Na podlagi drugega odstavka 27.a člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 in 47/25) Agencija za energijo izdaja
o metodologiji za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno
S tem aktom se določa metodologija za izdelavo strategije in sprejetje ukrepov o omejevanju tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno (v nadaljnjem besedilu: strategija) ter pravila v zvezi z nadzorom nad izvajanjem strategije.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21 in 47/25, v nadaljnjem besedilu: ZOEE), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– dolgoročni viri: | so vnaprej dogovorjeni fizični viri dobave električne energije, ki za določeno prihodnje obdobje, daljše od enega meseca, zagotavljajo dobavljiv volumen (MWh) po vnaprej določeni ceni ali cenovni formuli in jih je mogoče nedvoumno preslikati na časovne intervale dobave v določenem obdobju. Za dolgoročne fizične vire štejejo zlasti: lastna proizvodnja (predvidljiva), fizične pogodbe o nakupu električne energije iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: PPA) (s fizično dobavo in profilom), dolgoročne fizične bilateralne pogodbe o dobavi tudi znotraj skupine, če so po naravi in trajanju enakovredne navedenim; |
– instrumenti za varovanje pred tveganji: | so finančni ali drugi nefizični instrumenti, s katerimi dobavitelj zmanjša cenovno oziroma volumsko izpostavljenost portfelja, ne da bi zagotovili fizično dobavo. Sem sodijo zlasti: terminski finančni posli, kot so borzna terminska pogodba (»futures«), izven-borzna terminska pogodba (»forwards«), cenovna zamenjava na električno energijo (»swaps«), opcijska pogodba (»options«), pogodba na razliko (CfD; vključno z državnim oziroma regulativnim CfD, |
| kjer je sklenjen na račun dobavitelja), vPPA (finančni PPA), drugi pogodbeni mehanizmi, ki ekonomsko stabilizirajo ceno ali maržo brez obveznosti fizične izročitve; |
– kolateral: | pomeni vsako denarno ali enakovredno zavarovanje, ki ga dobavitelj položi ali ga v njegovo korist zadrži tretja oseba za zavarovanje izpolnitve obveznosti iz pogodb ali pravil organiziranih in bilančnih trgov. Med kolaterale se za namene tega akta štejejo: začetni pologi pri klirinški hiši, borzi ali v bilančni shemi, dnevne poravnave zaradi sprememb tržne vrednosti izvedenih ali terminskih poslov, neodvisni zneski oziroma varščine in zavarovanja po bilateralnih pogodbah (npr. PPA) ter po kreditnih prilogah, denarni depoziti, bančne ali zavarovalne garancije in druga ekvivalentna jamstva, ki jih zahtevajo nasprotne stranke, organizirani trgi, bilančno odgovorni subjekti ali sistemski operaterji; |
– koridor pokritosti: | pomeni dovoljeni razpon okoli ciljne pokritosti v določenem časovnem intervalu dobave; |
– kratkoročni viri: | so dobavne količine, zakupljene ali prilagojene v kratkih tržnih časovnih okvirih (trg za dan vnaprej (v nadaljnjem besedilu: DA), trg znotraj dneva (v nadaljnjem besedilu: ID) in po potrebi izravnalni trg), namenjene operativnemu prilagajanju portfelja blizu časa dobave; |
– likvidnostna rezerva: | je agregat razpoložljivega denarja in neizkoriščene zavezujoče kreditne linije, namenjen absorpciji začetnih in variacijskih kritij; |
– minimalni volumenski prag izvedljivosti varovanja pred tveganji: | pomeni ekvivalent bazni obremenitvi (ang. »baseload«) v količini 1 MW in je izpolnjen, če je imel dobavitelj v preteklem koledarskem letu letno fiksno-cenovno izpostavljenost vsaj 9 GWh oziroma je v najmanj šestih mesecih preteklega koledarskega leta povprečna moč iz fiksnih pogodb dosegala vsaj 1 MW; |
