Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (ZSV-L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-444
Ljubljana, dne 27. decembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV-L)
1. člen
V Zakonu o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1 in 24/25) se v 11. členu v prvem odstavku za 7. točko pika nadomesti z vejico in dodata novi 8. in 9. točka, ki se glasita:
»8. podpora v skupnosti za odrasle osebe,
9. podpora v skupnosti za mladoletne osebe do 18. leta (v nadaljnjem besedilu: podpora mladoletni osebi).«.
V drugem odstavku se besedilo »4.a, 4.b, 5. in 6.« nadomesti z besedilom »4.a, 4.b, 5., 6., 8. in 9.«, za besedo »pogoji« pa se dodata vejica in besedilo »podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi«.
V 16. členu se v prvem odstavku za besedo »družini« doda besedilo »z namenom izvajanja rejniške dejavnosti«.
Za 16. členom se dodajo novi 16.a do 16.k člen, ki se glasijo:
Podpora v skupnosti za odrasle osebe obsega vse oblike pomoči uporabnikom za zagotavljanje pravice do življenja v skupnosti, kar vključuje podporo pri skrbi zase, podporo pri gospodinjskih opravilih, podporo pri vključevanju v skupnostno okolje, podporo pri preselitvi iz institucije v skupnost in podporo za dvig kakovosti življenja. Podpora v skupnosti za odrasle osebe zajema tudi podporo v drugi družini.
Podpora pri skrbi zase obsega podporo pri oblačenju, pri uporabi stranišča, kopanje, podporo pri umivanju in osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju, pri uporabi ortopedskih pripomočkov, pri pripravi in jemanju zdravil, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri gospodinjskih opravilih, ki ne vključujejo vsakdanjih opravil, ki so namenjena celotni družini uporabnika, obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju, pomoč pri vzdrževanju stanovanja oziroma hiše, kjer upravičenec živi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri vključevanju v skupnostno okolje obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke, pomoč pri iskanju njegove zaposlitve, mentorstvo in pomoč uporabniku na delovnem mestu, mentorstvo in pomoč uporabniku v izobraževalnem procesu, pomoč pri komunikaciji in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri preselitvi iz institucije obsega podporo pri pripravah na selitev, iskanje primerne namestitve, podporo pri pripravi bivalnega okolja, vzpostavljanju njegove socialne mreže, neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora za dvig kakovosti življenja obsega podporo pri pripravi na življenje uporabnika v skupnosti, reševanju njegovih osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Glede na potrebe uporabnika podpora v skupnosti za odrasle osebe lahko obsega tudi zdravstveno varstvo, ki se zagotavlja v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Podpora v skupnosti za odrasle osebe se izvaja na domu uporabnika, v katerem živi največ šest oseb, razen v primeru, ko so te osebe v sorodstvenem razmerju z uporabnikom, ko je skupno število oseb lahko tudi večje. Kot dom uporabnika se šteje tudi bivanje pri drugi družini, ki ni sestavljena iz družinskih članov uporabnika.
Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona, s storitvami dolgotrajne oskrbe na podlagi zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo, osebno asistenco na podlagi zakona, ki ureja osebno asistenco, in s storitvami socialnega vključevanja invalidov na podlagi zakona, ki ureja socialno vključevanje invalidov.
Storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji iz tega zakona.
V primeru kombiniranja storitev iz prejšnjega odstavka se storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.
Do podpore v skupnosti za odrasle osebe so upravičene odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, s težavami v duševnem zdravju, s senzornimi motnjami, motnjami v gibanju ali z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja in ki potrebujejo podporo za neodvisno življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za odrasle osebe:
– z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju;
– z lažjo motnjo v duševnem razvoju, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo;
– z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju;
– z avtizmom ali z več motnjami (odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju, osebnostnimi motnjami, težavami v duševnem zdravju, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali s poškodbami glave);
– s težjo ali težko obliko gibalne ali senzorne oviranosti, ki potrebujejo pomoč pri samostojnem življenju;
– z napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja; ali
– s težavami v duševnem zdravju, osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju).
