Na podlagi 115., prvega odstavka 119. in 268. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) v zvezi s tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 131/23 – ZORZFS, 23/24, 38/24 – EZ-2, 81/24 – ZORZFS-A, 109/24, 25/25 – odl. US, 57/25 – ZORZFS-C in 75/25), 10. in 19. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15, 5/19, 101/24, 50/25 in 94/25) ter 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14, 50/25 in 94/25) je Mestni svet Mestne občine Celje na 21. redni seji 10. 12. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN-14
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) V skladu s Prostorskimi sestavinami in odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) in Prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01 in 79/13) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Dečkovo naselje – območje DN-14 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je pod številko projekta NKp_260/2020 izdelalo podjetje Korpnik produkcija, d.o.o., Celje.
(2) Projekt iz prejšnjega odstavka je sestavni del tega odloka.
(3) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1739.
(1) Ta odlok določa območje urejanja podrobnega načrta, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, dopustne dejavnosti, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo arhitekturno-urbanističnih rešitev in pogoje priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) Vsebine iz prejšnjega odstavka so opisane v tekstualnem delu OPPN, ki je zajet v ta odlok, in prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je sestavni del tega odloka.
(3) Grafični del OPPN vsebuje:
1. | Izsek iz veljavnega nadrejenega prostorskega plana. | / |
2.1 | Vplivi in povezave s širšim območjem | M 1:7000 |
2.2 | Vplivi načrtovane ureditve na preostali del stanovanjskih sosesk | M 1:2000 |
3. | Prikaz obravnavanega območja urejanja na geodetskem načrtu | M 1:500 |
4.1 | Prikaz ureditvene situacije | M 1:500 |
4.2 | Prikaz ureditvene situacije – nivo podzemne garaže | M 1:500 |
4.3 | Prikaz ureditvene situacije – prikaz distančnih površin | M 1:500 |
5. | Prikaz prerezov | M 1:500 |
6. | Prikaz gradbenih parcel | M 1:500 |
7. | Prikaz prometnega omrežja | M 1:500 |
8.1 | Zbirna situacija energetske in komunalne infrastrukture – energetika | M 1:500 |
8.2 | Zbirna situacija energetske in komunalne infrastrukture – vodovod in kanalizacijsko omrežje | M 1:500 |
9. | Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
(4) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega plana,
– izhodišča za pripravo prostorskega izvedbenega akta,
– podatke iz prikaza stanja prostora,
– strokovne podlage,
– konkretne smernice in mnenja,
– obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– povzetek za javnost,
– odločbo o potrebnosti izvedbe CPVO in
– elaborat ekonomike.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Predmet OPPN je izgradnja petih večstanovanjskih stavb in ene večnamenske stavbe kot dopolnitev obstoječe že izgrajene soseske Dolgo polje III s spremljajočimi ureditvami.
(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN, so:
– gradnja petih večstanovanjskih stavb in ene večnamenske stavbe,
– podzemne garaže povezane s predvidenimi stavbami,
– prometna ureditev z dovozi in parkirnimi površinami,
– gradnja oziroma priključitev na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– ureditev zunanjih površin (pešpoti, zelenice).
(3) Stavba, ki je v grafičnem delu tega odloka označena kot stavba 6 (v nadaljevanju besedila: stavba 6), je lahko namenjena tudi drugim dejavnostim, na primer družbenim, glede na izražene potrebe Mestne občine Celje (v nadaljnjem besedilu: MOC).
(1) Območje OPPN zajema zemljiške parcele ali dele zemljiških parcel z naslednjimi parc. št.: *459, *460, 602/23, 602/24, 602/74, 602/76, 602/77, 602/78, 602/80, 602/81, in 2545, vse k. o. 1075 Ostrožno.
(2) Površina območja urejanja OPPN znaša 1,5 ha.
(3) Zaradi izvedbe prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN, so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja urejanja tega OPPN. Sem sodijo prometno priključevanje na omrežje javnih cest, izvedba komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne vodnogospodarske ureditve.
(4) Če prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prvem odstavku tega člena in prikazom območja OPPN v grafičnem delu, velja območje OPPN, prikazano v grafičnem delu.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje obravnave se nahaja med Cesto v Lokrovec na zahodu ter pozidavo v območju prostorskega načrta DN 10 na severu. Na vzhodni in južni strani je območje obravnave zamejeno z izgrajeno stanovanjsko sosesko Dečkovo naselje.
(2) Območje urejanja OPPN se navezuje na javno obstoječe prometno omrežje na vzhodni in zahodni strani. Po območju poteka peš povezava v smeri vzhod–zahod, s katero se omogoča prehod in dostop do načrtovanih zelenih površin in predvidene nove cestne povezave.
(3) V času gradnje obsega vplivno območje tega OPPN zemljišča znotraj njegovega območja urejanja kot tudi zemljišča izven njegovega območja urejanja, kar je potrebno za gradnjo gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem be vsedilu: GJI). Po izvedbi prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča znotraj območja urejanja tega OPPN.
(4) Prostorske ureditve v OPPN morajo biti načrtovane tako, da ne povzročajo nesorazmernih vplivov na neposredna sosednja zemljišča, pri čemer se upoštevajo veljavni predpisi, ki urejajo varstvo okolja in graditev objektov.
(vrste dopustnih objektov glede na namen)
(1) Predvidena je gradnja petih večstanovanjskih in enega večnamenskega objekta s podzemnimi garažami ter spremljajoče ureditve.
(2) Na podlagi predpisov o razvrščanju objektov so v območju OPPN dopustne naslednje vrste objektov:
– objekti 1–5: | 11220 Tri in večstanovanjske stavbe, |
| 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, |
– objekt 6: | 11220 Tri in večstanovanjske stavbe, |
| 12301 Trgovske stavbe in stavbe za storitveno dejavnost, |
| 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo, |
| 1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo, |
| 1242 Garažne stavbe. |
(3) Gradbeno inženirski objekti, ki so dopustni na vseh zemljiščih, ki jih obravnava OPPN, so:
– Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja:
22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja.
(4) Če ni v tem odloku določeno drugače, se za določanje dimenzij in za druge pogoje gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov upoštevajo predpisi s področja graditve objektov in drugih področnih predpisov.