– osip odjemalcev (angl. »churn«): | pomeni prenehanje oskrbe pri dobavitelju v določenem referenčnem obdobju zaradi zamenjave dobavitelja, predčasne odpovedi pogodbe ali ne podaljšanja ob izteku, zlasti pri pogodbah brez kazni za prekinitev. Osip se meri kot delež števila odjemalcev ali energije, in se uporablja za prilagoditev napovedi porabe v portfelju z večjo verjetnostjo odhoda; |
– pogodba o dobavi električne energije s fiksno ceno (tudi fiksna pogodba): | pomeni pogodbo iz 52.a točke 4. člena ZOEE, ki vključuje tako dolgoročne (obdobje trajanja je daljše od 12 mesecev) kot kratkoročne pogodbe (obdobje trajanja je krajše ali enako 12 mesecev). Za fiksno pogodbo šteje tudi hibridna pogodba ali kakršna koli druga pogodba za poslovne in industrijske odjemalce nad 43 kW, vendar zgolj v delu pogodbenih količin, za katere je določena fiksna cena; |
– pogodba z variabilno ceno (tudi variabilna pogodba): | pomeni pogodbo o dobavi električne energije, pri kateri cena ni fiksna za celotno trajanje in se lahko spremeni med obdobjem dobave v skladu z vnaprej razkritim mehanizmom spremembe, ki je lahko indeksni oziroma na formuli temelječ mehanizem (npr. mesečno oziroma četrtletno povprečje DA, indeks (npr. inflacija), formula z določenimi vhodnimi postavkami), posodobitev cenika dobavitelja, kjer ima dobavitelj pravico ceno spremeniti z vnaprejšnjo objavo oziroma obvestilom, regulativni mehanizem (npr. spremenjeni regulirani elementi cene), če so dogovorjene kot del mehanizma; |
– pokritost (obveznosti iz pogodb s fiksno ceno): | je delež fiksnih maloprodajnih obveznosti, ki je zavarovan z dolgoročnimi viri oziroma z instrumenti za varovanje pred tveganji; |
– sprožilec: | je vnaprej določen prag (npr. delež pokritosti < 1,0 za obdobje najmanj pet dni), ki avtomatsko aktivira ukrepe (ukrepi iz načrta za neprekinjeno poslovanje, omejitve prodaje ipd.); |
– strategija varovanja pred tveganji: | pomeni pisni interni dokument dobavitelja, ki opredeljuje ukrepe za upravljanje tveganj v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno; |
– stresni test: | je standardizirana, scenarijsko zasnovana ocena vzdržnosti dobavitelja ob skrajnih, a verjetnih odklonih tržnih oziroma operativnih parametrov v vnaprej določenem obdobju. Izvaja se simulacijsko s ciljem ocenjevati sposobnost izvajanja obveznosti iz pogodb s fiksno ceno; |
– trg za dan vnaprej (DA): | je kratkoročni trg, na katerem se električna energija za posamezne ure naslednjega dne kupuje oziroma proda dan prej (D–1), praviloma s četrturnimi, urnimi ali blokovnimi produkti. DA se uporablja za operativno prilagoditev portfelja na podlagi najnovejših napovedi porabe oziroma proizvodnje in velja za kratkoročni vir; |
– trg znotraj dneva (ID): | je kratkoročni trg, na katerem se električna energija za ure istega dne dobave trguje po zaprtju DA in vse do tik pred dobavo (kontinuirano ujemanje naročil ali avkcije, kjer obstajajo). ID se uporablja za zadnje prilagoditve portfelja ob odstopanjih v napovedi ali razpoložljivosti in je kratkoročni vir; |
– varovanje pred tveganji (angl. »hedging«): | pomeni sklop poslov in pogodbenih ureditev, katerih primarni namen je zmanjšati ali stabilizirati gospodarski vpliv tveganj, zlasti tveganja veleprodajnih cen in volumskega oziroma profilnega tveganja, ki izhajajo iz zavez dobavitelja do odjemalcev in iz obratovalnih potreb. Varovanje pred tveganji se lahko izvaja na agregirani ravni portfelja in za ustrezna obdobja dobave; |
– velikost posla (lot): | je minimalna enota sklenitve (npr. mesečni profil, letna MWh količina ipd.), pomembna za dostopnost manjših kupcev oziroma skupnosti. |
II. OBVEZNA VSEBINA STRATEGIJE
(obvezne sestavine strategije)
(1) Strategija mora biti pripravljena strokovno, celovito in v sorazmernem obsegu, ki ustreza poslovnemu modelu in dejavnosti dobavitelja in mora vsebovati:
