Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 32., 36. in 37. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19, 121/21 – ZJN-3B in 50/23), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Borovnica (Uradni list RS, št. 66/18) ter 15. člena Statuta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 67/16 s spremembami) je Občinski svet Občine Borovnica na 10. dopisni seji dne 16. 1. 2026 sprejel
o koncesiji za izvajanje gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Borovnica
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov) in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: javni službi) ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Koncesija po tem odloku se podeli izvajalcu (v nadaljevanju: koncesionar), izbranemu na javnem razpisu, ki bo izveden v skladu z določbami tega koncesijskega akta in skladno s predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
(3) Ta odlok je vsebinsko usklajen z istovrstnimi odloki Občine Vrhnika in Občine Log - Dragomer, ki bodo hkrati s tem odlokom izvedle usklajen postopek izbire skupnega koncesionarja za izvajanje javne službe na območju vseh treh občin.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi pomenijo:
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba« (v ednini oziroma dvojini) sta obvezni občinski gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
2. »koncedent« je Občina Borovnica (v nadaljevanju tudi občina);
3. »občinski svet« je Občinski svet Občine Borovnica;
4. »koncesija« je skupen izraz za koncesijo za izvajanje gospodarskih javnih služb iz prvega člena;
5. »koncesionar« je subjekt, ki bo izbran na javnem razpisu v skladu z določbami tega koncesijskega akta in predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij, ter bo izvajal javno službo po tem odloku na podlagi podeljene koncesije;
6. »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku;
7. »povzročitelj odpadkov« je oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju Občine Borovnica povzroča nastajanje odpadkov;
8. »uporabnik« je povzročitelj odpadkov iz predhodne alineje;
9. »kosovni odpadki« so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijskega seznama odpadkov, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v tipičnih zabojnikih za komunalne odpadke.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja, in drugi predpisi, ki urejajo dejavnosti ravnanja z odpadki.
(način podelitve koncesije)
(1) V občini se javni službi iz 1. člena tega odloka izvajata s podelitvijo koncesije pravni ali fizični osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) Koncedent za izvajanje obeh javnih služb podeli enotno koncesijo.
(3) Koncesija za opravljanje javnih služb se podeli na podlagi javnega razpisa, ki ga v imenu in za račun vseh treh občin izvede Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: JP KPV, d.o.o.). JP KPV, d.o.o. pripravi razpisno dokumentacijo, vodi objavo, zbira prijave, pripravi skupno strokovno poročilo s predlogom izbire koncesionarja in druga potrebna dejanja ter pripravo listin za izvedbo javnega razpisa.
(4) Končno odločitev o izboru koncesionarja za vsako posamezno občino sprejme župan posamezne občine na podlagi skupnega strokovnega poročila. Vse tri občine sodelujejo v skupnem postopku kot koncedenti, vsak zase pa s koncesionarjem sklene svojo koncesijsko pogodbo, ki temelji na enotnem postopku izbire.
II. VSEBINA IN OBSEG IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(1) Obvezna občinska gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega:
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov pred odlaganjem v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,
– skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov pred njihovo obdelavo in po potrebi skladiščenje kosovnih odpadkov pred obdelavo,
– oddajo izločenih nenevarnih frakcij, primernih za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– ravnanje z izločenimi nevarnimi frakcijami, kot je za posamezno nevarno frakcijo določeno v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– oddajo izločenih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov,
– oddajo ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi in ostanka kosovnih odpadkov po obdelavi upravljavcu odlagališča za komunalne odpadke in
– izdelavo ocene odpadkov pred oddajo odpadkov iz prejšnje točke v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Obvezna občinska gospodarska javna služba odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov obsega odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(3) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemata gospodarski javni službi iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi in odlok, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Borovnica.
(4) Predpisi, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina javnih služb po tem odloku, so sestavni del tega koncesijskega razmerja in ga dopolnjujejo ali pa stopajo na mesto pogodbenih določil, ki niso v skladu z njimi.
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in za druge dejavnosti, ki jih opravlja, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Koncesionar mora pred začetkom izvajanja koncesijske pogodbe predložiti koncedentu v soglasje izhodišča, ki so osnova za ločitev računovodstva po dejavnostih (ključi za delitev skupnih in splošnih stroškov po posameznih stroškovnih mestih ali stroškovnih nosilcih, transferne cene in nadzor nad njimi, delitev izgube in dobička, delitev dobičkov, če pride do refinanciranja dolga …). Koncedent sme zavrniti soglasje samo, če bi predložena izhodišča lahko ogrozila nemoteno izvajanje ali nadzor nad koncesijskim razmerjem.