(5) Klančine uvozov v kletne garaže se lahko zaščitijo z nadstrešnico.
(6) Stavbi 4 in 5 sta lahko medsebojno povezani preko podzemne garaže.
(7) V primeru izvedbe zunanjih prostorov za zbiranje odpadkov se lahko nad temi prostori izvedejo nadstrešnice.
(vrste dopustnih dejavnosti)
Območje urejanja tega OPPN je namenjeno bivanju. Poleg tega so v pritličjih stavb dopustne tudi storitvene dejavnosti ob pogoju, da tudi zunanje površine, vključno s parkirnimi površinami, to omogočajo. Kletne etaže se namenijo parkiranju, tehničnim prostorom, skladiščem, shrambam in kolesarnicam. V pritlični etaži so dovoljene storitvene in trgovske dejavnosti, ki podpirajo bivanje in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Skladno s predpisi o klasifikaciji dejavnosti so to:
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,
– 12301 Trgovske stavbe: samo samostojne prodajalne, butiki, lekarne, prodajalne očal in prodajne galerije,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: frizerski, kozmetični saloni in podobne stavbe, kemične čistilnice, pralnice, popravljalnice čevljev in podobne stavbe, fotokopirnice, fotostudii.
(vrste dopustnih posegov)
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– novogradnja stavb, predvidenih v 6. členu tega odloka,
– rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitev in sprememba namembnosti obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti v okviru dovoljenih dejavnosti,
– gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture,
– prometne ureditve,
– izvedba ene ali več podzemnih garaž, v območju določenih podzemnih gradbenih mej,
– izvedba in urejanje zunanjih in zelenih površin.
(1) Predvidene so odstranitve naslednjih objektov na naslednjih parcelah:
– objekt ID št. 2573 na parc. št. 2545, k.o. 1075 Ostrožno (večstanovanjska stavba),
– objekt ID št. 2574 na parc. št. *460, k.o. 1075 Ostrožno (drvarnica) in
– objekt ID št. 2575 na parc. št. *459, k.o. 1075 Ostrožno (večstanovanjska stavba).
(2) Predvidena je odstranitev tudi drugih neevidentiranih objektov, ki v naravi predstavljajo drvarnice, lope in podobno.
(3) Prav tako je mogoča odstranitev z nosilcem urejanja dogovorjene komunalne, prometne in energetske infrastrukture.
(4) Do odstranitve objektov se na njih lahko izvajajo posegi, s katerimi se izboljšujeta komunalna oprema in druga infrastruktura, vzdrževalna dela in rekonstrukcije skladno z veljavno zakonodajo, gradnja v zvezi z varovanjem pred naravnimi in drugimi nesrečami in posegi, ki so na vseh obstoječih objektih dovoljeni skladno z veljavno prostorsko zakonodajo.
(pogoji za gradnjo stavb)
(1) Z urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določata lega in velikost stavb, prometnih in zelenih površin. Predvidena je tipologija petih večstanovanjskih objektov in enega večnamenskega objekta preko zelene infrastrukture in poti vpete v obstoječe soseske. Zasnovo sestavlja pet prostorskih enot s posameznimi stavbami, od katerih sta stavbi 4 in 5 medsebojno povezani s podzemno garažo.
(2) Umestitev objektov je določena:
– z območji za gradnjo stavbe, ki so prikazana v grafičnem delu OPPN,
– s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru in
– z višinskimi kotami ureditve.
(3) Kota zunanje ureditve se ne nadviša in z minimalnimi izravnavami ostane enaka obstoječi koti ureditve od najnižje na jugovzhodni strani območja urejanja 238,40 m n.v. (vzhodni rob parcele) do severno-zahodnega roba 238,80 m n.v. Kote terena in manipulacijskih površin ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč. Kote terena ob objektih je treba prilagoditi kotam okoliških zemljišč. Pri določanju višine terena načrtovanih prostorskih ureditev je treba upoštevati poplavno koto petstoletnih voda Q500 +10 % = 239,03 m n.v., kar predstavlja najnižjo koto pritličja.
Kota pritličja objektov je:
STAVBA | KOTA PRITLIČJA |
1–6 | k.p.: 0,00 = 239,03 m n.v. |
(4) Velikost posameznih objektov je določena:
– s posameznimi elementi, balkoni, nadstreški in konzolnimi konstrukcijami, lahko presegajo določeno osnovno stavbno telo, če prispevajo k večji izraznosti arhitekture,
– z višinskimi gabariti objektov z maksimalnim številom etaž, pri čemer etaža pomeni etažo v skladu s standardom SIST ISO 6707-1 – Stavbe in gradbeni inženirski objekti. Nad zadnjo strešno etažo je dopustno postaviti tehnične naprave za obratovanje stavbe in izhode na streho.
Maksimalna bruto površina stavbe je:
STAVBA 1 | 4.520,00 m2 |
GARAŽA POD OBJEKTOM | 1.785,00 m2 |
SKUPAJ BRUTO POVRŠINA STAVBE 1 | 6.305,00 m2 |
| |
STAVBA 2 | 3.880,00 m2 |
GARAŽA POD OBJEKTOM | 2.000,00 m2 |
SKUPAJ BRUTO POVRŠINA STAVBE 2 | 5.880,00 m2 |
| |
STAVBA 3 | 3.715,00 m2 |
GARAŽA POD OBJEKTOM | 2.025,00 m2 |
SKUPAJ BRUTO POVRŠINA STAVBE 3 | 5.740,00 m2 |
| |
STAVBA 4 | 3.153,10 m2 |
STAVBA 5 | 3.153,10 m2 |
GARAŽA POD OBJEKTOM | 3.095,00 m2 |
SKUPAJ BRUTO POVRŠINA STAVBE 4, 5 | 9.401,20 m2 |
| |
STAVBA 6 | 985,00 m2 |
SKUPAJ BRUTO POVRŠINA STAVBE 6 | 985,00 m2 |
(5) Etažnost posameznih stavb:
STAVBA | ETAŽNOST |
1 | K + P + 10 |
2 | K + P + 5 + M |
3 | K + P + 5 + M |
4 | K + P + 4 + M |
5 | K + P + 4 + M |
6 | P + 1 |
(6) Maksimalni tlorisni gabariti Stavbe 1 so:
Pritličje | 22,00 m x 17,00 m |
1., 2. in 3. nadstropje | 33,00 m x 17,00 m |
4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10. nadstropje | 18,50 m x 19,00 m |
(7) Dovoljena je gradnja šestih stavb, katere tlorisni gabariti so določeni, v grafičnem delu tega prostorskega akta. Stavbe so lahko povezane s podzemno garažo, ki je omejena na eno etažo pod zemljo. Terasna etaža (T) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad vencem stavbe in neposredno pod ravno streho. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe. Bruto tlorisna površina se prikaže po standardu SIST ISO 9836.
