Na podlagi 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 19. in 72. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE), 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo), Odloka o občinskih cestah v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 63/13) in Odloka o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 99/22) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 28. seji 15. decembra 2025 sprejel
o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja občinskih cest in nekaterih drugih prometnih površin v Mestni občini Ljubljana
Predmet koncesijskega akta
(1) Ta odlok predstavlja koncesijski akt in določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem dejavnosti koncesije za obvezno gospodarsko javno službo rednega vzdrževanja občinskih cest iz tretjega odstavka 3. člena tega odloka in drugih prometnih površin iz četrtega odstavka 3. člena tega odloka v Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL ali koncedent).
(2) Občinske ceste na območju MOL iz prvega odstavka tega člena so gospodarska javna infrastruktura in so določene v splošnem aktu, ki ureja kategorizacijo občinskih cest v MOL.
(3) Koncesija po tem odloku je javnonaročniško javno-zasebno partnerstvo po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, pomenijo:
1. kandidat je oseba, ki sodeluje v postopku izbire koncesionarja s podajo prijave za pridobitev koncesije po tem odloku;
2. koncedent je MOL;
3. koncesija je za namen tega odloka izključna pravica in dolžnost za opravljanje nalog po tem odloku;
4. koncesionar je pravna ali fizična oseba ali konzorcij, ki izvaja naloge na podlagi koncesije.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, opredeljeni v veljavnih področnih predpisih, ki urejajo javne ceste in javno-zasebno partnerstvo.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina gospodarske javne službe
(1) Obvezna gospodarska javna služba rednega vzdrževanja javnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste, je v javnem interesu in obsega dela za ohranjanje javnih cest v stanju, ki zagotavlja varnost in prevoznost javnih cest, nadzor nad stanjem javnih cest in cestnega zemljišča ter vzpostavitev prevoznosti javnih cest ob naravnih in drugih nesrečah.
(2) Redno vzdrževanje drugih prometnih površin ter objektov in naprav v naseljih, ki so ga skladno z zakonom, ki ureja ceste, v naselju dolžne izvajati občine, zajema redno vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na cestnem zemljišču državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja in je v javnem interesu.
(3) Dejavnosti, ki so predmet koncesije rednega vzdrževanja cest iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, so zlasti:
– redno vzdrževanje prometnih površin,
– redno vzdrževanje bankin,
– redno vzdrževanje odvodnjavanja,
– redno vzdrževanje brežin,
– redno vzdrževanje naprav prometne opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje cestnih objektov,
– redno vzdrževanje vegetacije v območju cestnega zemljišča,
– večja vzdrževalna dela,
– zagotavljanje prometne preglednosti,
– zimska služba,
– nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozil,
– intervencijski ukrepi,
– pregledniška služba,
– po naročilu koncendenta tudi posegi na druge površine, ki so bodisi neločljivo povezane z izvajanjem rednega vzdrževanje občinskih cest in nekaterih drugih prometnih površin bodisi kako drugače vplivajo na ceste in druge prometne površine na območju MOL, v skladu s koncesijsko pogodbo.
(4) Dejavnosti, ki so predmet koncesije rednega vzdrževanja nekaterih drugih prometnih površin iz prvega odstavka 1. člena tega odloka se nanašajo na redno vzdrževanje prometnih površin, objektov in naprav na cestnem zemljišču državne ceste, ki so v funkciji javnih površin naselja skladno s prvo, drugo, tretjo in peto alinejo prvega odstavka 72. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) in zajemajo:
– priključke občinskih cest na državno cesto, razen prometne signalizacije in prometne opreme, namenjene odvijanju prometa na državni cesti;
– odstavne niše, parkirne površine, avtobusna postajališča in druge prometne površine izven vozišča;
– kolesarske steze, pločnike in cestne objekte na teh površinah;
– zelene površine in urbano opremo v območju cestnega zemljišča.
(5) Naloge iz tretjega in četrtega odstavka tega člena po naročilu koncedenta in skladno s koncesijsko pogodbo obsegajo tudi aktivnosti, ki so potrebne za razvoj in načrtovanje gospodarske javne službe ter za vzdrževanje cest, vključno s pripravo ustrezne dokumentacije za investicijsko, geodetsko in projektno načrtovanje, vzdrževanje geografskega informacijskega sistema MOL ter gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe ter tudi druge storitve, ki jih določajo vsakokrat veljavni zakoni ali drugi podzakonski akti.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Koncesionarjev pravni monopol
(1) Gospodarsko javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe na posameznem območju MOL:
– izključno pravico in dolžnost zagotavljati nemoteno in trajno opravljanje gospodarske javne službe skladno s predpisi,
– izključno pravico in dolžnost uporabljati infrastrukturne objekte in opremo javne službe ter skrbeti za njihov razvoj in jih vzdrževati kot dober gospodar.
