Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
1. Vlagatelj | vpisan v Register kmetijskih gospodarstev (pred 1. 1. 2023) in je nosilec kmetijskega gospodarstva ter organiziran kot: – fizična oseba – kmetija, – samostojni podjetniki ter pravne osebe, ki so registrirane po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, – zadruge, ki so registrirane po zakonu, ki ureja zadruge. |
2. Velikost vlagatelja | Mikro, Malo ali Srednje veliko podjetje glede na velikost po Prilogi I k Kmetijski uredbi za skupinske izjeme. |
3. Finančni pogoji za vlagatelje – fizična oseba-nosilec kmetije ali samostojni podjetnik-normiranec. | Kreditna sposobnost mora biti večja od 1,00. Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBON, bančni izpis transakcijskega računa in popis TR v excel datoteki ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi). |
4. Finančni pogoji za vlagatelje – pravna oseba ali samostojni podjetnik | Bonitetna ocena določena na podlagi podatkov iz aplikacije Ebonitete.si mora biti najmanj 5,00. Vlagatelj mora v vlogi priložiti dokazila, ki izkazujejo kreditno sposobnost vlagatelja (SISBIZ izpis, bonitetno oceno ter druga dokazila, ki so opredeljena v razpisni dokumentaciji – seznam prilog k vlogi). |
5. Splošni pogoji za vse vlagatelje | – Vlagatelj mora imeti dejavnost, ki je v skladu z namenom podpore, registrirano na ozemlju Republike Slovenije. – Skupna višina zadolženosti vlagatelja in z njim povezanih oseb do SRRS ne sme presegati 10,00 % vrednosti namenskega premoženja SRRS, ki znaša 199.095.381,17 EUR na dan 31. 12. 2024. – Vlagatelj ne sme: a) imeti do SRRS kakršnih koli neporavnanih zapadlih obveznosti z zamudo več kot 30 dni. b) biti dolžnik iz naslova evropskih in slovenskih javnih sredstev. c) pridobiti sredstev SRRS, če je že bil prejemnik sredstev SRRS, pri čemer je SRRS zaradi nepravilnosti pri porabi javnih sredstev ali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti od pogodbe z vlagateljem odstopil, in od dneva odstopa še ni preteklo pet let. d) pridobiti sredstev SRRS, če kot pravni subjekt, ki je zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja, nima predloženih vseh obračunov za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge. e) imeti na dan oddaje vloge neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 EUR ali več). f) imeti nepredloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje 12 mesecev pred dnevom oddaje vloge (če je vlagatelj zavezanec za oddajo obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja). V ta namen SRRS po uradni dolžnosti s strani Finančne uprave RS pridobi ustrezno potrdilo, na osnovi pooblastila vlagatelja, ki je opredeljeno v okviru Izjave vlagatelja. g) biti v postopku prisilne poravnave, poenostavljene prisilne poravnave, postopku finančnega prestrukturiranja, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njihovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr., 196/21 – odl. US, 157/22 – odl. US, 35/23 – odl. US in 57/23 – odl. US). h) biti domnevno insolventen glede na 14. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. i) biti v težavah, kot jih opredeljuje Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) ter 18. točka 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39). Hkrati vlagatelj ne sme biti v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih subjektov v težavah oziroma je to pomoč prejel ali je v postopku prestrukturiranja oziroma je prestrukturiranje neuspešno zaključil. O izpolnjevanju navedenega pogoja se mora vlagatelj izreči v izjavi. To ne velja, če gre mikro, malo ali srednje veliko podjetje, ki posluje manj kot 3 leta. |
1. Upravičeno območje projektov | Celotno območje Republike Slovenije |