(8) Z načrtovanjem objektov se v oblikovanju poleg drugih določil zasleduje tisti del javnega interesa, ki se nanaša na arhitekturo kot izraz kulture, kakovosti objektov in njihovo usklajenost z okoljem.
(9) Fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter s kakovostnimi in trajnimi materiali. Oblikovna zasnova stavb mora odražati njihovo programsko raznolikost.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Cestno omrežje predstavlja obstoječe cestno omrežje, iz katerega se napajajo vsi objekti. Po sistemu poti sta omogočena intervencija in odvoz smeti. Parkirne površine se uredijo po izvedbi dovoznih poti v podzemnih garažnih etažah in na terenu, kot je to prikazano v grafičnem delu prostorskega akta. Širitev parkirnih površin na terenu izven območij, predvidenih v grafičnem delu, je nedopustna in ne predstavlja tolerance po tem prostorskem aktu. Dopustno pa je zmanjševanje parkirnih površin na račun širjenja zelenih površin.
(2) Pešpoti se navezujejo na obstoječi sistem pešpoti in omogočajo prehodnost iz načrtovane stanovanjske soseske, kakor tudi iz sosednjih stanovanjskih sosesk, do predvidenega parka na zahodni strani.
(3) Ureditve zelenih površin so tipološko načrtovane glede na dostopnost kot javne, poljavne in zasebne zelene površine v obsegu, kot je definiran s tem OPPN. Zelenih površin, tako javnih in poljavnih kot zasebnih, ni dopustno zmanjševati. Izvedene morajo biti skladno z grafičnim delom tega prostorskega akta. Javnih in poljavnih zelenih površin ni dovoljeno ograjevati.
(4) Javno površino znotraj območja predstavlja pešpot z drevoredom, ki območje preči v smeri vzhod–zahod in je pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom. Poljavne zelene površine so zelene površine namenjene stanovalcem obravnavanega območja in so javno dostopne. Zasebne zelene površine predstavljajo ograjena pritličja stanovanjskih objektov za stanovanja in opravljanje dovoljene dejavnosti in so lahko ograjene v celoti. Vzdolž stavbe so dovoljene le zelene ograje, to so žive meje, med atriji prečno na stavbo so dovoljene do višine 1,8 m tudi lesene ali kovinske ograje. Zunanje ureditve in drugi posegi na območju z načinom oblikovanja sledijo arhitekturnemu izrazu objektov ter urbanistični zasnovi prostostoječih objektov v zelenju, kar pomeni točkovno gradnjo na prosti parceli, brez nivojskih preskokov v terenu in brez ograjevanja površin, razen zasebnih, ki so tako označene v grafičnem delu tega odloka.
(5) Zelene površine se uredijo z zasaditvijo drevja, grmovnic in ureditvijo zelenic. Uredijo se tako na raščenem terenu, kakor tudi na območju podzemnih garaž z nasutjem zemljine in zasaditvijo podzemnim konstrukcijam primerne drevnine, pod pogojem, da z nasutjem zemljine ne sme biti nadvišana obstoječa kota zemljišč, ki mejijo na območje, definirano z OPPN. Ker z nasutjem zemljine ne sme biti nadvišana obstoječa kota zemljišč, je potrebno podzemne garaže načrtovati tako, da bo na njihovo konstrukcijo omogočeno nasutje zemljine v takšni debelini, da bo izvedljiva zasaditev drevja, grmovnic in zelenic. Na poljavnih zelenih površinah se predvidi še parkovne elemente, klopi in otroška igrala.
(6) Pritličja se lahko kot zasebne zelene površine proti javnemu prostoru ogradijo. Ograjevanje je dopustno do višine 1,8 m.
(7) Dopustno je le oglaševanje za lastne potrebe, v skladu z občinskimi predpisi. Samostojni oglaševalski elementi niso dovoljeni. Lastno oglaševanje je dopustno neposredno na naslovu, ob vstopu v poslovni prostor oziroma objekt, v katerem se oglaševana dejavnost opravlja.
(8) Pomožni objekti se umeščajo na gradbeno parcelo objekta, ki ga dopolnjujejo in morajo slediti njegovemu arhitekturnemu izrazu. V sklopu stavb je dopustna le gradnja tistih samostojnih pomožnih objektov, ki so namenjeni skupni rabi vseh stanovalcev, to so kolesarnice, nadstreški, nadstrešnice in senčnice. Pogoji za njihovo umeščanje so podani v 6. členu tega odloka.
(9) Ekološki otoki so lahko v nadzemni ali podzemni izvedbi, lahko so ograjeni, nadkriti in so sestavni del DGD projekta zunanje ureditve. Zbirna mesta za odpadke se uredijo v objektih ali neposredno ob njih in so obvezno sestavni del objekta in določitve tudi v DGD projektu. Število zbirnih mest bo določeno v DGD projektu glede na pogoje upravljavca komunalnih storitev. Odstopanja od v tem OPPN načrtovane umestitve so mogoča glede na zahteve pristojne komunalne službe. Skladno s smernicami komunalne službe so zbirna mesta lahko del ekoloških otokov.
(merila in pogoji za parcelacijo)
(1) Gradbene parcele, namenjene gradnji, so razvidne iz grafičnega dela OPPN in se izvedejo v skladu s prikazanim načrtom. Parcelacija mora biti izvedena skladno z grafično prilogo: Prikaz gradbenih parcel, list 06. Zemljiške parcelne meje morajo biti usklajene s predvidenimi gradbenimi parcelami.
(2) Možno je odstopanje pri trasi, ki zajema severno dostopno cesto ter napaja stavbi 1 in 2, v kolikor se le-ta prilagaja cestnemu omrežju izven območja OPPN za zagotavljanje skupnega prometnega dostopa obeh območij OPPN.