1. politiko in cilje (npr. stabilnost marže, varovanje likvidnosti, sorazmernost), kot referenčni okvir za presojanje ukrepov;
2. vloge in odgovornosti oseb, ki vključujejo imenovano osebo za tveganja, nadzor in periodično poročanje ter zagotavljajo upravljavsko odgovornost;
3. upravljanje tveganj v skladu s 7. členom tega akta;
4. nagnjenost k tveganju in osnovni limiti (npr. maksimalni nepokrit delež fiksnih obveznosti, minimalna likvidnostna rezerva, maksimalna odvisnost od vira), kar omogoči zasnovo sprožilcev in preprečuje neustrezno varovanje pred tveganji;
5. postopek pokrivanja obveznosti iz pogodb s fiksno ceno, ki opredeli način načrtovanja glede na napoved (z vključenim deležem osipa odjemalcev in opisom metodologije za njegovo določitev, če je zahtevan) ter prilagoditve prek trgovanja na sprotnih trgih in omogoča presojanje primernosti (ne pozicij);
6. upravljanje likvidnosti, ki vključuje upoštevanje kolateralov;
7. načrt izvajanja rednih stresnih testov in sprožilcev ali načrt alternativnih ukrepov (npr. vzpostavljen limitni sistem) z ustrezno utemeljitvijo dinamike izvajanja stresnih testov;
8. časovni okvir pregleda in posodabljanja strategije;
9. spremljanje finančnih kazalnikov, vsaj z vidika financiranja, plačilne sposobnosti in donosnosti;
10. navedbo povezav strategije z drugimi dokumenti, politikami ali internimi pravili, če obstajajo.
(2) Če dobavitelj upravlja tveganja na ravni podjetja oziroma portfelja, se za strategijo po tem aktu šteje obstoječa strategija obvladovanja tveganj, če je dopolnjena z ločenim izvlečkom in preslikavo, ki za segment pogodb s fiksno ceno jasno opredeli:
– obseg in umeščenost fiksnih pogodb znotraj portfelja;
– koridorje pokritosti ter pravila prilagajanja, ki zrcalijo najmanj delež fiksnih pogodb v skladu s šestim odstavkom 5. člena tega akta;
– upravljanje likvidnosti in kolateralov za fiksni segment;
– stresne teste in sprožilce, ki se nanašajo na fiksne pogodbe;
– odgovornosti in poročanje (kdo, kdaj, kaj).
(3) Izvleček in preslikava iz prejšnjega odstavka ne posegata v obstoječo strategijo in ne spreminjata podjetniških limitov ter sta namenjena preslikavi zahtev iz tega akta na segment fiksnih pogodb.
(4) Če se upravljanje tveganj izvaja v okviru zunanjega izvajanja, mora strategija zaradi preprečitve nepreglednega prenosa tveganj vsebovati še opis mandata, limite, poročanje ter mehanizme ob prekinitvi storitve.
(5) Zahteve iz tega člena se nanašajo na vsebino strategije, ki jo mora zagotoviti dobavitelj. Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri nadzoru po tem členu ne ocenjuje ekonomske ustreznosti, učinkovitosti ali rezultatov posameznih ukrepov, temveč formalno skladnost zahtev s tem aktom.
(6) Strategija mora biti napisana jasno in razumljivo ter podpisana s strani odgovorne osebe dobavitelja.
III. PRILAGODITEV GLEDE NA VELIKOST IN STRUKTURO
(1) Dobavitelji pripravijo strategijo ob upoštevanju svoje velikosti, obsega dejavnosti in kapitalizacije.
(2) Agencija ne posega v konkretne trgovalne pozicije ali strategije posameznih dobaviteljev.
IV. MINIMALNE ZAHTEVE ZA VAROVANJE PRED TVEGANJI
(referenčni standard pokritosti)
(1) Dobavitelj pri pripravi strategije in pri preverjanju njene izvedbe zagotovi, da referenčna pokritost zrcali maloprodajne zaveze iz pogodb s fiksno ceno po posameznih časovnih intervalih dobave. Pri tem ločeno izkazuje:
– fizično pokritost (dolgoročni viri – fizični), in
– ekonomsko (cenovno) pokritost (finančni instrumenti za varovanje pred tveganji).
(2) Nakupi na sprotnih oziroma kratkoročnih trgih se obravnavajo kot operativno prilagajanje in se ne vštevajo v »ex-ante« pokritost.
