Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K in 83/25 – ZOUL) in 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15 in 28/25) je Občinski svet Občine Jesenice na 23. seji dne 28. 1. 2026 sprejel
o proračunu Občine Jesenice za leto 2026
S tem odlokom se za Občino Jesenice za leto 2026 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).
II. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA
Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.
Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.
Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del proračuna naslednjega leta.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogrami so razdeljeni na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Sestavni del proračuna je tudi načrt razvojnih programov, ki ga sestavljajo načrti financiranja projektov in programov neposrednih proračunskih uporabnikov.
(višina splošnega dela proračuna)
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 29.699.813 |
| TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 23.739.927 |
70 | DAVČNI PRIHODKI | 20.249.537 |
| 700 Davki na dohodek in dobiček | 16.698.537 |
| 703 Davki na premoženje | 3.165.000 |
| 704 Domači davki na blago in storitve | 386.000 |
71 | NEDAVČNI PRIHODKI | 3.490.390 |
| 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja | 3.005.490 |
| 711 Takse in pristojbine | 15.000 |
| 712 Globe in druge denarne kazni | 155.100 |
| 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev | 62.800 |
| 714 Drugi nedavčni prihodki | 252.000 |
72 | KAPITALSKI PRIHODKI | 51.000 |
| 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev | 1.000 |
| 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev | 50.000 |
73 | PREJETE DONACIJE | 110.200 |
| 730 Prejete donacije iz domačih virov | 110.200 |
74 | TRANSFERNI PRIHODKI | 5.773.561 |
| 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij | 4.986.598 |
| 741 Prejeta sredstva iz drž. proračuna iz sredstev EU | 786.963 |
78 | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE | 25.125 |
| 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije | 25.125 |
II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 33.881.147 |
40 | TEKOČI ODHODKI | 8.710.056 |
| 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim | 2.672.587 |
| 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost | 432.415 |
| 402 Izdatki za blago in storitve | 5.118.494 |
| 403 Plačila domačih obresti | 238.560 |
| 409 Rezerve | 248.000 |
41 | TEKOČI TRANSFERI | 12.653.912 |
| 410 Subvencije | 38.700 |
| 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom | 6.141.460 |
| 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam | 836.557 |
| 413 Drugi tekoči domači transferi | 5.637.196 |
42 | INVESTICIJSKI ODHODKI | 11.902.236 |
| 420 Nakupi in gradnja osnovnih sredstev | 11.902.236 |
43 | INVESTICIJSKI TRANSFERI | 614.942 |
| 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso pr. up. | 86.222 |
| 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom | 528.720 |
III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) | –4.181.334 |
III/1. | PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.-7102)–(II.-403-404) (Skupaj prihodki brez prihodkov od obresti minus skupaj odhodki brez plačil obresti) | –4.003.274 |
III/2. | TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (70+71)–(40+41) (Tekoči prihodki minus tekoči odhodki in tekoči transferi) | 2.375.958 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0,00 |
75 | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIH | 0,00 |
V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) | 0 |
44 | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
VII. | ZADOLŽEVANJE | 3.830.000 |
50 | ZADOLŽEVANJE | 3.830.000 |
| 500 Domače zadolževanje | 3.830.000 |
VIII. | ODPLAČILA DOLGA | 1.179.094 |
55 | ODPLAČILA DOLGA | 1.179.094 |
| 550 Odplačila domačega dolga | 1.179.094 |
IX. | SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) | –1.530.428 |
X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) | 2.650.906 |
XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX) | 4.181.334 |
XII. | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2025 | 1.530.428 |
III. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
(raven proračuna in pristojnosti neposrednega proračunskega uporabnika)
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.
Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF) in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.
Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.
Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.
Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
Pristojnosti krajevnih skupnosti izvršujejo predsedniki svetov krajevnih skupnosti.
Veljavni proračun je sprejeti proračun, ki vključuje vse spremembe med izvrševanjem proračuna na podlagi ZJF in tega odloka.
(namenski prejemki in izdatki proračuna)
Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem odstavku 43. člena in prvem odstavku 80. člena ZJF, tudi:
– turistična taksa po 14. členu Zakona o spodbujanju razvoja turizma;
– požarna taksa po 58. členu Zakona o varstvu pred požarom;
– koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo po 29. členu Zakona o divjadi in lovstvu;
– komunalni prispevek po 229. členu Zakona o urejanju prostora;
– najemnina za uporabo infrastrukture javnih služb, ki je v lasti občine po 6. členu Zakona o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode;
– najemnina za uporabo javne infrastrukture, ki je v lasti občine po 233. členu Zakona o varstvu okolja;
– pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest po 49. členu Zakona o gozdovih;
– denarna sredstva po pogodbah o sofinanciranju, ki jih bo občina prejela iz razpisov ali po drugih pogodbah za financiranje določenih namenov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.
Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.
Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, razen pravic porabe sredstev, ki jih neposredni proračunski uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen.
Za obseg prenesenih pravic porabe namenskih sredstev se povečata obseg izdatkov v finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika, na katerega se nanašajo in proračun.
(dodeljevanje proračunskih sredstev)
Sredstva za plače, prispevke delodajalca in osebne prejemke delavcev občinske uprave in delavcev v javnih zavodih se zagotavljajo po merilih in na način, kot je določeno v zakonu o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, v skladu s kolektivno pogodbo in v skladu z veljavno zakonodajo.
Sredstva, ki jih proračunski uporabniki dosežejo z lastno dejavnostjo, se uporabljajo za pokrivanje izdatkov za blago in storitve, stroškov investicijskega vzdrževanja in investicij, če ni z zakonom ali odlokom drugače določeno.
V primeru, da posamezni proračunski uporabnik preneha delovati, opravljanje njegovih nalog pa v celoti ali delno ne prevzame drug uporabnik, o razporeditvi neporabljenih sredstev odloča občinski svet na predlog župana.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun.
Župan je pooblaščen, da v skladu z ZJF in tem odlokom:
– neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa;
– med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe prerazporedi pravice porabe v okviru posameznega proračunskega uporabnika, vendar največ do višine 20 % vrednosti sprejetega plana na glavnem programu, ki se zmanjšuje.
Župan lahko prerazporedi sredstva sprejetega plana iz glavnega programa za več kot 20 %, če sprememba ne presega zneska 30.000,00 eurov.
Ne glede na omejitev iz drugega odstavka tega člena so dovoljene naslednje prerazporeditve:
– prerazporejanje sredstev med proračunskima postavkama 6461 Prevozni stroški učencev in 8120 Sofinanciranje mestnega prometa;
– prerazporeditev med proračunskimi postavkami, če se sredstva prerazporejajo v okviru istega projekta iz Načrta razvojnih programov;
– prerazporeditve pravic porabe med področji proračunske porabe v okviru posamezne krajevne skupnosti, o katerih odloča župan na predlog predsednika sveta krajevne skupnosti, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme preseči 10 % obsega področja proračunske porabe.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter računom financiranja ni dovoljeno. Ne glede na to določbo pa lahko župan prerazporedi sredstva iz bilance prihodkov in odhodkov v primeru, da gre za pokrivanje obveznosti, povezanih z zadolževanjem in poroštvom.
O prerazporeditvah sredstev iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet v 30-ih dneh.
Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe sredstev in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun.
(prevzemanje obveznosti v breme proračuna tekočega leta)
Uporabniki proračunskih sredstev smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. Plačevanje obveznosti v breme občinskega proračuna se plačujejo v rokih, ki so za posamezne namene porabe določeni v zakonu o izvrševanju proračuna in v skladu z določbami ZJF.
Krajevne skupnosti lahko brez predhodnega soglasja župana sklepajo pravne posle in prevzemajo obveznosti v okviru svoje dejavnosti do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v finančnih načrtih krajevnih skupnosti in v proračunu občine.
(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)
Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP, 149/22, 106/23 in 88/24), ki se na podlagi drugega odstavka 1. člena navedenega pravilnika smiselno uporablja tudi za občine.
Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije (42. člen ZJF), če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča. Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva razporedijo v finančni načrt neposrednega proračunskega uporabnika.
V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabniki občinskega proračuna lahko v tekočem letu za projekte, vključene v veljavni načrt razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP), pričnejo s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, če so zanj v sprejetem proračunu načrtovana sredstva.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere (podskupini kontov 42 in 43), ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 75 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:
1. v letu 2027 največ 60 % pravic uporabe in
2. v prihodnjih letih skupaj največ 15 % pravic uporabe.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega proračunskega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere (skupini kontov 402 in 41), ki bodo zapadle v plačilo v letu 2027, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega proračunskega uporabnika.
Ne glede na splošno pravilo o največjem dovoljenem obsegu prevzemanja obveznosti v breme proračunov prihodnjih let, se lahko prevzemajo obveznosti za dobavo električne energije, vode, telefonskih in komunalnih storitev ter drugih storitev, potrebnih za nemoteno delovanje, nakup blaga in storitev, nujnih za izvajanje nalog občinske uprave, javnih zavodov in krajevnih skupnosti ter za projekte in pogodbe, ki se sofinancirajo iz namenskih sredstev EU, državnega proračuna, finančnih mehanizmov, donacij in drugih virov, skupaj s pripadajočim davkom na dodano vrednost (DDV).
Za prevzem obveznosti za pogodbe o najemu, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za finance.
(spreminjanje načrta razvojnih programov in potrjevanje investicijske dokumentacije)
Neposredni uporabniki morajo v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti NRP z veljavnim proračunom. NRP mora biti usklajen s posebnim delom proračuna na kontih skupine 42, 43 in 410. Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega NRP.