V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic k OPPN,
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur,
– dopustne so začasne ureditve, ki pa ne smejo onemogočati končne ureditve gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra; dopustne so tudi fazne ureditve, skladno z dopustnimi fazami gradnje; fazne ureditve morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče racionalno vključiti v s tem prostorskim aktom predvideno končno ureditev; tako začasne, kot fazne ureditve, morajo biti v skladu s pogoji in programi upravljavcev infrastrukturnih vodov,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okolijskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in mnenj upravljavcev,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov, kot so na primer sončna energija in uporaba toplotnih črpalk, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(prometna infrastruktura)
(1) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, se nahajajo v varovalnem pasu:
– zbirne mestne ceste LZ 032803 Cesta v Lokrovec–Bevkova ulica,
– mestne ceste LK 032841 Grčarjeva ulica–Hohkrautova ulica–Ulica bratov Mravljakov–Ribarjeva ulica,
– javne poti JP 532561 Pod Gabri in
– zbirne mestne ceste LZ 032701 Drapšinova ulica do Dečkove ulice.
(2) Območje OPPN se napaja preko obstoječih dovoznih cest:
– zbirne mestne ceste LZ 032803 Cesta v Lokrovec–Bevkova ulica in
– mestne ceste LK 032841 Grčarjeva ulica–Hohkrautova ulica–Ulica bratov Mravljakov–Ribarjeva ulica.
(3) Znotraj območja so načrtovane pešpoti in kolesarske steze ter interventne poti, katerih uporaba bo dovoljena reševalnim in gasilskim vozilom ter odvozu smeti. Širina poti ne sme biti manjša od 3 m. Pešpoti in kolesarsko omrežje se uredi skupaj s cestnim omrežjem, pešpoti so tudi v sklopu zelenih površin. Uredijo se prehodi čez priključke in čez občinske ceste (zaznavnost prehodov, dodatna označitev prehodov …). Na obstoječih in predvidenih prometnih priključkih je s prometno varnostnega vidika treba poskrbeti za dobro zaznavnost in preglednost priključkov oziroma križišč. Uredi in posodobi se horizontalna in vertikalna prometna signalizacija. Odstranijo se ovire, ki zmanjšujejo preglednost v križišču.
(4) Parkiranje je urejeno v podzemnih garažah in na terenu.
(5) Pri zagotavljanju parkirnih mest večstanovanjskih stavb se upošteva normativ najmanj 1,5 parkirnega mesta (v nadaljnjem besedilu: PM) na stanovanjsko enoto oziroma 1 PM na stanovanje v velikosti do 30 m2 neto tlorisne površine, 1,5 PM na stanovanje v velikosti med 30 m2 in 70 m2 neto tlorisne površine in 2 PM na stanovanje v velikosti nad 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce. Pri zagotavljanju parkirnih mest večstanovanjskih stavb z oskrbovanimi stanovanji se upošteva določilo področnega predpisa za graditev tovrstnih stanovanj. Če področni predpis ne določa števila parkirnih mest na stanovanje, se upošteva najmanj 0,8 PM na stanovanje.
(6) Skladno z zakonodajo s področja učinkovite rabe energije se na posameznih parkirnih prostorih lahko uredijo električne polnilnice.
(7) Kot požarne poti so opredeljene vse servisne in dostopne ceste. Njihova označitev na terenu se izvede skladno s predpisi o varstvu pred požarom. Požarni in intervencijski dostopi so prikazani v grafičnem delu OPPN.
(8) Omogočena je priključitev objektov D6 in D7 iz Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dečkovo naselje – območje DN 10 (Uradni list RS, št. 66/16 in 38/17) na zbirno mestno cesto LZ 032803 Cesta v Lokrovec–Bevkova ulica preko dovoza in cestnega priključka za stavbo 1 in stavbo 2 tega OPPN. Dovoz do stavb 3, 4 in 5 je zagotovljen preko enega cestnega priključka, ki vodi do dveh klančin za dostop v garažo.
(9) Dostop do območja v času izgradnje mora biti zagotovljen preko Ceste v Lokrovec.
Obstoječa Cesta v Lokrovec se po izgradnji Ceste v Lokrovec spremeni v dostopno pot za stanovanjsko sosesko. Ob njej se izvede pločnik.
Pogoji za gradnjo v varovalnem pasu vodovoda:
1. Obravnavano območje se nahaja na območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba objektov s pitno vodo, skladno s predpisi o oskrbi s pitno vodo, ni dovoljena. Gradnja na območju obravnavanega OPPN je predvidena na območju varovalnega pasu obstoječega hišnega priključka, preko katerega se s pitno vodo oskrbuje objekt na naslovu Ribarjeva ulica 1 in Drapšinova ulica 28. Pred pričetkom rušitvenih del omenjenega in sosednjih objektov je treba pri upravljavcu komunalnih vodov Vodovod – Kanalizacija javno podjetje, d.o.o. naročiti zakoličbo javnega vodovoda oziroma hišnega priključka, zaslepitev vodovodnega priključka ter kontrolo med rušenjem objekta.
2. Predvideni objekti, vključno s podzemnimi garažnimi etažami, morajo biti od osi obstoječega javnega vodovoda oddaljeni najmanj 3 m. Pri nadaljnjem projektiranju in gradnji infrastrukturnih vodov je treba upoštevati odmike teh vodov od osi vodovoda, ki pri približevanju znaša najmanj 1 m, pri križanju pa najmanj 0,5 metra. Zunanje stene predvidenih jaškov morajo biti od zunanjih sten vodovoda ter od zunanjih sten vodovodnih jaškov oddaljene najmanj 0,5 m. Na trasi javnega vodovoda in vodovodnih priključkov ni dovoljeno graditi objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp, ograj ali drogov. Traso predvidenega javnega vodovoda je treba načrtovati najmanj 2 m stran od sten podzemnih garaž.
3. Za oskrbo objektov na območju OPPN z vodo je treba dograditi sistem javnega vodovoda. Predviden je krožni oziroma zankasti sistem vodovoda brez slepih vodov, ki se bo navezal na obstoječi javni vodovod PVC DN/OD 160 mm in NL DN/ID 80 mm. Predvideni vodovod ima dimenzijo DN 100 in v okviru obravnavanega OPPN ni potrebno povečanje obstoječega vodovodnega omrežja. Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt je treba za celotno območje OPPN izdelati načrt vodovoda in si zanj pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda.