2. Upravičene dejavnosti projekta | 01.1 Pridelovanje netrajnih rastlin, 01.2 Gojenje trajnih nasadov, 01.3 Razmnoževanje rastlin, 01.4 Živinoreja, 01.5 Mešano kmetijstvo, 01.6 Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov 02.1 Gojenje gozdov in drugo gospodarjenje z gozdom 02.2 Sečnja (le v primeru, da kmetijsko gospodarstvo izvaja dela v lastnem gozdu in za potrebe prodaje surovega lesa (npr. hlodovina) kot del kmetijske dejavnosti) |
3. Upravičeno obdobje projekta | Začetek projekta1 je lahko od 1. 1. 2024 naprej. Skrajni rok zaključka projekta je do 31. 12. 2029. Projekt je zaključen, ko so financirani upravičeni stroški vključeni v proces ali storitev in so doseženi cilji projekta. |
4. Upravičeni stroški projekta2 | Sofinanciranje projekta je do 100,00 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, vključno z nepovračljivim davkom na dodano vrednost. Minimalna višina upravičenih stroškov projekta je 25.000 EUR. |
4.1 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva vklj. z investicijskim vzdrževanjem: | – nova in rabljena oprema, vključno z gozdarsko opremo (od 1. 1. 2022 naprej), – novi in rabljeni delovni stroji, vključno z gozdarskimi stroji (od 1. 1. 2022 naprej). |
4.2 Opredmetena sredstva – nepremičnine: | – gradnja/adaptacija in investicijsko vzdrževanje objektov za kmetijsko dejavnost. |
4.3 Neopredmetena sredstva: | – programska oprema, nakup patentov, licenc, blagovnih znamk, znanja ali nepatentiranega tehničnega znanja. |
4.4 Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva (biološka sredstva): | – večletni oziroma trajni nasadi, – osnovna čreda. |
4.5 Stroški obratnih sredstev (do 30 % upravičenega projekta, v povezavi s projektom): | – stroški storitev zunanjih izvajalcev, stroški materiala in blaga. |
5. Državne pomoči | Kmetijska uredba za skupinske izjeme (z izjemo stroškov obratnih sredstev), shema de minimis (z izjemo dejavnosti z oznakama SKD 02.10 in 02.20) oziroma izven pravil državnih pomoči, kot je opredeljeno v 9. poglavju tega razpisa. |
6. Poročanje o realizaciji projekta | Vlagatelj poroča v roku 3 mesecev po zaključku projekta. V letu po zaključku projekta mora vlagatelj SRRS predložiti tudi izpis iz registra kmetijskih gospodarstev (RKG), iz katerega je razviden podatek o standardnem prihodku za leto zaključka projekta. Poročanje o izvedbi je v skladu z določili Pravilnika o poročanju ob zaključku projekta. Poročilo vključuje tudi poročilo o doseženih ciljih, ki so bili določeni v odločbi in nato v posojilni pogodbi. |
7. Splošni pogoji za projekt | – Projekt mora: a) biti ekonomsko, finančno in tehnično izvedljiv ter zasnovan in izveden v skladu z veljavnimi predpisi. b) biti skladen s predmetom, namenom in ciljem javnega razpisa. c) predstavljati zaključeno celoto z vidika upravičenosti stroškov, zagotavljanja virov in utemeljenih ciljev projekta, ki morajo biti izkazani ob zaključku projekta. d) imeti ob oddaji vloge zaprto finančno konstrukcijo. V ta namen je potrebno priložiti ustrezna dokazila, ki dokazujejo zagotovitev drugih virov v finančni konstrukciji. |
– Sredstva se za isti projekt odobrijo enkrat. – Posojilojemalec mora opravljati dejavnosti, ki je predmet projekta, ter ohraniti vlaganja s projektom v regiji in v lasti posojilojemalca vsaj tri leta po zaključku projekta. – Pri izvedbi projekta je potrebno upoštevati, da je nakup dovoljeno izvesti le od tretjih oseb po tržnih pogojih, pri tem pa tretja oseba ne sme biti več kot 25,00 % povezana (lastniško, upravljavsko ali »glasovalno«) z vlagateljem. Za povezano osebo z vlagateljem se štejejo sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda in tudi lastniki pravne osebe ter s.p., če je z vlagateljem sorodstveno povezana (do vključno tretjega dednega reda). – Vlagatelj mora imeti ustrezno dovoljenje za izvedbo projekta v skladu gradbeno zakonodajo oziroma mora podati izjavo, da to ni potrebno ter da ima pridobljena vsa ustrezna pravnomočna soglasja. – Projekti, ki vključujejo posege v naravno okolje, ki niso skladni z okoljskimi predpisi Republike Slovenije ali Evropske unije oziroma vodijo k povečanim obremenitvam okolja, niso upravičeni do sofinanciranja. | |