(3) Strategija mora prednostno preprečevati vsaj nezadostno pokritost, ob predpostavki, da prekomerno pokritost ustrezno preprečujejo odpovedne kazni in drugi varovalni mehanizmi.
(4) Dobavitelj mora pri izdelavi strategije in v postopkih preverjanja le-te za preprečevanje nezadostne pokritosti upoštevati naslednjo referenčno pokritost, ki zrcali maloprodajne zaveze iz pogodb s fiksno ceno:
– za poslovne in industrijske odjemalce nad 43 kW dobavitelj v vsakem časovnem intervalu dobave zagotovi ustrezno ekonomsko pokritost v okviru ciljnega razpona okoli polne pokritosti (100 %), in sicer s kombinacijo dolgoročnih fizičnih virov oziroma finančnih instrumentov za varovanje, ki so časovno in volumsko mapirani na zadevni interval dobave. Dobavitelj v svoji strategiji opredeli referenčne koridorje pokritosti količin energije iz fiksnih pogodb (s ciljnimi razponi okoli polne pokritosti) ter pravila, kdaj in kako se pokritost prilagaja. Odstopanja od polne pokritosti morajo biti v strategiji ustrezno utemeljena npr. z omejitvami povezanimi z velikostjo portfelja fiksnih pogodb, upravljanjem volumenskih tveganj ipd.;
– za odjemalce z obračunsko močjo enako ali manjšo od 43 kW dobavitelj pokritost načrtuje na podlagi najboljše ocene portfelja (napoved, vključno z osipom odjemalcev tam, kjer ni kazni za prekinitev). Pristop je fazni: »ex-ante« pokritost se vzpostavlja s fizičnimi dolgoročnimi viri oziroma finančnimi instrumenti za varovanje, če to dopušča likvidnost in predvidljivost napovedi; preostanek se uravnava operativno prek nakupov na sprotnih oziroma kratkoročnih trgih, ko se napoved izboljšuje in postaja granularnost produktov finejša. Odstopanja od polne pokritosti 100 % so dopustna, kadar so utemeljena z likvidnostjo produktov in velikostjo fiksnega segmenta in se operativno uravnavajo na sprotnih oziroma kratkoročnih trgih.
(5) Če dobavitelj izkaže, da so se razmere na trgu tako spremenile, da instrumenti za varovanje pred tveganji, ki omogočajo zagotavljati referenčno pokritost iz prejšnjega odstavka dobavitelju niso razpoložljivi ali z razpoložljivimi instrumenti za varovanje pred tveganji dobavitelj referenčne pokritosti ne zmore zagotavljati, lahko agencija začasno odobri uporabo drugih ustreznih pristopov za preprečevanje nezadostne pokritosti, ki jih predlaga dobavitelj. Predlagane druge pristope mora dobavitelj ustrezno utemeljiti.
(6) Če dobavitelj upravlja tveganja z zagotavljanjem pokritosti na ravni celotnega portfelja, koridorji pokritosti portfelja ustrezno zrcalijo vsaj delež fiksnih pogodb v strukturi celotnega portfelja glede na zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Dobavitelj mora pri napovedovanju krivulje porabe in proizvodnje za portfelj pogodb brez odpovednih kazni za predčasno prekinitev upoštevati tudi osip odjemalcev. Pri tem upošteva stopnjo osipa odjemalcev, ki se določi ob upoštevanju obdobja dveh zadnjih preteklih zaporednih koledarskih let, v katerih se je maloprodajna cena na trgu oblikovala v celoti na podlagi tržnih temeljev (ni bila regulirana oziroma zamejevana). Če to obdobje za dobavitelja ne obstaja, dobavitelj oceni pričakovano stopnjo osipa odjemalcev in jo utemelji.
(zagotavljanje pokritosti izpostavljenosti)
(1) Dobavitelj lahko za zagotavljanje dolgoročne pokritosti svoje izpostavljenosti uporabi dolgoročne vire ter instrumente varovanja pred tveganji.
(2) Trgovanje na sprotnih oziroma kratkoročnih trgih, kot so trg za dan vnaprej, trg znotraj dneva in izravnalni trg, dobavitelj uporablja zgolj kot operativni instrument za upravljanje odstopanj v količinah, zato se ti nakupi ne upoštevajo pri dolgoročni pokritosti obveznosti na podlagi pogodb s fiksno ceno.