Novozgrajeni vodovod s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predan v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija, d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na vodovod.
4. Tlačna črta v vodovodnem omrežju na območju OPPN se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m n.v. Za oskrbo v vseh etažah je treba na internem vodovodu na lastne stroške vgraditi napravo za povišanje tlaka. Naprava za povišanje tlaka mora biti hidravlično ločena od javnega vodovodnega sistema.
5. V večstanovanjskih objektih mora imeti vsako stanovanje svoj vodomer, preko katerega se bo merila in obračunala poraba vode skladno s predpisom, ki ureja področje tehničnih zahtev za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj. Vodomeri morajo biti vgrajeni zunaj stanovanj na mestu, dostopnem pooblaščenim osebam (na hodniku v posameznih etažah, v pritličju, v kleti ipd.). Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. Prostor, v katerem so vgrajeni vodomeri, mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod za primer izliva vode.
6. Vodovodni priključki in interne vodovodne instalacije morajo biti sprojektirani in izvedeni tako, da bo zagotovljena kvaliteta pitne vode v internem vodovodnem omrežju oziroma tako, da bodo izključena tveganja zaradi zastajanja vode v hidrantnih vejah.
7. Pri stanovanjsko-poslovnih objektih morata imeti stanovanjski in poslovni del ločeno instalacijo in ločena vodomera, preko katerih se bo merila in obračunala poraba vode posebej za stanovanjski in posebej za poslovni del. Vodovod v objektu mora biti vgrajen v kineti ali v zaščitni cevi vse do vodomernih mest tako, da bosta omogočena nemoteno vzdrževanje in demontaža vodovoda. Prostor, v katerem so vgrajeni vodomeri, mora imeti urejeno odvajanje odpadnih vod za primer izliva vode.
8. V primeru izvedbe enega vodomera za celoten objekt, se pri vodovodnih priključkih premera Φ < 2ʺ vodomer vgradi zunaj objekta, in to v tipsko toplotno izoliran vodomerni jašek. Pri priključkih premera Φ2' in pri priključkih premera Φ > 2ʺ se vodomer vgradi v toplotno izoliran jašek ali armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armirano-betonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm ter širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom. Pokrov mora biti opremljen z mehanizmom, ki omogoča enostavno odpiranje in zapiranje pokrova.
9. Novi hidranti zunaj objekta so del javnega vodovodnega omrežja – večstanovanjske stavbe.
10. Vodovodne priključke na stroške investitorjev izvede upravljalec javnega vodovoda po izgradnji ter predaji v last občine in upravljanje upravljavcu.
(1) Pogoji za gradnjo v varovalnem pasu kanalizacije:
1. Podzemni del stavbe 2 se na severni strani obravnavanega območja nahaja na trasi javnega kanala št. 105 iz betonskih cevi DN 1200 mm. Obvezen je odmik podzemne garaže najmanj 3 m stran od javnega kanala št. 105 dimenzije DN 1200 mm ali prestavitev javnega kanala št. 105 najmanj 3 m stran od predvidene garaže.
2. Predvideni objekti (najbolj izpostavljen del – podzemne garaže) morajo biti od zunanje stene javnega kanala in objektov javne kanalizacije oddaljeni najmanj 3 m. Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je treba izdelati projekt prestavitve javnega kanala in si od upravljavca javne kanalizacije pridobiti mnenje k projektnim rešitvam za ta projekt. Pri izdelavi načrtov javne kanalizacije je treba upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Natančnost vrisa javnega kanala na priloženi situaciji je omejena, zato se lahko v fazi projektiranja naroči zakoličba kanalizacije na terenu.
(2) Odvajanje odpadnih voda:
1. Območje OPPN se nahaja na območju aglomeracije št. 20543 Celje, zato je treba komunalne odpadne vode iz objektov obvezno odvajati v javno kanalizacijo, skladno z zakonodajo, ki ureja področje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod.
2. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov je treba predvideti fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal št. 105 preko enega izmed revizijskih jaškov s koto priključitve nad temenom kanalizacijske cevi. Predvidena fekalna kanalizacija s kanalizacijskimi priključki je prikazana v situaciji OPPN, kjer mora biti označeno, do kod bo predvidena kanalizacija javna. Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je treba izdelati načrt predvidene fekalne kanalizacije, v njem označiti, do kod bo predvidena kanalizacija javna, in si za ta načrt pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije.
Novozgrajena fekalna kanalizacija s pridobljenim uporabnim dovoljenjem mora biti predana v last občini in v upravljanje javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija d.o.o. pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na kanalizacijo.
3. Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena, mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
4. Priključitev padavinskih vod s streh in povoznih površin območja OPPN na javno meteorno kanalizacijo je dovoljena preko ustreznih zadrževalnikov. Potrebno je zadrževanje začetnih količin padavinske odpadne vode. Treba je izdelati hidravlični izračun glede na hidravlično sposobnost javne kanalizacije, padavinsko vodo pred iztokom v javno kanalizacijo zadrževati in kontrolirano, omejeno odvajati. Zadrževalniki morajo biti dimenzionirani tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji objektov ni večji, kot je bil pred gradnjo. Iz projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti razviden način zadrževanja padavinske vode z usedalnikom pred omejenim iztokom v javno kanalizacijo. Zadrževalnik mora izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
– ustrezen volumen zadrževalnika,
– ustrezen dušen odvod na dnu zadrževalnika.
Pred izdajo Mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je treba izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije za celotno območje. Meteorna kanalizacija se lahko gradi fazno za potrebe enega ali več objektov hkrati. Za načrt je treba pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Pri izdelavi načrta kanalizacije je potrebno upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Predvidena meteorna kanalizacija vključno s podzemeljskimi zadrževalniki mora biti zgrajena in zanjo pridobljeno uporabno dovoljenje pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na predvideno meteorno kanalizacijo.
5. Priključitev internih fekalnih kanalizacijskih priključkov na predvideno kanalizacijo izvede javno podjetje Vodovod – Kanalizacija d.o.o. na stroške investitorjev, ko bo javna kanalizacija zgrajena v skladu z obravnavanim OPPN ter predana v last občini in v upravljanje upravljavcu, javnemu podjetju Vodovod – Kanalizacija, d.o.o.. Priključitve na javni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo.