8. Dodatni pogoji za projekte AGRO INVEST – kmetijska in gozdarska oprema ter stroji | – Če gre za projekt, ki se nanaša na nakup opreme in vlagatelj nima lastninske, solastninske ali stavbne pravice na nepremičnini, v/na kateri se izvaja projekt, mora vlogi priložiti imeti dolgoročno pogodbo o najemu, zakupu ali služnosti za celotno obdobje trajanja posojila ter overjeno soglasje lastnika k naložbi, če to soglasje ni vsebovano v tej pogodbi. Če je vlagatelj solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja naložba v ureditev objekta, mora vlogi priložiti vlagatelj imeti overjeno soglasje drugih solastnikov k naložbi za celotno obdobje trajanja posojila. – Če gre za projekt, ki se nanaša na namakalni/oroševalni/protislanski sistem, mora vlagatelj predložiti imeti pravnomočno odločbo o uvedbi namakanja v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, ali drugi akt o uvedbi namakanja. Najpozneje do zaključka projekta mora biti namakalni sistem opremljen z vodomerom. Projekti v tehnološke posodobitve namakalnih sistemov morajo zagotavljati najmanj 15 odstotkov prihranka vode glede na tehnične parametre obstoječega namakalnega sistema in pripadajoče opreme za namakanje. |
9. Dodatni pogoji za projekte AGRO – kmetijski objekti | – Projekti z vrednostjo nad 500.000,00 EUR (z DDV) morajo predložiti poslovni načrt, ki mora vsebovati opredelitev dejavnosti, opis in lokacijo projekta, predstavitev poslovnega dela projekta (strategija trženja, analiza tveganj s SWOT analizo, oceno konkurence in trga, reference, analizo kadrov, terminski plan projekta, vpliv projekta na okolje), finančne vire za izvedbo projekta ter finančne projekcije poslovanja vlagatelja za tri leta. – Če gre za projekt, v ureditev oziroma za gradnjoobjekta, mora vlagatelj predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, če je tako predpisano z gradbenim zakonom oziroma izjavo, da to ni potrebno ter da ima pridobljena vsa ustrezna pravnomočna soglasja. – Če gre za projekt, ki se nanaša na ureditev odvzemnega objekta, mora vlagatelj predložiti vodno soglasje. |
10. Dodatni pogoji za projekte AGRO INVEST – trajni nasadi | – Če se projekt nanaša na postavitev novega vinograda, mora vlagatelj predložiti imeti dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja sistem dovoljenj za zasaditev vinske trte. |
Ukrep oziroma cilj | Kazalnik |
Krepitev konkurenčnosti, okoljske trajnosti in podnebne odpornosti v kmetijstvu | – povečanje staleža rejnih živali (GVŽ), – število živali z dostopom do izboljšanih bivalnih pogojev (GVŽ), – znižanje stroškov za kmetijsko dejavnost (€), – novo delovno mesto oziroma zaposlitev na kmetijskem gospodarstvu za vsaj polovični delovni čas (št. zap.), – zmanjšanje porabe sredstev za varstvo rastlin (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe mineralnih gnojil (kg/ha KZU), – zmanjšanje porabe fosilnih goriv (l/ha KZU), – zmanjšanje porabe vode (l/ha KZU), – povečanje kmetijskih površin v uporabi (ha KZU-kmetijskih zemljišč v uporabi), – povečanje površin kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem (ha), – povečanje površin kmetijskih zemljišč s kmetijsko okoljskimi ukrepi (ha), – zmanjšanje porabe energije (kWh), – povečanje deleža obnovljivih virov v skupni rabi energije pri kmetijski proizvodnji ( %), – znižanje emisij toplogrednih plinov pri kmetijski proizvodnji (ton CO2ekv). |
1. Višina posojila | Od 25.000 EUR do 3.000.000 EUR |