(območje izvajanja koncesioniranih gospodarskih javnih služb)
(1) Koncesionirani gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka se zagotavljata za celotno območje občine.
(2) Uporabniki imajo pravico do uporabe storitev javnih služb na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja varstvo okolja in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.
(3) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javnih služb)
(1) Za izvajanje javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– center za ravnanje s komunalnimi odpadki z objekti in napravami za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, v katerem se mešani komunalni odpadki obdelujejo po postopkih D8 in D9 v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, ter
– odlagališče za nenevarne odpadke, na katerem se odlagajo ostanki predelave mešanih komunalnih odpadkov po postopku D1, s pripadajočimi objekti in napravami v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Objekti in naprave ter oprema, potrebna za izvajanje javnih služb iz 1. člena, morajo biti v lasti in upravljanju koncesionarja ali tretjih oseb.
(3) Gospodarska javna infrastruktura iz prvega odstavka tega člena je lahko v lasti in upravljanju enega ali več subjektov, ki skupaj nastopajo kot konzorcij ali so vključeni kot podizvajalci koncesionarja, pod pogojem, da je v prijavi na javni razpis ustrezno izkazana njihova vloga in odgovornost pri izvajanju javnih služb, skladno z določili tega odloka in predpisi, ki urejajo podeljevanje koncesij.
III. OBVEZNOSTI IN JAVNA POOBLASTILA KONCESIONARJA V OKVIRU IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
(obveznosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi v skladu z zakonom in drugimi predpisi ter v skladu z odloki in koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– izvajati javni službi skladno s programom za obvladovanje kakovosti poslovanja, ki ga na podlagi javnega pooblastila izdela vsako leto do konca junija za naslednje leto;
– zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
– opravljati vse druge naloge, ki so skladno s predpisi določene za izvajanje obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
– pripravljati letne in dolgoročne programe za izvajanje javnih služb in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javnih služb;
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb.
IV. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
(1) Javni službi se financirata:
– s ceno storitev javnih služb,
– iz sredstev, zbranih od prodaje frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, ali sredstev od izvajanja drugih tržnih storitev, če ti skladno s predpisi na državni ravni predstavljajo prihodek javne službe,
– iz okoljske dajatve, če je to v skladu z veljavnimi predpisi,
– iz proračuna,
– iz drugih virov.
(2) Cena storitev se oblikuje v postopku javnega razpisa.
(3) Cena storitev javnih služb se po sklenitvi koncesijske pogodbe letno usklajuje z inflacijo, merjeno z letno stopnjo rasti harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin (HICŽP) v Republiki Sloveniji, ki ga objavlja Statistični urad RS, in sicer po formuli:
NUS = C × (1 + (IHICP/100))
pri čemer je:
– NUS – novo usklajena cena storitve,
– C – obstoječa cena,
– IHICP – stopnja inflacije v odstotkih (HICP) za preteklo leto.
(4) Koncesionar lahko do 31. marca tekočega leta predlaga uskladitev cen za to leto. Koncedent preveri izračun in predlog mora sprejeti, če je izračun pravilen. Če se uskladitev ne izvede, ostanejo v veljavi obstoječe cene. Uskladitev cene po tem odstavku je možna šele za drugo in nadaljnja leta trajanja koncesijske pogodbe, in sicer na podlagi inflacije v preteklem koledarskem letu.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena tega odloka in druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo gospodarski javni službi, ki sta predmet tega odloka. Koncesionar je lahko tudi tuja oseba, če zakon ne določa drugače.
(2) Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki skupaj nastopajo kot enoten prijavitelj (konzorcij) in ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami.