6. Priključitve internih meteornih kanalizacijskih priključkov na predvideno meteorno kanalizacijo se izvedejo, ko bo meteorna kanalizacija zgrajena. Priključitve na meteorni kanal se izvedejo preko revizijskih jaškov s kronsko navrtavo.
7. V fazi izdelave projektne dokumentacije DGD je potrebno za priključitev komunalnih odpadnih vod iz objektov na obstoječi javni kanal, ki se nahaja zahodno od objektov, izdelati hidravlični izračun, s katerim se preveri ali obstoječi fekalni kanal zadošča za priključitev novih dodatnih komunalnih odpadnih vod iz predvidenih objektov.
(3) Ostali pogoji glede izvajanja infrastrukture v varovalnem pasu kanalizacije:
1. Pri vzporednem poteku infrastrukturnih vodov z javno kanalizacijo mora biti odmik med zunanjimi stenami cevovodov, gledano tlorisno, najmanj 1 m.
2. Pri križanju infrastrukturnih vodov z javnim vodovodom in javno kanalizacijo mora vertikalni odmik med zunanjimi stenami cevovodov znašati najmanj 0,5 m.
3. Zunanje stene predvidenih kanalizacijskih jaškov morajo biti od zunanjih sten kanalizacije ter od zunanjih sten in kanalizacijskih jaškov oddaljene najmanj 0,5 m.
(elektroenergetska infrastruktura)
(1) Za potrebe oskrbe z električno energijo se izgradi nadomestna transformatorska postaja Ribarjeva. Nadomestna transformatorska postaja (v nadaljnjem besedilu: TP) bo tipska TP 10 (20)/0,4 kV, moči do 2 x 1000 kVA. Obstoječa TP Ribarjeva se po izgradnji nadomestne TP odstrani.
(2) Na območju predvidene gradnje večstanovanjskih stavb 1 in 2 je treba obstoječa 20 kV kablovoda upoštevati kot omejitveni faktor in ju je treba preurediti. Položi se nova večcevna elektro kabelska kanalizacija z novima 20 kV kablovodoma. Obstoječi se prekinejo in spojijo z novo predvidenima 20 kV kablovodoma.
(3) Nizkonapetostni izvodi iz TP Ribarjeva (nadomestna): obstoječi NN kabli se preuredijo, določeni odstranijo in položijo novi kabli v predvideni elektrokabelski kanalizaciji.
(4) Predvideni nizko napetostni (v nadaljnjem besedilu: NN) 1 kV odjemalci na območju OPPN so večstanovanjski objekti. Predvidenih je pet večstanovanjskih objektov in en večnamenski objekt, ki se bodo napajali iz predvidene nadomestne TP Ribarjeva. Predvideni NN kablovodi se od predvidene TP do posameznih večstanovanjskih objektov in večnamenskega objekta položijo v predvideni večcevni elektro kabelski kanalizaciji. Vgradne priključno merilne omarice so predvidene v energetskem prostoru posameznega objekta.
(5) Na območju, kjer so predvideni kletni prostori (kletne garaže), se predvidena elektrokabelska kanalizacija položi v spodnjo armiranobetonsko temeljno ploščo. V gradbenem načrtu spodnje armirano betonske temeljne plošče je potrebno upoštevati traso in količino elektro kabelske kanalizacije (cevi in jaške). Točna trasa elektro vodov se določi ob izdelavi dokumentacije PZI, ko bo znano točno območje podkletenih prostorov – trasa naj poteka čim bolj izven območja podkletenih prostorov. Prepovedano je polaganje kablov po kabelskih policah.
(6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte si je potrebno od Elektra Celje, d.d. pridobiti projektno dokumentacijo za posege v prostor, v skladu z veljavno zakonodajo.
(7) Idejna rešitev elektrifikacije, izdelovalca Elektro Celje, d.d. (Ureditev električnih vodov in naprav na območju OPPN Dečkovo naselje DN 14, številka projekta 169/22) je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI predvidene TP in preureditve NN podzemnih elektroenergetskih vodov, kakor tudi NN priključkov za predmetne večstanovanjske objekte in večnamenski objekt.
(8) Na strehah objektov je možno izvajati tudi sončne elektrarne.
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega telekomunikacijskega (v nadaljnjem besedilu: TK) omrežja v upravljanju Telekom Slovenije d.d. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev je treba obstoječe TK kable ustrezno zaščititi ali prestaviti.
(3) Za trase novih TK vodov, ki bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD tehniki, dostop do interneta, klasične in Internet protokole (v nadaljevanju besedil: IP) telefonije, izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko komunikacijskih tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor …), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI), se predvidi izgraditev kabelske kanalizacije.
(4) Vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanju z operaterjem.
(5) Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
(1) Na južnem delu obravnavanega območja je izveden distribucijski sistem zemeljskega plina. Trije obstoječi stanovanjski objekti so priključeni na plinsko omrežje.
(2) Pri načrtovanju energetske oskrbe predmetnega območja je treba upoštevati obstoječe stanje. V primeru opustitve oskrbe z zemeljskim plinom je treba predvideti varno opustitev in odstranitev plinskih cevi.
(1) Preko področja obravnave poteka v smeri vzhod–zahod obstoječa vročevodna kineta z magistralnim vročevodom ter povezavo med Lavo in Novo vasjo.
(2) Pred izgradnjo stavbe 1 in 2 se po potrebi prestavi vod – zgradi nova kineta in novi magistralni vročevod, po novi trasi – kineti se uredijo tlakovane površine.
(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavno zakonodajo, standarde, tehnične predpise in smernice.
(4) Stroški izvedbe priključitve na distribucijski sistem daljinskega ogrevanja, izvedba vročevodnih priključkov do toplotnih postaj in ureditev merilnih mest bremenijo investitorja gradnje.
(5) Za dve stavbi je že izveden vročevodni priključek ob Ribarjevi ulici, ki pa ne zadošča za ostale objekte.
(6) Za stavbe pod številkami od 3 do 6 je treba izvesti nov vročevodni priključek na meji funkcionalnih zemljišč do stavbe št. 6.