2. Obrestna mera | Vlagatelj lahko izbira med: – Fiksno obrestno mero, ki znaša od 2,03 % letno do največ 3,70 % letno – Spremenljivo obrestno mero v obliki 6-mesečnega EURIBOR + pribitke od 0,83 % letno do največ 1,98 % letno. Končna višina fiksne obrestne mere oziroma pribitka pri spremenljivi obrestni meri je odvisna od Skladove ocene vlagatelja in projekta ter ročnosti vračila posojila. Če SRRS zaradi pravil o državni pomoči upravičencu posojila ne more posredovati po razpisani obrestni meri, se višina obrestne mere zviša za največ toliko, kolikor je nujno potrebno, oziroma v primeru dodeljenega posojila izven pravil državnih pomoči, mora biti obrestna mera pri posojilu višja od referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči. V primeru, da je EURIBOR negativen, se zanj uporabi vrednost 0,00 %. |
3. Doba vračanja | Najmanj 60 in največ 240 mesecev od datuma podpisa pogodbe. Skupna doba vračanja posojila ne sme presegati ekonomske dobe projekta. |
4. Moratorij na odplačilo glavnice | Največ 6 mesecev po zaključku projekta |
5. Odplačevanje obrokov glavnice | Mesečno |
6. Odplačevanje obresti | Mesečno |
7. Zavarovanje posojila | – 5 bianco podpisanimi menicami z nepreklicno menično izjavo in nalogom za plačilo menic ter – druga zavarovanja v skladu s Katalogom zavarovanj spodbud Slovenskega regionalno razvojnega sklada z dne 28. 2. 2024, ki je objavljen na spletni strani SRRS, in so navedena v naslednji tabeli z navedenimi faktorji zavarovanj:  |
SRRS bo tekom obravnave vloge preveril tudi vlagateljeve sposobnosti izpolnjevanja obveznosti do SRRS. V kolikor bo SRRS pri pregledu ugotovil, da vlagateljeva zmožnost izpolnjevanja obvez do SRRS ni zadovoljiva, bo SRRS vlagatelja pozval k predložitvi predloga za dodatno zavarovanje posojila. O ustreznosti zavarovanja odloča izključno SRRS, ki ima pravico, da kadarkoli od vlagatelja na njegove stroške zahteva dodatno dokumentacijo ali pojasnila v zvezi z zavarovanjem. | |
8. Črpanje posojila | je do 2 meseca po zaključku projekta. Črpanje posojila je lahko enkratno ali v več mesečnih tranšah, pri čemer mora biti skladno s Pravilnikom o upravičenosti stroškov projekta in pogojih črpanja, ki je objavljen na www.srrs.si, in se izvede na podlagi zahtevkov za črpanje, ki jih mora vlagatelj oddati najkasneje pet delovnih dni pred predvidenim črpanjem. Predvidena mesečna dinamika črpanj se opredeli v posojilni pogodbi. Celotno črpanje posojila mora biti zaključeno pred zapadlostjo prvega obroka. Če vlagatelj ne bo v določenem roku oziroma pred iztekom roka za črpanje in na dogovorjeni način dostavil zahtevka za črpanje, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodeljenega posojila oziroma se bo znesek posojila znižal na znesek že realiziranih črpanj. |
9. Rok in oblika sklenitve posojilne pogodbe | Osnova za sklenitev pogodbe o financiranju projekta je odločba o odobritvi sredstev. Največ 60 dni od datuma izdaje odločbe o odobritvi sredstev. Podpis posojilne pogodbe bo predvidoma potekal v digitalni obliki na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila. Če vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o odobritvi sredstev, ne bo pristopil k podpisu pogodbe v določenem roku, se bo upoštevalo, da je enostransko odstopil od dodelitve sredstev in od sklenitve pogodbe. Pogodba mora biti sklenjena v ustrezni obliki, glede na obliko zavarovanja: – notarskega zapisa s klavzulo neposredne izvršljivosti, – notarskega zapisa sporazuma o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah in/ali premičninah. |
10. Nadomestila SRRS v zvezi z dodeljevanjem spodbud | so opredeljena v veljavnem Tarifnem pravilniku o nadomestilih za dodeljevanje spodbud, ki je objavljen na spletni strani SRRS. |
1. Splošni pogoji s področja državnih pomoči | – Kmetijski proizvod pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta. – Vlagatelj ne sme zaprositi za sredstva za dejavnost, ki je povezana z izvozom v tretje države ali države članice, in je neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo. – Vlagatelj ne sme dati prednost uporabi domačega blaga pred uporabo uvoženega. – Vlagatelj ne sme zaprošati za sredstva, katerih znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg. – Vlagatelj ne sme biti naslovnik neporavnanega naloga za vračilo preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance. – Pri projektih v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev povprečne lastne porabe. V primeru naložbe več upravičencev, mora biti letna povprečna poraba enaka vsoti letne povprečne porabe vseh upravičencev. |