Spremembe veljavnega NRP so nove uvrstitve projektov v proračun in druge spremembe projektov.
O spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča župan. Župan lahko odloča tudi o spremembah vrednosti projekta, ki presegajo 20 % izhodiščne vrednosti, če sprememba ne presega 30.000,00 eurov.
Občinski svet odloča o uvrstitvi novih projektov v NRP in spremembah projektov, ki presegajo mejne vrednosti, o katerih lahko odloča župan po tretjem odstavku tega člena.
Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnih programov tekočega leta in se jim financiranje zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov tekočega leta.
Investicijsko dokumentacijo in vse njene spremembe potrjuje župan.
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije za financiranje posameznih namenov, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zagotoviti v zadostni višini, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov. Višina splošne proračunske rezervacije je določena v posebnem delu proračuna.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije v višini, določeni v posebnem delu proračuna, odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.
Sredstva proračunske rezerve občine, ki deluje kot proračunski sklad, se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % prejemkov proračuna.
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF (za odpravo posledic naravnih nesreč – potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in drugih nesreč, ki jih povzročajo naravne sile in ekološke nesreče).
Proračunska rezerva se v letu 2026 oblikuje v višini 48.000,00 eurov.
O uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF v posameznem primeru do višine 100.000,00 eurov na predlog oddelka za finance, plan in analize odloča župan in o tem s pisnimi obvestili obvešča občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno s tem odlokom, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
(začasno zadrževanje izvrševanja proračuna in rebalans)
Če prejemki med letom ne pritekajo v predvideni višini, ali se zaradi novih obveznosti povečajo izdatki, lahko župan na predlog občinske uprave največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora župan najkasneje 15 dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna predlagati občinskemu svetu rebalans proračuna.
V obdobju sprejemanja rebalansa lahko župan ponovno začasno zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
IV. POSEBNOSTI RAVNANJA Z OBČINSKIM FINANČNIM PREMOŽENJEM
16. člen
Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2026 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 10.000 eurov.
Posameznemu dolžniku lahko župan odpiše dolg največ do skupne višine 2.000 eurov, nad to vrednostjo pa o tem odloča občinski svet.
Župan z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o odpisih dolga v posameznem letu.
Odpisi dolgov na podlagi stečajev pravnih oseb in osebnih stečajev se ne štejejo v obseg odpisov dolgov po tem členu.
V primerih, ko dolg posameznega dolžnika do neposrednega uporabnika proračuna občine ne presega dveh eurov, se v poslovnih knjigah občine razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
Kot dolgovi po četrtem odstavku 77. člena ZJF se ne štejejo dolgovi do občine iz naslova obveznih dajatev.
V. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
(obseg zadolževanja in izdanih poroštev)
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu z določbami ZJF ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna.
Zaradi kritja presežka odhodkov in izdatkov nad prihodki in prejemki proračuna leta 2026 se občina v letu 2026 lahko zadolži za največ 3.830.000,00 eurov.
V letu 2026 občina ne načrtuje zadolževanja za upravljanje z dolgom.
Občina za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2026 ne bo izdajala poroštev.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, katerih ustanoviteljica je občina, ter druge pravne osebe v katerih ima občina neposredno in posredno prevladujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2026 dolgoročno ne smejo zadolževati in ne smejo izdajati poroštev.
(likvidnostno zadolževanje)
Občina se lahko likvidnostno zadolži največ do višine 5 % zadnjega sprejetega proračuna. Soglasje ministrstva za finance v tem primeru ni potrebno. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta, t.j. do 31. decembra.
Omejitev v višini 5 % ne velja za zadolžitev za sredstva sofinanciranja investicije iz proračuna Evropske unije.
(zadolževanje v obdobju začasnega financiranja)
V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga v tekočem proračunskem letu.
(odgovornost za izvrševanje proračuna)
Župan je za izvrševanje občinskega proračuna odgovoren občinskemu svetu. Župan lahko s pooblastilom prenese posamezne naloge pri razpolaganju s proračunskimi sredstvi na druge osebe.
Oseba, ki je pooblaščena za podpisovanje odredb za plačila iz proračuna, je pooblaščeni odredbodajalec.
VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(način objave odloka in gradiva)
Sprejeti Odlok proračunu Občine Jesenice se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Celotno gradivo proračuna, z bilancami na nivoju kontov se objavi na spletni strani občine.
(začasno financiranje v letu 2027)
Če proračun občine za leto 2027 ni sprejet pred začetkom leta se, na podlagi sklepa o začasnem financiranju občine, financiranje njenih nalog in drugih s predpisi določenih namenov, začasno nadaljuje na podlagi proračuna za leto 2026.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in se uporablja za proračunsko leto 2026 od 1. januarja dalje.
Št. 410-19/2025
Jesenice, dne 29. januarja 2026