(2) V MOL se dejavnosti iz 1. člena tega odloka izvajajo s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi ali konzorciju. Koncesija za izvajanje dejavnosti gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka se podeli enotno, enemu izvajalcu.
(3) Koncesionar, ki ima izključno pravico in dolžnost opravljanja dejavnosti, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(4) V izjemnih primerih, ko je to v javnem interesu, lahko koncedent ob izpolnjenih pogojih iz koncesijske pogodbe ali pa koncesionar, ob izpolnjenih pogojih iz koncesijske pogodbe in ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju MOL.
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki so predmet te koncesije, so določeni v vsakokrat veljavnem splošnem aktu, ki ureja občinske ceste v MOL, in način izvajanja gospodarske javne službe, v tem odloku, sklenjeni koncesijski pogodbi in drugih vsakokrat veljavnih področnih predpisih.
Uporabniki storitev javne službe
(1) Uporabniki storitev obvezne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja cest so vsi uporabniki cest in javnih površin v MOL.
(2) Gospodarska javna služba se izvaja na celotnem območju MOL.
(3) Gospodarska javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(1) Javne dobrine, ki so zagotovljene v okviru gospodarske javne službe, so zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev gospodarske javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe, za uporabnike obvezna.
Oddaja pravnih poslov tretjim osebam
Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe ne sme deloma ali v celoti prenesti na tretje osebe.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe.
Dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene, varnostne in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe, in tehnične specifikacije za redno vzdrževanje cest, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije;
– kot skrben strokovnjak uporabljati, upravljati in redno vzdrževati ceste, javne površine, objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti in koncendenta o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– po naročilu MOL pripravljati dokumentacijo za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– ažurno voditi kataster v zvezi z gospodarsko javno službo;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige in ločene računovodske izkaze;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– pripravljati letne plane rednega vzdrževanja po mesecih, v katerih identificira in opredeli tudi cestne odseke, na katerih so potrebna dela, ki presegajo obseg rednega vzdrževanja s finančno opredelitvijo vrednosti del;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati koncedenta o kršitvah, ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov in
– obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah.
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji iz tega odloka;
– da zagotavlja pogodbeno dogovorjeno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pravice in dolžnosti uporabnikov
(1) Uporabniki imajo pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev gospodarske javne službe;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti dobrin in storitev;
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom ali z drugimi predpisi.
(2) Uporabniki imajo dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– omogočati neoviran dostop do vseh prostorov in opreme, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
Vodenje katastra gospodarske javne službe
(1) Koncesionar ima javno pooblastilo za urejanje in vodenje katastra gospodarske javne službe.
(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last MOL in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter skladno s splošnim aktom, ki ureja občinske ceste v MOL oziroma način izvajanja predmetne gospodarske javne službe. Kataster gospodarske javne službe je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati koncedentu.
(3) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora prevzeti v vodenje s pričetkom veljavnosti koncesijske pogodbe in ga voditi skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo.
VI. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
(1) Gospodarska javna služba se financira iz sredstev proračuna MOL na podlagi letnega programa rednega vzdrževanja cest in drugih prometnih površin. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne cene in njihovo spreminjanje
(1) Izhodiščne cene za izvajanje storitev in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni. Cene izvajanja storitev se usklajujejo skladno z vsakokrat veljavnim predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja.
(2) O spreminjanju cen odloča župan na obrazložen predlog koncesionarja.
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar je v skladu z zakonom v celoti odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s koncesijsko pogodbo (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe koncedentu, uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta. V kolikor dejanska škoda presega zavarovalno vsoto, jo v celoti krije koncesionar.
(4) V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in/ali premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti v primeru porušitve.
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar mora za gospodarsko javno službo iz tega odloka za območje MOL voditi ločeno računovodstvo po določilih vsakokrat veljavnega zakona, ki ureja gospodarske družbe in ob upoštevanju vsakokrat veljavnega slovenskega računovodskega standarda, ki ureja rešitve za izvajalce gospodarskih javnih služb.