2. Pravila državnih pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme: | – Intenzivnost državne pomoči po Kmetijski uredbi za skupinske izjeme (kot je opredeljena v 9. poglavju tega razpisa) lahko znaša največ 65 % upravičenih stroškov. Intenzivnost pomoči se lahko poveča na 80 % za naložbe, ki so povezane z enim ali več specifičnimi okoljskimi in podnebnimi cilji iz pete, šeste oziroma sedme alineje drugega odstavka tega člena ali na področju primarne kmetijske proizvodnje z dobrobitjo živali, vse na podlagi 15. člena Pravilnika AGRO; – Najvišji znesek državne pomoči na upravičenca in na projekt s področja primarne kmetijske proizvodnje ne sme presegati najvišjega zneska pomoči, ki je 600.000 €. – Pri projektih v proizvodnjo toplotne energije in električne energije iz obnovljivih virov na kmetijskih gospodarstvih so proizvodni obrati namenjeni izključno pokrivanju lastnih potreb upravičenca po energiji, njihova proizvodna zmogljivost pa ni večja od kombinirane povprečne letne porabe toplotne in električne energije na kmetijskem gospodarstvu, vključno s kmečkim gospodinjstvom. Prodaja električne energije v omrežje je dovoljena, če se upošteva letna omejitev povprečne lastne porabe. V primeru naložbe več upravičencev, mora biti letna povprečna poraba enaka vsoti letne povprečne porabe vseh upravičencev. – Pomoč za naložbe, v zvezi s katerimi mora biti opravljena presoja vplivov na okolje na podlagi Direktive 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28. 1. 2012, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25. 4. 2014, str. 1, v nadaljevanju: direktiva o presoji vplivov projektov na okolje), je pogojena s tem, da je bila še pred datumom dodelitve individualne pomoči opravljena navedena presoja in pridobljeno soglasje za zadevni naložbeni projekt. – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči. |
3. Pravila državnih pomoči po Uredba »de minimis« v kmetijskem sektorju: | – Pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je tem stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije. – Pomoč de minimis se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis« do ustrezne zgornje meje, opredeljene v posamezni uredbi de minimis. – Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji in je poleg tega dejaven še v drugih sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe »de minimis« v gospodarstvu, se spodbuda v s25kladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu do zgornje meje iz drugega odstavka 3. člena slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« v gospodarstvu. – Če je vlagatelj dejaven v primarni kmetijski proizvodnji ter v primarni proizvodnji ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, se spodbuda v skladu z Uredbo »de minimis« v kmetijskem sektorju lahko kumulira s pomočjo de minimis v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo oziroma Uredbo 717/2014/EU do zgornje meje iz slednje uredbe, če upravičenec na ustrezen način, kot je ločitev dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna kmetijska proizvodnja ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo »de minimis« za ribištvo. – Državna pomoč za projekt je izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev in se ne sme združevati z drugo državno pomočjo ali pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis za iste upravičene stroške, če bi s tem presegla zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči. Pomoč za iste upravičene stroške se lahko kumulira le, če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se uporablja za to pomoč v skladu s shemo državnih pomoči. |