(3) Dobavitelj se sam odloča glede strukture pokritosti z različnimi vrstami instrumentov ob izpolnjevanju kriterijev referenčne pokritosti iz 5. člena tega akta. Pri tem upošteva tudi razvitost in konkurenčnost posameznih segmentov trga (npr. razpoložljivost PPA) ter svoje posebnosti poslovnega modela.
(1) Dobavitelj mora upravljati vsaj naslednje vrste tveganj:
– kreditno tveganje;
– tržno tveganje;
– likvidnostno tveganje in
– operativno tveganje.
(2) Podrobnejšo strukturo tveganj, kategorije, podvrste oziroma podkategorije in podobno določi dobavitelj.
(3) Dobavitelj mora za tveganja, katerih uresničitev bi posamično ali v seštevku z drugimi tveganji lahko povzročila pomemben vpliv na doseganje ciljev dobavitelja, podati opredelitev oziroma definicijo tveganja in uporabljene vrste instrumentov za varovanje pred tveganjem. Definicija na ravni posameznega tveganja v strategiji obsega področje oziroma kategorijo tveganja, opis tveganja, oceno vpliva tveganja, utemeljitev ocene vpliva tveganja in ukrepe za omejevanje tveganja.
(4) Dobavitelj mora za tveganja iz prejšnjega odstavka podati oceno vpliva tveganja na načrtovan poslovni izid tekočega poslovnega leta, po naslednjih kriterijih:
–0,25 <= EBITDA <= 0,25: | tveganje bo uravnoteženo oziroma nevtralno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja; |
–2,00 <= EBITDA <–0,25 ali 0,25 < EBITDA <= 2,00: | tveganje bo zmerno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja; |
EBITDA < –2,00 ali EBITDA > 2,00: | tveganje bo močno negativno oziroma pozitivno vplivalo na denarni tok iz poslovanja. |
V. MINIMALNE ZAHTEVE ZA IZVAJANJE STRESNIH TESTOV
(1) Za zagotovitev pravočasne izvedbe ukrepov mora dobavitelj izvesti minimalni nabor rednih stresnih testov, ki pokrijejo tri vrste scenarijev (cenovni šok navzgor, volumenski odklon, sprememba kolateralov), kadar tveganje močno negativno vpliva na denarni tok iz poslovanja, kot je to opredeljeno v četrtem odstavku 7. člena tega akta.
(2) Dinamiko izvajanja morebitnih dodatnih rednih stresnih testov dobavitelj določi glede na tveganost svojega poslovnega modela.
(3) Dobavitelji morajo biti ob neugodnih rezultatih stresnih testov na poziv agencije sposobni izkazati, da so izvedli poročane preventivne ukrepe.
(4) Če izvedbo stresnih testov naloži dobavitelju agencija (»ad-hoc« stresni test), mora dobavitelju določiti vse potrebne parametre, ki omogočijo določljivost in izvedljivost posameznih stresnih testov.
(5) Agencija na svojih spletnih straneh objavi scenarijski okvir za izvajanje »ad-hoc« stresnih testov ter ga po potrebi posodablja. V zvezi s scenarijskim okvirom se po potrebi posvetuje z dobavitelji. Okvir agencija objavi vsaj tri mesece pred prvo naložitvijo izvedbe stresnih testov kateremu koli dobavitelju.
VI. POROČANJE, MONITORING IN NADZOR AGENCIJE
(1) Dobavitelj poroča agenciji agregirano na način, da enkrat letno, najkasneje do 1. marca tekočega leta, odda standardizirane obrazce A0 do A6 iz Priloge, ki je sestavni del tega akta, in podpiše samoizjavo o skladnosti in resničnosti podatkov, ki je določena na obrazcu A7 iz Priloge. Poročanje na obrazcu A5 iz Priloge je odvisno od izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 8. člena tega akta.
(2) Poročanje se izvaja na presečni datum ali za obdobje, kot ju določa Priloga za vsak obrazec posebej in je lahko projekcijsko.