VII. NAČIN PODELITVE KONCESIJE
Oblika in postopek javnega razpisa
Koncesionarja za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka, se izbere z enotnim javnim razpisom po postopku konkurenčnega dialoga. Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje. Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti Mestno upravo MOL. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil in Uradnem glasilu EU (TED).
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo (tako imenovano konzorcijska pogodba).
(2) Vsak kandidat lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne vloge sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni skupni vlogi.
Razpisni pogoji za izbiro koncesionarja
(1) Koncesionar mora za opravljanje koncesionirane dejavnosti izpolnjevati pogoje, opredeljene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2. da pri koncesionarju ne obstajajo izključitveni razlogi opredeljeni v predpisih o javnem naročanju, ki jih koncedent podrobneje opredeli v razpisni dokumentaciji;
3. da koncesionar ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami po predpisih o javnem naročanju;
4. da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti koncesije. V primeru, da ponudnik v katerem izmed let še ni obstajal, se za to leto, ko še ni obstajal, upošteva realizacija 0 EUR. Pri partnerskih ponudbah se prihodkovna realizacija sešteva in korigira na naslednji način:
– v primeru partnerske ponudbe dveh partnerjev se prihodkovna realizacija obeh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,9 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe treh partnerjev se prihodkovna realizacija vseh treh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,8 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
– v primeru partnerske ponudbe štirih ali več partnerjev se prihodkovna realizacija vseh partnerjev sešteje in pomnoži s koeficientom 0,7 in se upošteva tako dobljena prihodkovna realizacija;
6. da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov;
7. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
8. da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
9. da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
11. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
12. da predloži letni načrt dela z opisom opreme in kadrov, ki so potrebni za izvajanje gospodarske javne službe, ki je skladen z zahtevami koncedenta;
13. da uporablja sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
14. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije koncedenta;
15. in druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
(2) Podrobnejšo vsebino pogojev in dokazil za izpolnjevanje pogojev bo koncedent določil v okviru javnega razpisa. Koncedent si pridržuje pravico, da v fazi javnega razpisa od ponudnikov zahteva, da predložijo dodatna pojasnila ali dokazila, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje postavljenih pogojev za priznanje sposobnosti.
(3) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
Merila za izbor koncesionarja
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– cena storitev;
– tehnična in kadrovska usposobljenost, ki presega minimalne zahteve gospodarske javne službe;
– izvajanje gospodarske javne službe z najmanjšim negativnim vplivom na okolje.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
VIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(1) Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
(2) Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
(3) Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena Zakona o javnozasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju tega pogoja.
(4) Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
(5) Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
(6) Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta in/ali zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
(7) Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo odločitve oziroma akta izbire koncesionarja, ki ga sprejme župan.
(8) Zaradi varovanja javnega interesa se skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe in zakonom, ki ureja javno-zasebna partnerstva izda poleg akta izbire tudi upravna odločba, s katero koncedent koncesionarju podeli pravico izvajati koncesijo. Organ, ki z upravno odločbo podeli pravico izvajati koncesijo je Mestna uprava MOL.
(9) Akt izbire in upravna odločba prenehata veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
Sklenitev koncesijske pogodbe
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(3) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas največ 20 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja koncesijske pogodbe za največ pet let.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo z dnem, ki je določen v koncesijski pogodbi.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor
(1) Za spremljanje izvajanja koncesijske pogodbe se zagotovi ustrezen nadzor, ki obsega preverjanje skladnosti izvajanja koncesije s pogodbo, zakonodajo ter cilji, določenimi v aktu o podelitvi koncesije. Nadzor vključuje pravico do vpogleda v dokumentacijo, spremljanje delovanja koncesionarja ter podajanje priporočil pristojnemu organu. Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo vsakokrat veljavna zakonodaja, področni predpisi, ta odlok in koncesijska pogodba.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(3) Praviloma vsakih pet let se opravi celovita revizija izvajanja koncesije, lahko pa tudi pogosteje, če to zahtevajo posebne okoliščine.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov vzdrževanja. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Letni program dela in koncesionarjeva poročila
(1) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za prihodnje leto, ki zajema tudi predlog letni program investicijskega vzdrževanja cest in drugih prometnih površin in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu oddelku Mestne uprave MOL.
(2) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti tudi izredna poročila o opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena ter drugih poročil za potrebe mestne uprave in nadzornih organov se določi v koncesijski pogodbi.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, uveljavlja predčasno prenehanje koncesijske pogodbe.
