveniji.
Minimalni standardi za izvolitev v nazive zagotavljajo enotno in pregledno podlago za postopke izvolitev v nazive na visokošolskih zavodih ter prispevajo k primerljivosti meril in preglednosti izbirnih postopkov v nacionalnem visokošolskem prostoru in širše. Akt upošteva načela odprte znanosti, kot so določena v Uredbi o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 59/23 in 39/25), in je skladen z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Poleg tega je akt zasnovan tako, da omogoča usklajenost z relevantnimi dokumenti na področju visokega šolstva, znanosti in raziskovanja ter zagotavlja mednarodno primerljivost in prepoznavnost slovenskega visokošolskega prostora.
Akt je sestavljen iz dveh delov, minimalnih postopkovnih standardov in minimalnih količinskih standardov.
Trajanje naziva, razmerje med pedagoškimi in raziskovalnimi nazivi, področja za izvolitev naziva, odvzem naziva ter drugi pogoji za izvolitev so urejeni v 98. do 109. členu Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 56/25; v nadaljevanju: ZViS-1).
(oblikovanje in vsebina meril visokošolskih zavodov)
Minimalne standarde za izvolitev v nazive morajo upoštevati vsi visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji.
Visokošolski zavodi na podlagi Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in v skladu s osmim in devetim odstavkom 102. člena ZViS-1 določijo lastna merila za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (v nadaljevanju: merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive).
Merila visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive vsebujejo:
– opis postopka za izvolitev v naziv;
– količinske standarde za izvolitev v nazive, ki morajo biti enaki ali zahtevnejši od minimalnih standardov za izvolitev v nazive; kot zahtevnejše pogoje se lahko določi: strožje zahteve glede objav znanstvenih člankov za izvolitev v posamezni naziv, določitev objave monografije ali drugega dela, ki je posebnega pomena za narodno ali državno samobitnost in kulturo, kot obveznega pogoja za izvolitev (npr. v humanistiki) in strožje zahteve za druge znanstvene, pedagoške in strokovne dosežke, ki so določeni v 7.–12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive;
– kriterije za presojo kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.
V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo značilnosti za posamezna področja izvolitev (naravoslovje in matematika, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in umetnost oziroma ožja področja). V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se podrobneje opredelijo tudi drugi pedagoški in strokovni dosežki, ki so določeni v 7.–12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive.
V merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive se ureja tudi delo po načelih odprte znanosti, in sicer:
– sodelovanje v recenzijskih postopkih, še posebej v odprtih recenzijskih postopkih, ki omogočajo dodatno transparentnost znanstvene presoje;
– obveznost odprtodostopnih objav v institucionalnih ali tematskih repozitorijih;
– objava in ponovna uporaba odprtih raziskovalnih podatkov v skladu z načeli FAIR (Findable, Accessible, Interoperable, Reusable);
– uporaba odprtokodnih raziskovalnih orodij in metodologij, ki omogočajo ponovljivost raziskav;
– vključevanje občanske znanosti.
V merilih visokošolskega zavoda se opredelijo tudi etični vidiki, znanje tujega jezika, izvajanje pedagoškega procesa na visokošolskih organizacijah v tujini, mednarodna odmevnost, presoja in izkazovanje umetniške usposobljenosti, ponovna izvolitev v naziv, predčasna izvolitev ter ugotavljanje enakovrednosti v tujini pridobljenih nazivov.
II. MINIMALNI POSTOPKOVNI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE
(postopek izvolitve v visokošolski naziv)
Postopek izvolitve v visokošolski naziv je sestavljen iz dveh delov, in sicer:
– preverjanja izpolnjevanja potrebnih pogojev za izvolitev v naziv, torej minimalnih količinskih standardov za izvolitev v nazive in meril visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive, pri čemer izpolnjevanje teh pogojev še ne ustvarja pravice do izvolitve v naziv in
– presoje kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv v skladu s 5. členom Minimalnih standardov za izvolitev v nazive in merili visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive; ta del vključuje temeljito oceno del kandidata za izvolitev v naziv.
Če pristojni organ visokošolskega zavoda presodi, da kandidat izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka tega člena (izpolnjevanje potrebnih pogojev za izvolitev v naziv in ustrezna kakovost del kandidata), ga izvoli v zaprošen naziv.