(3) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. Če ista oseba sodeluje pri več skupnih vlogah, se vse take vloge zavrnejo.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da pri njem niso podani razlogi za izključitev iz 45. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, vključno z razlogi iz šestega odstavka tega člena, oziroma razlogi za izključitev iz drugega predpisa, ki bi nadomestil 45. člen Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) V prijavi za pridobitev koncesije mora prijavitelj z dokazili iz 47. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah dokazati, da izpolnjuje naslednje pogoje za sodelovanje v postopku izbire koncesionarja:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2. da ima vsa potrebna upravna dovoljenja za izvajanje javnih služb in izpolnjuje vse predpisane pogoje za izvajanje teh javnih služb, zlasti pa okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov po postopkih D8 in D9 ter okoljevarstveno dovoljenje za odstranjevanje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov po postopku D1;
3. da je samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci sposoben zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet koncesije, ter kvalitetno in kontinuirano izvajati javno službo v skladu s predpisi, normativi in standardi;
4. da je ekonomsko in finančno usposobljen zagotavljati izvajanje javne službe;
5. da razpolaga z ustrezno infrastrukturo, prostori in opremo, potrebnimi za izvajanje gospodarskih javnih služb;
6. da razpolaga z zadostnim številom delavcev, ki imajo potrebne kvalifikacije in so ustrezno usposobljeni za izvajanje javnih služb;
7. da se zaveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam;
8. da predloži osnutek poslovnega načrta v skladu z veljavno zakonodajo, ki vsebuje tudi vse podatke o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
9. da izpolnjuje druge pogoje za sodelovanje, določene z zakonom, ki ureja postopek oddaje koncesij in tem odlokom.
(3) Prijavitelj lahko pogoje iz tega člena izpolnjuje samostojno, skupaj s člani konzorcija ali s podizvajalci, če zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, tako dovoljuje in če so v prijavi navedeni podatki in dokazila, ki izkazujejo njihovo vlogo in odgovornost pri izvajanju javne službe.
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti javnih služb iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom z objavo obvestila o koncesiji v skladu z naslednjim odstavkom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Občine Borovnica, Log - Dragomer in Vrhnika izvedejo skupen postopek podelitve koncesije z enotno objavo obvestila o koncesiji in skupno razpisno dokumentacijo.
(3) JP KPV, d.o.o. vodi celoten postopek, vključno s pripravo razpisne dokumentacije, objavo, komunikacijo z vlagatelji, zbiranjem prijav, organizacijo javnega odpiranja ponudb, pripravo enotnega strokovnega poročila s predlogom za izbor in drugih potrebnih dejanj ter pripravo listin za izvedbo javnega razpisa.
(4) JP KPV, d.o.o. v postopku deluje kot pooblaščenec vseh treh občin (koncedentov), pri čemer ni stranka razmerja, temveč izvajalec nalog.
(5) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani občine oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge načine, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega člena.
(6) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7. merila za izbor koncesionarja;
8. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
9. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
10. druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo;
11. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v skladu z 19.a členom;
12. kraj in rok za predložitev prijave, zahteve za njihovo predložitev;
13. datum in uro javnega odpiranja prijav;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka;
15. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
16. osnutek koncesijske pogodbe;
17. druge podatke v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa, kot npr. morebitno izvedbo pogajanj.
(7) Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, ki jih zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(8) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(9) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, v katerem je ta dokumentacija dostopna.
(10) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(11) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v skladu z 12. členom tega odloka. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev za sodelovanje, ki niso določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja je cena storitev javne službe za uporabnika. Koncesionar mora v kalkulaciji cene storitve upoštevati tudi ločeno postavko nadomestila upravičenih stroškov izvajalca javne službe zbiranja, v skladu z določbami 26. člena tega odloka.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če je skladna z minimalnimi zahtevami, ki jih je določil koncedent, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali so te nepopolne, se javni razpis ponovi ali se uporabi ustrezen postopek s pogajanji v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja podeljevanje koncesij.
(4) V skladu z določilom prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če prijavitelj ni bil izbran, ali če s pravno ali fizično osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v roku iz 18. člena ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(5) Koncedent si pridržuje pravico, da postopek javnega razpisa kadarkoli brez izbire koncesionarja ustavi, če ugotovi, da ni več v javnem interesu, da se storitev izvaja kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem prijavitelju opravi JP KPV, d.o.o., ki v ta namen imenuje do 3-člansko strokovno komisijo izmed zaposlenih v JP KPV, d.o.o.. Člane strokovne komisije imenuje direktor JP KPV, d.o.o. V kolikor posamezna občina poda pisno zahtevo, da je v komisiji tudi član komisije, predlagan s strani posamezne občine ustanoviteljice JP KPV, d.o.o., se komisija razširi tudi za omenjene člane.
(2) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne pogoje ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) V postopku pregleda in ocenjevanja prijav lahko koncedent zahteva pojasnila vloge, pri tem pa ne sme dovoliti, da bi kandidat dopolnjeval ali kakor koli spreminjal svojo vlogo. Posebej ne sme dovoliti, da bi spreminjal tiste dokumente iz vloge, ki vplivajo na vrednotenje vloge posameznega kandidata (sprememba predmeta, cena in druga merila).