(1) Koncesija se lahko prenese zgolj v primerih določenih z zakonom, ki ne zahtevajo izvedbe novega javnega razpisa. Opravljanje koncesionirane gospodarske javne službe se lahko prenese na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.
(2) Koncesija se prenese na enak način, kot je bila podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(3) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane gospodarske javne službe v režijo.
Prenehanje koncesijske pogodbe
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z odstopom,
– s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Prevzem koncesionirane gospodarske javne službe v režijo
(1) Koncedent lahko prevzame javno službo v režijo oziroma izvajanje v obliki javnega podjetja, v kolikor koncesionar ne zagotovi izvajanja javne službe.
(2) Pogoji in način prevzema se določijo v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v roku, določenem s koncesijsko pogodbo,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Mestni svet MOL, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
Odstop od koncesijske pogodbe
(1) Če ena stranka v bistvenem delu ne izpolni svojih obveznosti iz tega odloka ali koncesijske pogodbe ter ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, ki veljajo za odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve, odstopi od pogodbe s pisno izjavo, ki se pošlje priporočeno po pošti, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) odstopom koncedenta od pogodbe preneha zaradi naslednjih bistvenih kršitev koncesionarja:
1. če koncesionar storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe ali koncedentu povzroča škodo;
2. zaradi ponavljajočih in dokumentiranih hujših kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
3. če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da je nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
4. če koncesionar kljub pisnemu opozorilu in pozivu na izpolnitev v primernem roku s strani koncedenta, v bistvenem delu ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo ali če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti;
5. v kolikor je bila koncesija bistveno spremenjena glede na določbo 95. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F, v nadaljevanju: ZJN-3), kar terja nov postopek javnega naročanja;
6. v kolikor je v času oddaje koncesije koncesionar bil v enem od položajev, zaradi katerega bi ga koncedent moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom koncedent ni bil seznanjen v postopku javnega razpisa;
7. zaradi hudih kršitev obveznosti iz Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zakonodaje s področja javnega naročanja in koncesij, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, koncesija ne bi smela biti oddana koncesionarju;
8. če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
9. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi hujše kršitve predpisov, te pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije ali v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za razvezo pogodbe skladno z javnonaročniško zakonodajo, in sicer v primeru:
– če bo koncedent seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani koncesionarja ali podizvajalca ali
– če bo koncedent seznanjen, da je pristojni državni organ pri koncesionarju ali podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v roku dveh mesecev v zvezi s:
– opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno
in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek,
– in pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev oziroma če koncesionar nastopa s podizvajalcem pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu koncesionar ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca, na način določen v skladu s 94. členom ZJN-3 in določili te pogodbe v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo;
10. če je po sklenitvi te pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
11. drugih kršitev, ki so kot bistvene določene s to pogodbo;
12. v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice (neizpolnitev) so primerljive z zgoraj naštetim.
(3) V trenutku, ko koncedent ugotoviti obstoj kateregakoli razloga iz drugega odstavka tega člena o tem obvesti koncesionarja, navede obstoj razlogov za odstop od pogodbe in v primerih, ko je to primerno, določi dodaten rok primeren za izpolnitev pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) odstopom koncesionarja od pogodbe preneha zaradi naslednjih bistvenih kršitev koncedenta in pod pogojem, da te kršitve koncesionarju onemogočajo izvajanje koncesijske pogodbe:
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncedenta;
– če koncedent kljub pisnemu opozorilu koncesionarja ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– kršitev obveznosti koncedenta iz vsakokrat veljavne zakonodaje in koncesijske pogodbe;
– če koncedent ne plača nespornih obveznosti do koncesionarja pravočasno in tega ne stori tudi po prejetem opominu in dodatnem roku za plačilo;
– v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice (neizpolnitev) so primerljive z zgoraj naštetim.
(5) Za odstop od pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
(6) Odstop od pogodbe ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki niso nastale po krivdi koncesionarja, kot tudi ne zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti s strani koncedenta ali koncesionarja.
XII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju MOL ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani infrastrukture, ki je predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.
(5) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v MOL. V tem primeru lahko prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(1) Pogodbeni stranki morebitne spore rešujeta sporazumno.
(2) Za spore, ki jih stranki nista mogli rešiti sporazumno, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o koncesiji za opravljanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest (Uradni list RS, št. 20/06), uporablja pa se za obstoječo koncesijo do pričetka izvajanja koncesije po tem odloku.
Začetek veljavnosti odloka
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-58/2025-5
Ljubljana, dne 15. decembra 2025