Podrobnosti postopka za izvolitev v naziv so natančneje opredeljene v merilih visokošolskega zavoda za izvolitev v nazive. Pri oblikovanju teh meril visokošolski zavodi smiselno upoštevajo dobre mednarodne ali domače prakse, kot so:
– sestava komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije: primerna zastopanost področij in spolov, neodvisnost članov, vsaj en član komisije je iz drugega visokošolskega zavoda ali iz tujine;
– zahteva po pisnem obrazloženem mnenju komisije za izvolitev v nazive oziroma habilitacijske komisije, iz katerega je jasno razvidno, na podlagi katerih dokazil je bila presoja opravljena;
– zahteva po obrazloženi odločitvi pristojnega organa visokošolskega zavoda, ki pri odločanju o izvolitvi v naziv ne sledi obrazloženemu mnenju komisije za izvolitev v naziv oziroma habilitacijske komisije;
– uporaba standardiziranih obrazcev in kazalnikov, ki omogoča večjo sledljivost in transparentnost odločitev.
(presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv)
Presoja kakovosti del kandidata za izvolitev v naziv (v nadaljevanju: kandidat) mora temeljiti na kvalitativni oceni, ki vključuje odmevnost kandidatovih del, njihovo področno primernost in družbeno-ekonomsko relevantnost. Pri presoji znanstvene in strokovne ter umetniške usposobljenosti se posebej vrednotijo pomembna dela kandidata. Ta morajo biti relevantna za področje izvolitve v naziv in morajo biti objavljena oziroma predstavljena na način, ki ga priznava stroka za uveljavitev v domači in mednarodni znanstveni in strokovni ali umetniški javnosti na področju, za katerega se kandidat želi habilitirati, oziroma so posebnega narodnostnega, državnega ali kulturnega pomena na področjih izvolitve v naziv, ne nujno pa tudi v mednarodnem prostoru.
Presoja dosežkov znanstvenoraziskovalnega dela in kompetenc kandidata temelji na objavljenih rezultatih njegovih raziskav, ki se lahko izkazujejo tudi z:
– bibliometričnimi (različne meritve citiranosti), altmetričnimi (alternativne meritve vplivov) in tehnometričnimi (finančna sredstva, pridobljena za raziskovalne projekte) podatki;
– objavami v odprtem dostopu, odprtimi raziskovalnimi podatki in odprtimi recenzijami v skladu z načeli odprte znanosti in transparentnega raziskovalnega procesa; pri monografijah je treba upoštevati omejitve založnikov, če onemogočajo sekundarno objavo v repozitoriju;
– interdisciplinarnostjo in inovativnostjo, ki izkazujeta ustvarjanje novih povezav med znanstvenimi področji in odzivanje na aktualne družbene izzive;
– vplivom raziskav na gospodarstvo, politiko in skupnost oziroma prenosom znanja v izobraževalno, zdravstveno, gospodarsko ali družbeno okolje.
Pri presoji se upoštevajo tudi:
– vpliv na javne politike in zakonodajo – raziskave, ki prispevajo k pripravi ali evalvaciji nacionalnih strategij, zakonodajnih sprememb ali politik, delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo javne politike in zakonodajo ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje javnih politik in zakonodaje;
– vpliv na prakso in poklicne standarde – raziskovalni izsledki, ki prispevajo k izboljšavam v zdravstvu, izobraževanju, socialnem varstvu, gospodarstvu ipd., delovanje v strokovnih in posvetovalnih telesih, ki oblikujejo poklicne standarde ter udejstvovanje v javnih strokovnih razpravah, ki vplivajo na oblikovanje poklicnih standardov;
– vpliv na skupnosti – raziskave, ki prispevajo k opolnomočenju ranljivih skupin, spodbujanju participacije, vključevanju manjšin ali lokalnemu razvoju, strokovno sodelovanje z uporabniki;
– vpliv na industrijo in inovacije s prenosi znanja, razvojem novih produktov, tehnologij ali procesov v sodelovanju z gospodarstvom;
– vpliv na javno razumevanje znanosti – znanstvena komunikacija in popularizacija znanosti.
Pri kandidatih se presojajo tudi dosežki na pedagoškem področju (npr. načrtovanje, izvajanje, vrednotenje in razvoj študijskih programov, sodelovanje pri razvoju izobraževalnih standardov, mentorstvo ter priprava in izmenjava učnega gradiva).
III. MINIMALNI KOLIČINSKI STANDARDI ZA IZVOLITEV V NAZIVE
Minimalni količinski standardi za izvolitev v nazive veljajo za izvolitev v nazive rednega profesorja in znanstvenega svetnika, izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca, docenta in znanstvenega sodelavca. Za druge nazive merila za izvolitev v nazive samostojno oblikuje visokošolski zavod.