(5) Komisija sme zahtevati le take dopolnitve vlog, s katerimi se odpravijo manjša odstopanja od zahtev razpisne dokumentacije in ki v nobenem primeru ne vplivajo na vsebino vloge in ocenjevanje ter razvrščanje posamezne vloge skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(6) Koncedent sme v soglasju s kandidatom popraviti računske napake, ki jih odkrije pri pregledu.
(7) Župan v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(8) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (konzorcij).
(9) Glede pravnega varstva zoper odločitev o izbiri koncesionarja se uporablja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
(10) Ne glede na prejšnje določbe ima koncedent pravico, da javnega razpisa ne zaključi z izbiro koncesionarja, če oceni, da nobena izmed prispelih prijav ni ustrezna ali da ni v javnem interesu podeliti koncesije ali če presodi, da nadaljevanje z javnim razpisom ni smotrno. O odločitvi o neizbiri koncesionarja se izda odločitev, ki jo sprejme župan.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki.
(2) Za javni službi iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(zavarovanje za dobro izvedbo koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar mora ob podpisu koncesijske pogodbe kot zavarovanje za dobro izvedbo obveznosti iz koncesijske pogodbe predložiti bančno garancijo na prvi poziv v višini 5 % vrednosti ocenjene letne obveznosti koncesionarja, izdano s strani banke s sedežem v EU.
(2) Bančna garancija mora biti veljavna vsaj tri mesece po poteku veljavnosti koncesijske pogodbe in brezpogojna, plačljiva na prvi pisni poziv brez ugovora in brez predložitve dodatnih dokazil.
(3) Če koncesionar bančne garancije ne predloži pravočasno ali v ustrezni obliki, koncedent lahko odstopi od sklenitve koncesijske pogodbe ali pogodbo razveže, če je že sklenjena.
(4) Podrobnosti glede višine in roka se opredelijo v razpisni dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
(1) V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(2) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(3) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javni službi iz 1. člena tega odloka, za kateri je pridobil koncesijo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun in nosi celotno operativno tveganje izvajanja koncesije, ki vključuje tveganja, povezana s povpraševanjem in dejansko izpostavljenostjo tržnim nepredvidljivostim. Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih, če je koncesionar izpolnil vse svoje obveznosti.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 10 let.
(2) Koncesijsko razmerje in izvajanje koncesije prične teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe in se zaključi zadnji dan koledarskega leta, v katerem se izteče 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Koncesionar lahko po predhodni pridobitvi pisnega soglasja koncedenta del koncesije odda v podizvajanje, pri tem pa mora ves čas trajanja koncesije sam opravljati dejavnost obdelave mešanih komunalnih odpadkov.
(2) V zvezi z izvajanjem koncesije s podizvajalci morajo koncedent, koncesionar in podizvajalci ravnati v skladu z zakonom, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
(3) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati po načelu transparentnosti in nediskriminatornosti. Če je koncesionar naročnik po zakonu, ki ureja oddajo javnih naročil, mora pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam upoštevati predpise, ki urejajo področje javnih naročil.
(4) Za delo podizvajalcev odgovarja koncesionar koncedentu, kot da bi ga opravljal sam.
Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to dopušča zakon.
(nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvajajo pristojne službe občinske uprave in občinski svet občine.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Nadzor po tem odloku obsega finančni in strokovni nadzor.
(4) Koncesionar je koncedentu dolžan omogočiti opravljanje strokovnega in finančnega nadzora in uradnim osebam občinske uprave in neodvisnemu revizorju predložiti vso potrebno dokumentacijo v zvezi z izvajanjem koncesije, zagotoviti sodelovanje odgovornih oseb koncesionarja, dajati informacije v zvezi z izvajanjem koncesije in omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.
(5) Nadzor nad izvajanjem koncesije se lahko izvaja v prostorih koncesionarja in na območju izvajanja javnih služb. Na zahtevo koncedenta je koncesionar dolžan omogočiti tudi stalno spremljanje nad izvajanjem določenih del iz okvira obeh javnih služb.