Do podpore v skupnosti za odrasle osebe niso upravičene osebe iz prejšnjega odstavka, ki jim je v kazenskem postopku v skladu s kazenskim zakonikom izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu oziroma varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti, dokler se varnostni ukrep izvršuje, ali ki so po zakonu, ki ureja duševno zdravje, sprejete na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice ali v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, dokler zdravljenje ali obravnava traja.
Podpora mladoletni osebi obsega storitve podpore družinam pri skrbi za otroka oziroma mladostnika do 18. leta starosti iz 16.č člena tega zakona kot upravičenca.
Storitve podpore iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– podporo pri skrbi za uporabnika;
– podporo pri gospodinjskih opravilih, ki so vezana izključno na potrebe uporabnika;
– podporo uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja;
– podporo uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje in
– pomoč pri jemanju zdravil in opravljanju drugih aktivnosti v zvezi z zdravjem uporabnika, ki jih sicer zanj opravlja njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik, in za katere se ne zahteva posebnih znanj.
Podpora pri skrbi za uporabnika obsega pomoč pri oskrbi in negi otroka, podporo pri oblačenju, pri osebni higieni, pri hranjenju in pitju, pri gibanju in uporabi ortopedskih pripomočkov, spremstvo, ki obsega pomoč pri gibanju, orientaciji v prostoru in pri osebnih opravkih, organiziranje prevozov ter drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora pri gospodinjskih opravilih obsega podporo pri čiščenju, pranju in pospravljanju, podporo pri pripravi in strežbi obrokov, pomoč pri nakupovanju in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora uporabniku pri njegovem vključevanju v domače in skupnostno okolje za dvig kakovosti življenja obsega vzpostavljanje in ohranjanje socialne mreže uporabnika, spoznavanje aktivnosti in akterjev v lokalnem okolju, spremstvo uporabnika na različne dogodke in prostočasne aktivnosti, dnevno varstvo in aktivno preživljanje prostega časa, podpora pri ohranjanju pridobljenih znanj in sposobnosti, pomoč pri komunikaciji, podporo pri pripravi na življenje v skupnosti, reševanju osebnih in socialnih stisk, podporo v kriznih situacijah, socialno preventivo, vrstniško podporo in druge primerljive storitve ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora uporabniku pri njegovi premestitvi iz institucionalnega varstva v domače okolje obsega podporo pri pripravah na selitev, podporo uporabniku in njegovi družini ob reintegraciji, podporo pri pripravi bivalnega okolja uporabnika, vzpostavljanju njegove socialne mreže, spoznavanju okolja in neposredno pomoč pri selitvi in drugih primerljivih storitev, ki so podrobneje opredeljene v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Podpora mladoletni osebi se izvaja na domu družine uporabnika, kar zajema tudi njegovo neposredno življenjsko okolje.
Storitev podpore mladoletni osebi ni združljiva s storitvijo institucionalnega varstva iz tega zakona.
Storitev podpore mladoletni osebi je združljiva s storitvijo pomoč družini na domu in storitvijo strokovne pomoči družini za dom.
V primeru kombiniranja storitev s storitvami iz prejšnjega odstavka se storitev podpore mladoletni osebi ne more izvajati istočasno z drugo storitvijo.
Do podpore mladoletni osebi so upravičeni otroci oziroma mladostniki do 18. leta starosti, ki potrebujejo podporo za življenje v skupnosti. Pri tem gre predvsem za otroke oziroma mladostnike do 18. leta starosti:
– s težjo, težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, avtizmom oziroma težko ali funkcionalno težko gibalno oviranostjo;
– z več motnjami v duševnem ali telesnem razvoju (npr. otroci oziroma mladostniki z motnjo v duševnem razvoju, s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi ali poškodbami možganov); ali
– z dolgotrajno hudo boleznijo ali hudim zdravstvenim stanjem iz seznama težkih, kroničnih bolezni ali stanj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.