(redni profesor in znanstveni svetnik)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziva rednega profesorja in znanstvenega svetnika so:
1. Najmanj 10 objavljenih znanstvenih člankov (od tega najmanj 5 od prve izvolitve v nižji naziv); od tega mora biti najmanj 6 znanstvenih člankov objavljenih v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS ali Scopus (obvezni članki). Največ 2 znanstvena članka sta lahko kratka znanstvena prispevka.
2. Najmanj 1 znanstveni članek iz prve točke prvega odstavka tega člena mora biti objavljen v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS z IF ali Scopus s SNIP v zgornji polovici revij s področij. Na posameznih področjih in disciplinah se kot objava v zgornji polovici revij s področij po razvrstitvi WoS ali Scopus lahko upošteva tudi uvrstitev znotraj posamezne discipline, pri čemer se uvrstitev preračuna znotraj seznama znanstvenih revij, ki so uvrščene v to disciplino. Če se ista revija pojavlja na več področjih, se upošteva višja uvrstitev.
Kandidat lahko največ 2 članka iz prve točke prvega odstavka tega člena nadomesti z znanstveno monografijo s področja humanistike in družboslovja, pri čemer avtorstvo monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
Kandidat lahko največ 1 znanstveni članek iz prve točke prvega odstavka tega člena na področju računalništva in informatike nadomesti s člankom, objavljenim na konferencah, ki so indeksirane v ICORE (International Community for Open Research and Open Education).
Kandidat lahko največ 4 znanstvene članke iz prve točke prvega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščajo obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS ali Scopus, nadomesti z naslednjimi dosežki:
1. Drugi znanstveni dosežki:
a) Znanstveni članki, objavljeni v revijah ali na založniških platformah, uvrščeni na seznam revij ali bibliografskih baz, ki ga pripravi visokošolski zavod in potrdi senat visokošolskega zavoda.
b) Znanstvena monografija; avtorstvo monografije nadomešča 3 znanstvene članke.
c) Poglavje znanstvene monografije; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
č) Objava v zborniku s področja humanistike in družboslovja; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
d) Objava odprto dostopnih raziskovalnih podatkov v obliki podatkovnega članka, razen če je bil članek že upoštevan; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
2. Pedagoški dosežki:
a) Učbenik ali poljudnoznanstvena monografija s terminološkimi slovarji; avtorstvo učbenika ali poljudnoznanstvene monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
b) Poglavje učbenika; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
c) Drugi pedagoški dosežki, ki jih visokošolski zavodi določijo v lastnih merilih za izvolitev v nazive, kot so:
– javna objava cikla predavanj v trajanju najmanj 20 ur, pri čemer spletni cikel predavanj vsebuje tudi praktične izobraževalne vsebine, ki se uporabljajo v učnem procesu (npr. eksperiment, izseki iz prakse);
– inovativno in dokumentirano oblikovanje pedagoškega načrta z uporabo e-izobraževanja (npr. učenje v množici, učna analitika, navidezna resničnost, mobilno učenje, resno igranje, oblikovalsko razmišljanje);
– priprava novega študijskega programa oziroma predmeta v okviru programa, ki se izvaja najmanj 2 leti;
– internacionalizacija učnega procesa pri pripravi mednarodnega študijskega programa oziroma sodelovanje pri pripravi skupnega študijskega programa, poučevanje tujih študentov v tujem jeziku ali priprava in vodenje evropskih in mednarodnih izobraževalnih projektov, v okviru katerih se je kandidat najmanj petkrat v zadnjih 3 letih udeležil mednarodnih usposabljanj, izobraževanj in srečanj.
Posamezni pedagoški dosežek iz točke c) nadomešča 1 znanstveni članek.
3. Vrhunski strokovni ali športni dosežki:
a) Strokovna monografija; avtorstvo strokovne monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
b) Podeljeni patent (sorto, pasmo) s preizkusom; avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
c) Poglavje strokovne monografije; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
č) Prenos tehnologij; avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
d) Drugi strokovni dosežki, ki jih visokošolski zavodi lahko določijo v lastnih merilih za izvolitev v nazive, kot so:
– vodenje domačega ali tujega programa, ali projekta ARIS, ali drugega raziskovalnega, razvojnega ali akademsko relevantnega projekta primerljive kakovosti in velikosti, pri čemer relevantnost, primerljivost in kakovost opredeli visokošolski zavod sam;
– vsaj dvoletno vodenje ustanove, katere dejavnost je povezana s področjem izvolitve v naziv;
– drugi strokovni dosežki s posameznega področja, ki jih kot take opredeli visokošolski zavod (npr. prenos znanja v prakso, uvedba nove klinične prakse, dosežek na zakonodajnem področju).