(3) Agencija lahko sprejme interna poročila dobavitelja, če so vsebinsko enakovredna. Dobavitelj mora tovrstni specifičen način poročanja utemeljiti in agenciji posredovati specifikacije, na podlagi katerih agencija odobri ali zavrne prilagojen način poročanja.
(4) Agencija vzpostavi poročanje prek lastnega elektronskega sistema za poročanje. Za vsak obrazec pripravi predlogo v standardiziranem formatu (CSV, XLS, XML ipd.).
(5) Če ima dobavitelj zapadle obveznosti do elektrooperaterja ali do operaterja trga starejše od 15 dni, če ne zagotavlja polnega kritja za kolaterale več kot pet zaporednih dni, ali če je prišlo po oceni dobavitelja do drugih okoliščin, ki lahko ogrozijo dobavo energije na podlagi fiksnih pogodb, mora to sporočiti agenciji v dveh delovnih dneh od nastopa problematičnega stanja. Dobavitelj mora agenciji posredovati pojasnilo in načrt ukrepov za odpravo prej navedenih stanj.
(6) Agencija lahko od dobavitelja zahteva poročanje dodatnih podatkov (npr. rezultate izvedbe »ad-hoc« stresnih testov), če na podlagi monitoringa ugotovi potrebo za takšno poročanje.
(monitoring in javna objava podatkov)
(1) Agencija na podlagi javno dostopnih podatkov spremlja finančne indikatorje na ravni posameznega dobavitelja, vsaj z vidika financiranja, plačilne sposobnosti in donosnosti.
(2) Agencija spremlja tudi plačilno disciplino glede omrežnin (obveze, ki izhajajo iz izdajanja enotnega računa) pri elektrooperaterju in zavarovanj pri upravljavcih bilančne sheme.
(3) Agencija izvaja analizo stanja dobaviteljev in skladnosti z minimalnimi zahtevami tega akta na podlagi poročil o podatkih iz 9. člena tega akta.
(4) Agencija javno objavi poročilo o stanju na področju omejevanja tveganj dobaviteljev električne energije v zvezi s pogodbami o dobavi električne energije s fiksno ceno, ki je del poročila o stanju na področju energetike. Poročilo temelji izključno na agregiranih podatkih na ravni maloprodajnega trga z električno energijo in ne izpostavlja posameznih dobaviteljev.
(nadzor nad izvajanjem strategij in ukrepi agencije)
(1) Agencija izvaja nadzor nad izvajanjem določb tega akta na način, ki ni obremenjujoč za dobavitelje in njihovo vsakodnevno poslovanje. Nadzor se izvaja predvsem na podlagi agregiranih oziroma javno dostopnih podatkov ter ugotovitev iz stalnega monitoringa, pri čemer agencija ne izvaja pregledov pozicij ali strategij posameznih dobaviteljev.
(2) Dobavitelji morajo na zahtevo agencije predložiti dokumentacijo, ki dokazuje obstoj strategije in njeno formalno skladnost s tem aktom, vključno z datumom zadnje posodobitve, povzetkom vsebine in zapisnikom o potrditvi strategije s strani pristojnega organa družbe.
(3) Če agencija ugotovi neskladnost strategije ali postopkov njenega izvajanja z zahtevami tega akta, dobavitelju odredi izvedbo korektivnih ukrepov v določenem roku.
(4) Če agencija na podlagi monitoringa iz prejšnjega člena ugotovi povečano verjetnost realizacije tveganja prenehanja dobave električne energije na podlagi pogodb s fiksno ceno, uvede nadzorni postopek zaradi preveritve skladnosti poslovanja dobavitelja z zahtevami tega akta. V okviru postopka lahko agencija dobavitelju odredi izvedbo dodatnih stresnih testov v skladu s specifikacijo, ki jo določi agencija, kadar je to potrebno za oceno izpostavljenosti tveganjem.
(5) Če agencija na podlagi monitoringa iz prejšnjega člena ugotovi neustreznost rednih stresnih testov, ki jih izvaja dobavitelj, mu lahko odredi izvedbo »ad-hoc« stresnih testov po scenarijskem okviru iz petega odstavka 8. člena tega akta.
(6) Na podlagi rezultatov izrednih stresnih testov lahko agencija, kadar ugotovi povečano sistemsko tveganje ali verjetnost insolventnosti dobavitelja, izvede ustrezne ukrepe v skladu z zakonom, ki ureja nadzor na trgu z električno energijo, ter o svojih ugotovitvah obvesti operaterja trga in pristojno ministrstvo.