(6) Nadzor nad izvajanjem koncesije obsega zlasti nadzor nad infrastrukturo in opremo za izvajanje koncesije, njenim vzdrževanjem in obnavljanjem, pregled finančnega poslovanja v zvezi s koncesijo, spremljanje ustreznosti uporabe sredstev za izvajanje dejavnosti, kakor tudi izvajanja dejavnosti glede obsega in časovne razporeditve izvedenih del, njihove kvalitete ter drugih značilnosti.
(7) Nadzor nad izvajanjem koncesije je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije. Praviloma se opravlja v poslovnem času koncesionarja. Oseba, ki spremlja izvajanje koncesije, se izkaže s pooblastilom koncedenta in je dolžna podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(8) Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe ali v okviru svojih pristojnosti in nalog ukrene, kar je potrebno, da se nepravilnosti in nestrokovnosti odpravijo.
(9) Koncedent ima pravico, da imenuje neodvisnega revizorja, ki na stroške koncesionarja opravi revizijski pregled poslovanja koncesionarja.
(10) Način izvajanja strokovnega in finančnega nadzora nad izvajanjem koncesije se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
XI. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(obračunavanje stroškov javnih služb)
(1) Uporabniku storitve javnih služb iz 1. člena tega odloka obračunava stroške storitev izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, pri čemer vrši obračun in izterjavo za račun izvajalca teh javnih služb, ki v takšnem primeru za izvedbo teh podeljenih nalog obračunava upravičene stroške.
(2) Izvajalec javnih služb iz 1. člena izstavi izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov račun za sprejeto količino odpadkov po potrjeni ceni. Izvajalec gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je po plačilu računa v celoti upravičen do izstavitve računa za nadomestilo upravičenih stroškov. Nadomestilo upravičenih stroškov zajema stroške obračuna, pošiljanja računov, plačilnega prometa, izterjave, kot tudi sodne stroške in odpise terjatev ter druge tovrstne stroške in znaša 5 % od višine računa za sprejeto količino odpadkov. Koncesionar je dolžan upoštevati navedeno nadomestilo kot ločeno postavko v svoji kalkulaciji stroškov in ceni, ki jo ponudi na javnem razpisu.
(3) Višina nadomestila upravičenih stroškov iz prejšnjega člena se lahko spremeni, če med trajanjem koncesijskega razmerja pride do bistvenih sprememb okoliščin, ki vplivajo na stroške izvajalca gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov.
(4) Pogoj za spremembo nadomestila je soglasje med izvajalcem zbiranja odpadkov in koncesionarjem, izraženo v pisni obliki.
(5) V primeru spremembe nadomestila mora biti o tem obveščen koncedent, ki ima pravico preveriti utemeljenost spremembe in, če je to določeno v koncesijski pogodbi, tudi sodelovati pri njeni potrditvi.
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedentu dajati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za izvajanje njegovih nalog, zlasti pa:
– podatke o prihodkih, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti,
– podatke o zaračunanih količinah storitev javne službe,
– podatke o stroških izvajanja javne službe,
– podatke o količinah odpadkov, prejetih v obdelavo, ter podatke o količinah odpadkov, predanih v odlaganje ali odstranjevanje,
– podatke o pritožbah uporabnikov,
– podatke o vlaganjih v vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe,
– podatke o poslovanju, ki vplivajo na nastajanje stroškov ali drugače vplivajo na ceno storitev.
(2) Koncesionar je dolžan zahtevane podatke iz prejšnjega odstavka poslati pristojnemu organu tudi v elektronski obliki. Obliko in formate pošiljanja podatkov določi pristojni organ.
(3) Koncesionar je dolžan koncedentu podati letno poročilo do 31. maja tekočega leta za preteklo leto.
(4) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, podatke iz prvega odstavka tega člena ter opisno oceno izvajanja javne službe v preteklem letu, ki mora vključevati tudi podatke o pritožbah uporabnikov.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
(obveščanje o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so spremembe bistvene v smislu 60. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah, lahko koncedent koncesijsko pogodbo odpove (odstopi).
29. člen
Koncesionar mora pisno poročati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje javne službe, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju javnih služb;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposleni delavci ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je v roku, določenem v koncesijski pogodbi, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnosti), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti za škodo, ki jo z opravljanjem javnih služb ali v zvezi z opravljanjem javnih služb povzročijo pri njem zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti, da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
XII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odpovedjo (odstopom od) koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe mora koncesionar opravljati javno službo do izbora novega koncesionarja, vendar ne več kot 1 leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko enostransko z odpovedjo koncedenta preneha, če:
– koncesionar ne sprejme njegovega predloga, da se pogodba spremeni skladno s 60. členom Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah,
– je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– koncesionar krši koncesijsko pogodbo tako, da je nastala ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu, uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam, obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem aktom ali koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent bistveno krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(3) Razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(4) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe.