(7) Za stavbi na drugi strani vročevodne kinete pod številkami 1 in 2 je treba izvesti drug priključni vročevodni priključek.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Predviden vir ogrevanja je ogrevanje z vročevodom oziroma plinifikacijo.
(2) Dopustno je tudi ogrevanje z obnovljivimi viri energije, razen z lesno biomaso.
(3) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju urejanja tega OPPN ter v območju vplivov novih posegov ni enot kulturne dediščine, vpisanih v register nepremične kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZVKDS). Pristojni osebi ZVKDS mora biti omogočen dostop do zemljišč in strokovni nadzor med posegi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi:
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporablja vročevod in plinifikacijo oziroma obnovljivi viri energije, razen z lesno biomaso,
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.
(3) V zvezi z onesnaževanjem zraka se upoštevajo predpisi o načrtu za kakovost zraka na območju MOC.
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja.
(2) Za odvod komunalnih odpadnih vod iz objektov se predvidi fekalno kanalizacijo, ki se priključi na obstoječ javni kanal.
(3) Za odvod meteornih vod s streh in povoznih površin v območju predvidene gradnje je treba predvideti meteorno kanalizacijo, ki bo preko podzemeljskih zadrževalnikov speljana v javni kanal meteorne kanalizacije. Zadrževalniki meteorne vode se zgradijo v raščenem terenu. Iz zadrževalnikov se meteorna voda spelje v javno kanalizacijsko omrežje DN 400 na zahodni strani obravnavanega območja.
(4) Zaradi morebitnega vpliva gradnje in obratovanja objektov na podtalnico se izvede naslednje:
– v času gradnje objektov je treba izkope primerno zavarovati pred zruški zemljine oziroma izvajati široke izkope pod naklonom v razmerju 1:1,5, saj bodo zemeljska dela potekala deloma pod nivojem podtalnice;
– izkop za zemeljski planum predvidenih armirano betonskih temeljnih plošč mora obvezno segati v peščene prode. Razliko v legi peščenih prodov in projektirano koto temeljenja naj se, zaradi prisotnosti podtalnice, nadomesti s plastjo pustega betona (izvedba zasipa s peščeno gruščnatim materialom ni primerna zaradi prisotnosti podtalnice, posledično ne bo mogoče doseči zadostne zbitosti peščenega nasipa);
– na globini zemeljskega planuma objektov je treba izvesti kvalitetno obodno in talno drenažo. Odvod drenažnih in meteornih vod iz objektov in oklice je treba speljati s prečrpavanjem (globlja lega drenaž) v meteorno kanalizacijo, saj glede na geološko sestavo tal in višjega nivoja podtalnice, meteorne vode iz objektov in okolice ni možno ponikati;
– kletne etaže se izvedejo v vodotesni izvedbi oziroma v neprepustni kesonski izvedbi;
– upoštevati je treba koto Q500 + 10 % = 239,03 m n.v., ki predstavlja najnižjo koto pritličja.
(5) Zunanja ureditev se izvede v obstoječi koti terena in se ne dviguje.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Pri gradnji se uporabljajo takšni materiali, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje.
(2) V primeru, ko je iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami razvidno, da so v tleh za določene težke kovine presežene opozorilne oziroma kritične imisijske vrednosti, je treba na celotnem območju OPPN za ureditev zunanjih zelenih površin zagotoviti primerno neonesnaženo zemljino, v kateri ne bodo presežene mejne imisijske vrednosti snovi v tleh, kot jih določa predpis o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh.
(3) V primeru, da bodo na območju OPPN umeščena otroška igrišča, je treba pred njihovo ureditvijo ugotoviti stopnjo onesnaženosti tal in zagotoviti, da bodo tla na območju otroških igrišč ustrezala kriterijem, kot jih za otroška igrišča določajo predpisi s področja ugotavljanja stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
(4) Na obravnavanem območju niso predvidene površine za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi in živali.
(1) Območje OPPN je opredeljeno s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi mejnih vrednostnih kazalcev hrupa v prostoru, za katero veljajo navedene mejne dnevne/mejne nočne vrednosti kazalcev hrupa (60 dBA/50 dBA).
(2) Med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporablja se gradbena mehanizacija, ki ustreza emisijskim normam za hrup gradbenih strojev v skladu z veljavnimi predpisi,
– gradbena dela v vplivnem območju stavb se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa,
– zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča in dostop do gradbišča po najkrajši možni poti,
– če meritve hrupa v času gradnje presegajo dovoljene ravni hrupa, je treba zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe varstva pred hrupom.
(3) Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisanih mejnih vrednostih kazalcev hrupa.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.
(2) Oglaševanje za lastne potrebe, kot ga določa 12. člen tega odloka, se uredi v skladu z občinskimi predpisi, brez negativnih vplivov svetlobnega onesnaževanja na okolje.
(1) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za ločeno zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhibne prostore ob dovoznih cestah in poteh, namenjenih za intervencijo in odvoz odpadkov.
(3) Med gradnjo in po njej imajo investitorji in izvajalci pri ravnanju z gradbenimi odpadki naslednje obveznosti:
– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov, naročilo pa mora zagotoviti pred začetkom izvajanja gradbenih del,
– gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa je treba ravnati tako, da jih je mogoče predati v nadaljnjo obdelavo,
– gradbeni odpadki se na gradbišču lahko začasno skladiščijo največ do konca gradbenih del, vendar ne več kot eno leto.