VII. OMEJITVE IN DRUGE DOLOČBE
(1) Obveznosti na podlagi tega akta veljajo za dobavitelje, ki so imeli v preteklem koledarskem letu sklenjene pogodbe s fiksno ceno.
(2) Obveznosti na podlagi tega akta ne zavezujejo dobaviteljev s tržnim deležem manj kot 1 % glede na dobavljeno energijo vsem končnim odjemalcem in dobaviteljev s tržnim deležem enakim 1 % ali večjim, ki ne izpolnjujejo merila minimalnega volumenskega praga izvedljivosti varovanja pred tveganji.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek morajo dobavitelji električne energije s tržnim deležem večjim ali enakim 1 %, ki ne izpolnjujejo kriterija minimalnega volumenskega praga izvedljivosti varovanja pred tveganji, poročati agenciji na podlagi 9. člena tega akta na obrazcu A0 iz Priloge in posredovati izpolnjeno in podpisano samoizjavo iz obrazca A7 iz Priloge.
(4) Agencija na svojih spletnih straneh do 10. januarja tekočega leta objavi upoštevne tržne deleže dobaviteljev, na podlagi katerih se določijo zavezanci po tem aktu, ter o tem obvesti vse dobavitelje s seznama. Pri tem lahko upošteva tudi razpoložljive polletne podatke o tržnih deležih iz evidenc, ki so del procesov poročanja agenciji ali pristojnemu ministrstvu, če oceni, da njihova kakovost omogoča verodostojno določitev zavezancev po tem aktu.
VIII. DOSTOPNOST INSTRUMENTOV ZA VAROVANJE PRED TVEGANJI
(1) Agencija si prizadeva, da so instrumenti za varovanje pred tveganji dostopni tudi energetskim skupnostim državljanov in skupnostim za obnovljive vire. V ta namen spodbuja rešitve, ki odpravljajo ovire velikosti, kolateralov in pravne kompleksnosti brezposeganja v posamezne pozicije dobaviteljev.
(2) Dobavitelji, ki na podlagi teh priporočil prostovoljno ponujajo skupnostim storitve za varovanje pred tveganji, morajo to izvajati na poštenih, razumnih in nediskriminatornih načelih ter z majhnimi loti in ali možnostjo združevanja (agregacija).
(3) Pred sklenitvijo pogodbe energetske skupnosti prejmejo ključne informacije o instrumentu za varovanje pred tveganji, ki vsebuje vrsto instrumenta, trajanje, opredelitev naslovljenih tveganj, stroške (vključno s stroški posredovanja), tipične kolateralne vplive, če obstajajo, ter primer izračuna.
(4) Agencija na svojih spletnih straneh na podlagi samoprijave dobaviteljev objavi neobvezujoč seznam dobaviteljev oziroma agregatorjev, ki ponujajo produkte, s kontaktnimi točkami.
IX. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(rok za izdelavo strategij)
Dobavitelji morajo zagotoviti skladnost strategij iz 3. člena tega akta v šestih mesecih od uveljavitve tega akta.
(rok in obseg prvega poročanja)
Prvo poročanje iz 9. člena tega akta dobavitelji izvedejo najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega akta.
(rok za zagotovitev pogojev za prvo poročanje)
Agencija na svojih spletnih straneh najkasneje v enem mesecu od uveljavitve tega akta objavi upoštevne tržne deleže dobaviteljev, na podlagi katerih se določijo zavezanci po tem aktu za prvo poročanje, ter o tem obvesti vse dobavitelje s seznama.
(rok za javno objavo poročila o stanju na področju omejevanja tveganj)
Agencija objavi prvo poročilo iz četrtega odstavka 10. člena tega akta za obdobje koledarskega leta 2026.
(objava priporočil za energetske skupnosti)
Agencija na svojih spletnih straneh najkasneje v enem letu od uveljavitve tega akta objavi priporočila za oblikovanje harmoniziranih instrumentov za varovanje pred tveganji, primernih za energetske skupnosti državljanov in skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov.
Ta akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 71-7/2025/26
Maribor, dne 13. januarja 2026
EVA 2025-2570-0073
Predsednik sveta
Agencije za energijo