Posamezni dosežek iz točke d) nadomešča 1 znanstveni članek.
(redni profesor za umetniško področje)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziv rednega profesorja za umetniško področje so:
– najmanj 10 mednarodno odmevnih del oziroma 10 vrhunskih umetniških dosežkov z javno predstavitvijo (od tega najmanj 5 od prve izvolitve v nižji naziv) in
– izkazana mednarodna uveljavljenost umetniškega dela kandidata.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo kandidata nadomesti 4 dela iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Umetniško delo, ki zaradi produkcijskih okoliščin praviloma nastaja več kot 3 leta in je obsežno ter kompleksno, nadomesti dve deli iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Pogoje za izvolitev v naziv rednega profesorja za umetniško področje je mogoče izpolniti tudi s kombinacijo znanstvenih in umetniških del (7. in 8. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive).
(izredni profesor in višji znanstveni sodelavec)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziva izrednega profesorja in višjega znanstvenega sodelavca so:
1. Najmanj 5 objavljenih znanstvenih člankov (od tega najmanj 3 od prve izvolitve v nižji naziv); od tega morajo biti najmanj 3 znanstveni članki objavljeni v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS ali Scopus (obvezni članki). Največ 1 znanstveni članek je lahko kratek znanstveni prispevek.
2. Najmanj 1 znanstveni članek mora biti objavljen v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS z IF ali Scopus s SNIP v zgornjih treh četrtinah revij s področij. Na posameznih področjih in disciplinah se kot objava v zgornjih treh četrtinah revij s področij po razvrstitvi WoS ali Scopus lahko upošteva tudi uvrstitev znotraj posamezne discipline, pri čemer se uvrstitev preračuna znotraj seznama revij, ki so uvrščene v to disciplino. Če se ista revija pojavlja na več področjih, se upošteva višja uvrstitev.
Kandidat lahko največ 1 znanstveni članek iz prve točke prvega odstavka tega člena na področju računalništva in informatike nadomesti z znanstvenim člankom, objavljenim na konferencah, ki so indeksirane v ICORE.
Kandidat lahko največ 2 znanstvena članka iz prve točke prvega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščata obveznih člankov, objavljenih v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS ali Scopus, nadomesti z naslednjimi dosežki:
1. Drugi znanstveni dosežki:
a) Znanstveni članki, objavljeni v revijah ali na založniških platformah, uvrščeni na seznam revij ali bibliografskih baz, ki ga pripravi visokošolski zavod in potrdi senat visokošolskega zavoda.
b) Znanstvena monografija; avtorstvo znanstvene monografije nadomešča 3 znanstvene članke.
c) Poglavje znanstvene monografije; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
č) Objava v zborniku s področja humanistike in družboslovja; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
d) Objava odprto dostopnih raziskovalnih podatkov v obliki podatkovnega članka, razen če je bil članek že upoštevan; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
2. Pedagoški dosežki:
a) Učbenik ali poljudnoznanstvena monografija s terminološkimi slovarji; avtorstvo učbenika ali poljudnoznanstvene monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
b) Poglavje učbenika; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
c) Drugi pedagoški dosežki, ki jih visokošolski zavodi določijo v lastnih merilih za izvolitev v nazive, kot so:
– javna objava cikla predavanj v trajanju najmanj 20 ur, pri čemer spletni cikel predavanj vsebuje tudi praktične izobraževalne vsebine, ki se uporabljajo v učnem procesu (npr. eksperiment, izseki iz prakse);
– inovativno in dokumentirano oblikovanje pedagoškega načrta z uporabo e-izobraževanja (npr. učenje v množici, učna analitika, navidezna resničnost, mobilno učenje, resno igranje, oblikovalsko razmišljanje);
– priprava novega študijskega programa oziroma predmeta v okviru programa, ki se izvaja najmanj 2 leti;
– internacionalizacija učnega procesa pri pripravi mednarodnega študijskega programa oziroma sodelovanje pri pripravi skupnega študijskega programa, poučevanje tujih študentov v tujem jeziku ali sodelovanje pri avtorstvu in vodenju evropskih in mednarodnih izobraževalnih projektov, v okviru katerih se je kandidat najmanj petkrat v zadnjih 3 letih udeležil mednarodnih usposabljanj, izobraževanj in srečanj.
Posamezni pedagoški dosežek iz točke c) nadomešča 1 znanstveni članek.