(4) Pri ravnanju z zemeljskim izkopom je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo ravnanje z gradbenimi odpadki in področje obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov, in sicer:
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se mora pred ponovno uporabo analizirati in jo, če zemljina ni onesnažena, v čim večji meri ponovno uporabiti na sami lokaciji posega;
– pri vseh gradbenih posegih je treba zagotoviti vzorčenje zemljine in ukrepati glede na rezultate. Pri večjih izkopih je treba zagotoviti in izdelati primerno mrežo vzorčenja (več kot en odvzem) na kritične parametre: kadmij, svinec in cink;
– v primeru onesnaženosti zemljine so udeleženci pri gradnji dolžni upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z obremenjevanjem tal, z vnašanjem odpadkov v tla in odlaganjem odpadkov na odlagališča;
– v primeru začasnega skladiščenja zemeljskega izkopa je treba začasno deponiranje urediti tako, da se ne pojavlja erozija, da ni oviran odtok zalednih voda in da z območja začasnega skladiščenja niso možne emisije prašnih delcev v zrak (začasno skladiščen zemeljski izkop je treba vlažiti in prekrivati ali zaslanjati pred vplivi vetra);
– investitor mora izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki. V načrtu mora predvideti količino zemeljskega izkopa, ki bo nastal med gradnjo, in v skladu z rezultati analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami določiti nadaljnje ravnanje z zemeljskim izkopom (npr. uporaba pri izvedbi tampona gradbeno-inženirskih objektov);
– v primeru, da je iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami razvidno, da zemeljski izkop ne bo onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, so pa v tleh za določene težke kovine presežene opozorilne oziroma kritične imisijske vrednosti, se ga v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z gradbenimi odpadki, lahko uporabi na gradbišču, kjer bo zemeljski izkop nastal, ali drugem gradbišču, vendar ne za urejanje tal za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi in živali, ali urejanje tal, kjer se zadržuje ali filtrira voda. Zemeljski izkop tudi ni primeren za urejanje tal oziroma zunanjih površin, kjer se zadržujejo ljudje, igrajo otroci oziroma izvajajo druge dejavnosti, pri katerih bi lahko prišlo do vdihovanja ali zaužitja prašnih delcev tal;
– po zaključenih gradbenih delih mora investitor zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami. To dokumentacijo mora uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Na obravnavanemu območju morebitnih vplivov ni naravnih vrednot ali ekološko pomembnih območij za biotsko raznovrstnost (EPO), ni zavarovanih območij in ni varstvenih območij Nature 2000.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
(1) Ureditveno območje predmetnega prostorskega načrta v primeru nastopa visokih voda reke Savinje in reke Ložnice s stoletno povratno dobo (QIOO) ni poplavno ogroženo.
(2) Območje OPPN se delno nahaja na poplavno ogroženem območju, in sicer območju preostalega razreda poplavne nevarnosti, zato je treba v fazi načrtovanja upoštevati omilitvene ukrepe za vode, ki jih zahteva Direkcija Republike Slovenije. Vhodi in uvozi oziroma izvozi iz podzemnih garaž morajo biti na višini poplavne kote petstoletnih voda Q500 + 10 % = 239,03 m n. v.
(3) Območje se ne nahaja na območju vodovarstvenih pasov vodnih virov. V neposredni bližini ni vodotokov.
(4) Komunalna infrastruktura bo načrtovana v skladu z veljavnimi predpisi s področja varstva okolja.
(5) Morebitno skladiščenje za vodno okolje nevarnih snovi, določenih s področja varstva okolja, mora biti na poplavno (Q500) varni koti.
(6) Dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivimi delovanji voda, so prepovedane.
Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Vsi posegi v prostor se izvedejo v skladu z geološkim mnenjem. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Za ureditveno območje obravnavanega OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,20.
(1) V okviru varstva pred požarom je zagotovljen ustrezen odmik med objekti in zagotovljen neoviran dostop do površin za intervencijska vozila z zagotovljenim virom vode za gašenje ter z ostalimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zagotovljen je varen umik ljudi in premoženja na zunanje površine.
(2) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
Na območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih snovi.
(erozivna in plazljivostna ogroženost)
Območje OPPN ni erozivno in plazljivo ogroženo. Pri načrtovanju objektov se upošteva pogoje geološkega poročila, ki se pripravi za potrebe gradnje v postopku priprave DGD.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po vsakem posameznem objektu, razen stavb 4 in 5, ki imata skupno podzemno garažo in se morata urediti hkrati. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjih ureditev.
(2) Stavbi 1 in 2 je možno izvesti le ob prehodni in/ali sočasni izgradnji severne dostopne ceste ter njej pripadajoče komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Pogoj za izgradnjo posameznega objekta je izgradnja vse infrastrukture potrebne za delovanje tega objekta.
(4) Pred izdajo mnenja k projektnim rešitvam za prvi objekt iz območja OPPN je treba izdelati načrt predvidene meteorne kanalizacije za celotno območje, za katerega je potrebno pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije. Pri izdelavi načrta kanalizacije je treba upoštevati smernice za projektiranje kanalizacije. Predvidena meteorna kanalizacija, vključno s podzemeljskimi zadrževalniki, mora biti zgrajena in po pridobitvi uporabnega dovoljenja predana v uporabo pred priključitvijo prvega objekta iz območja OPPN na predvideno meteorno kanalizacijo.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupaj z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti morajo ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje morajo vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje morajo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so naslednja odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
– spremembe tlorisnih gabaritov stavb znotraj območja za gradnjo stavbe,
– višinska kota pritličja se lahko regulira in odstopa navzgor največ do 50 cm glede na zahteve nosilcev urejanja prostora ali druge zahteve, ki izhajajo iz geotehničnih, konstrukcijskih in podobnih vzrokov,
– nasutje terena nad koto sosednjih zemljišč ni dopustno,
– spremembe etažnosti objektov v smislu zmanjšanja števila in/ali velikosti etaž,
– spremembe ureditve zelenih in utrjenih površin zaradi boljše zasnove objektov ob pogoju, da se količina predvidenih zelenih površin, določena v grafičnem delu prostorskega akta, predvidenih zelenih površin ne zmanjša.
(2) Dopustna so odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Dopustna so tudi odstopanja od ureditev prometnega omrežja v smislu prilagajanja cestnemu omrežju izven območja OPPN. Na severnem robu ureditvenega območja je možna prestavitev trase, ki zajema severno dostopno cesto in napaja stavbi 1 in 2 tako, da se za potrebe vzpostavitve javnega cestnega omrežja v manjšem obsegu lahko spremeni tudi skupna gradbena parcela.
(4) Navedena so odstopanja od ureditev, ki ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih razmer in je zanje pridobljeno pozitivno urbanistično mnenje občinske službe, pristojne za urejanje prostora.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje, na Oddelku za okolje in prostor.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Z dnem uveljavitve tega odloka na obravnavanem območju preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Dolgo polje III (Uradni list SRS, št. 26/82, 43/85 in Uradni list RS, št. 69/93 – Tolerance ZN, 54/02, 49/04, 12/05, 14/06, 25/08, 108/08, 56/13, 66/16 in 66/16 – OPPN DN 10).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-5/2020
Celje, dne 10. decembra 2025