(5) Pogoji in način razdrtja koncesijske pogodbe se podrobneje določijo v koncesijski dokumentaciji in koncesijski pogodbi.
(odpoved koncesijske pogodbe)
Koncedent lahko odpove koncesijsko pogodbo pod pogoji, določenimi v predpisu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.
39. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. Pogodbena stranka, ki želi sporazumno prenehanje pogodbe, da drugi pogodbeni stranki pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo. Pobuda mora biti dana v pisni obliki.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja, če nima univerzalnega pravnega naslednika.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, koncesijsko razmerje preneha tudi ob prenehanju posameznega člana konzorcija.
(5) V primeru prenehanja na podlagi prejšnjega odstavka so preostali člani konzorcija dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje javne službe, ki je predmet koncesijskega razmerja, do začetka veljavnosti koncesijske pogodbe, sklenjene med koncedentom in novim koncesionarjem oziroma do obvestila koncedenta, da je zagotovil prevzem opravljanja predmetnih javnih služb s strani tretjega izvajalca.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju, če:
– ne začne opravljanja koncesionirane javne službe v roku, ki je določen s koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Koncesijsko razmerje preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javni službi možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet občine, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja javnih služb. Odkup koncesije se izvede na podlagi izdane odločbe.
(2) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj eno (1) leto vnaprej.
XIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremostljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in niso nastopile po volji pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge naravne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirani javni službi tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov, če so predpisani, ali pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
Koncesijska pogodba se lahko spremeni pod pogoji in na način, določen s predpisi, ki urejajo nekatere koncesijske pogodbe.
XIV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Ta odlok je sprejet v usklajenem postopku z vsebinsko enakimi odloki Občine Log - Dragomer in Občine Vrhnika. Vse tri občine bodo izvedle skupni postopek podelitve koncesije za izvajanje javnih služb iz tega odloka.
(2) Vse tri občine pooblastijo Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. za izvedbo postopka javnega razpisa.
(3) Vsaka občina z izbranim koncesionarjem sklene svojo koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba vsake občine z izbranim koncesionarjem mora vsebinsko temeljiti na skupni razpisni dokumentaciji in biti usklajena z vsebino ostalih dveh koncesijskih pogodb.
(4) Pred podpisom posameznih koncesijskih pogodb morajo občine medsebojno preveriti vsebinsko usklajenost vseh treh koncesijskih pogodb.
(5) Če ena izmed občin na podlagi skupnega razpisa ne izbere nobenega ponudnika ali razveljavi postopek, to ne vpliva na veljavnost postopka v preostalih občinah. V tem primeru se šteje, da postopek velja za preostale občine, ki so izbrale koncesionarja, in se pogodba sklene samo z njimi, razen če občine vnaprej drugače določijo.
Javni razpis oziroma obvestilo o koncesiji iz 13. člena tega odloka koncedent objavi v roku 60 dni od začetka veljavnosti tega odloka.
(prenehanje veljavnosti prejšnjega odloka)
(1) Z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba, sklenjena na podlagi tega odloka, preneha veljati Odlok o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Borovnica št. 354-0038/2012-18 z dne 21. 12. 2015 (Uradni list RS, št. 1/16).
(2) Do začetka veljavnosti nove koncesijske pogodbe iz prejšnjega odstavka se javni službi iz 1. člena tega odloka izvajata na podlagi koncesijske pogodbe, sklenjene z Javnim podjetjem VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o., v skladu z odlokom iz prvega odstavka tega člena.
(3) Če na podlagi tega odloka ne bo sklenjena koncesijska pogodba, se do sklenitve nove koncesijske pogodbe za izvajanje javnih služb iz 1. člena tega odloka še naprej uporabljajo določbe Odloka o sodelovanju pri skupnem izvajanju in koncesiji za gospodarski javni službi obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Borovnica št. 354-0038/2012-18 z dne 21. 12. 2015 (Uradni list RS, št. 1/16), vključno s pogodbo, sklenjeno z dosedanjim izvajalcem, kolikor to dopuščajo veljavni predpisi.
(začetek veljavnosti odloka)
Občina objavi ta odlok v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 354-0037/2025-2
Borovnica, dne 16. januarja 2026