3. Vrhunski strokovni ali športni dosežki:
a) Strokovna monografija; avtorstvo strokovne monografije nadomešča 2 znanstvena članka.
b) Podeljeni patent (sorto, pasmo) s preizkusom; avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
c) Poglavje strokovne monografije; avtorstvo prispevka nadomešča 1 znanstveni članek.
č) Prenos tehnologij; avtorstvo nadomešča 1 znanstveni članek.
d) Drugi strokovni dosežki, ki jih visokošolski zavodi lahko določijo v lastnih merilih za izvolitev v nazive, kot so:
– vodenje domačega ali tujega programa, ali projekta ARIS, ali drugega raziskovalnega, razvojnega ali akademsko relevantnega projekta primerljive kakovosti in velikosti, pri čemer relevantnost, primerljivost in kakovost opredeli visokošolski zavod sam;
– najmanj dvoletno vodenje ustanove, katere dejavnost je povezana s področjem izvolitve v naziv;
– drugi strokovni dosežki s posameznega področja, ki jih kot take opredeli visokošolski zavod (npr. prenos znanja v prakso, uvedba nove klinične prakse, dosežek na zakonodajnem področju).
Posamezni dosežek iz točke d) nadomešča 1 znanstveni članek.
(izredni profesor za umetniško področje)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziv izrednega profesorja za umetniško področje so:
– najmanj 5 mednarodno odmevnih del oziroma 5 vrhunskih umetniških dosežkov z javno predstavitvijo (od tega najmanj 3 od prve izvolitve v nižji naziv),
– izkazana mednarodna uveljavljenost umetniškega dela kandidata.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo kandidata nadomesti 2 deli iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Umetniško delo, ki zaradi produkcijskih okoliščin praviloma nastaja več kot 3 leta in je kompleksno, nadomesti eno delo iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Pogoje za izvolitev v naziv izrednega profesorja za umetniško področje je mogoče izpolniti tudi s kombinacijo znanstvenih in umetniških del (9. in 10. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive).
(docent in znanstveni sodelavec)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziva docenta in znanstvenega sodelavca so najmanj 3 objavljeni znanstveni članki; od tega mora biti najmanj 1 znanstveni članek objavljen v revijah, indeksiranih v podatkovnih bazah WoS ali Scopus (obvezni članek). Kratek znanstveni prispevek se ne upošteva.
Za družboslovje in humanistko lahko kandidat največ 1 znanstveni članek iz prejšnjega odstavka tega člena, ki pa ne nadomeščata obveznega članka, objavljenega v revijah, indeksiranih v WoS ali Scopusu, nadomesti z znanstveno monografijo (nadomesti 2 znanstvena članka) ali delom znanstvene monografije nadomesti 1 znanstveni članek).
(docent za umetniško področje)
Potrebni pogoji za izvolitev v naziv docenta za umetniško področje so:
– najmanj 3 mednarodno odmevna dela oziroma 3 vrhunski umetniški dosežki,
– izkazana mednarodna uveljavljenost umetniškega dela kandidata.
Izjemno umetniško delo z izrazito mednarodno odmevnostjo kandidata nadomesti 1 delo iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Umetniško delo, ki zaradi produkcijskih okoliščin praviloma nastaja več kot 3 leta, nadomesti eno delo iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena.
Pogoje za izvolitev v naziv docenta za umetniško področje je mogoče izpolniti tudi s kombinacijo znanstvenih in umetniških del (11. in 12. člen Minimalnih standardov za izvolitev v nazive).
(področje izvolitve in avtorstvo kandidata)
Za vse dosežke in članke, ki so pogoj za izvolitev v nazive po 7.–12. členu Minimalnih standardov za izvolitev v nazive, velja, da:
– morajo biti s področja izvolitve kandidata; za ustrezne štejejo tudi objave z interdisciplinarno vsebino, ki dokazano prispevajo k področju izvolitve, kar mora kandidat utemeljiti;
– mora biti kandidat njihov prvi ali vodilni avtor; če iz objave ni razvidno, kdo je prvi oziroma vodilni avtor (npr. če so avtorji navedeni po abecednem vrstnem redu), mora kandidat predložiti dokazilo, ki potrjuje prvo ali vodilno avtorstvo.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(začetek veljavnosti in uporabe)
Z dnem začetka veljavnosti tega akta prenehajo veljati Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 44/24).
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-6/2010/87
Ljubljana, dne 29. januarja 2026
Nacionalne agencije Republike Slovenije
za kakovost v visokem šolstvu