Vključitev v storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe ali v podporo mladoletni osebi je prostovoljna. Postopek za uveljavljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi se začne z vlogo posameznika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika, naslovljeno na posameznega izvajalca podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma podpore mladoletni osebi iz 54.c člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: izvajalec podpore).
Vlogo za vključitev v izvajanje storitve podpore v skupnosti oziroma podpore mladoletni osebi obravnava komisija pri izvajalcu podpore, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe in podpora mladoletni osebi (v nadaljnjem besedilu: komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve).
Za obravnavo vlog izvajalec podpore imenuje komisijo, pristojno za vključitev in prenehanje izvajanja storitve v svoji organizaciji, ki jo sestavljajo najmanj trije člani, in sicer strokovni delavec iz 69. člena tega zakona, vodja socialnega programa ali službe in socialni delavec, lahko pa tudi drugi strokovni sodelavci. Če izvajalec podpore opravlja tudi zdravstveno dejavnost, je eden izmed treh članov komisije tudi vodja zdravstveno negovalnega programa ali službe.
Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da je vlagatelj upravičen do podpore v skupnosti v skladu s 16.b in 16.č členom tega zakona, se upravičenca uvrsti na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore v skupnosti, o čemer se ga obvesti v dveh mesecih od prejema popolne vloge.
Na seznam čakajočih za vključitev v storitev podpore mladoletni osebi iz prejšnjega odstavka se prednostno uvrsti upravičence z najtežjimi motnjami v duševnem ali telesnem razvoju oziroma najhujšimi oblikami dolgotrajnih hudih bolezni ali hudih zdravstvenih stanj.
Izvajalec podpore upravičencu, njegovemu zakonitemu zastopniku ali skrbniku na njegovo zahtevo sporoči, na katerem mestu na seznamu čakajočih za vključitev v storitev podpore je njegova vloga oziroma kdaj je pričakovati njegovo vključitev v to storitev.
Če komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, ugotovi, da oseba v skladu s predpisi na področju socialnega varstva ni upravičena do storitve, vlogo z odločbo zavrne.
Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Izvajalec podpore z upravičencem, njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom sklene dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore v pisni obliki, ki vsebuje opredelitev vrste storitve podpore iz 16.a oziroma 16.c člena tega zakona, njeno trajanje, način zagotavljanje in datum začetka njenega izvajanja, terminski načrt izvajanja storitve podpore, pravice in obveznosti upravičenca kot uporabnika in izvajalca podpore, ceno in plačnika storitve podpore oziroma način financiranja storitve podpore ter pogoje za spremembe in prenehanje veljavnosti dogovora. Sklenjen dogovor o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore se šteje za akt, s katerim je upravičenec vključen v storitev pri izvajalcu podpore.
Če izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe opravlja tudi zdravstveno dejavnost, se v dogovoru o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve podpore uredijo tudi vprašanja zagotavljanja zdravstvenega varstva.
Če upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik zavrne podpis dogovora o trajanju, vrsti in načinu zagotavljanja storitve, se šteje, da je vloga umaknjena, o čemer komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda sklep, s katerim se postopek ustavi.
Zoper sklep, s katerim se postopek ustavi, ima vlagatelj pravico do pritožbe, o kateri odloča ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini se izvaja na podlagi pogodbe, ki jo v skladu s 65. členom tega zakona skleneta izvajalec podpore iz 54.c člena tega zakona in oseba, ki izvaja storitev. Šteje se, da ima v tem primeru oseba, ki je vključena v storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini, status uporabnika pri izvajalcu podpore iz 54.c člena tega zakona, ki sklepa pogodbo s tretjo osebo.
Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe in podpore mladoletni osebi je lahko dolgotrajna ali začasna, kadar se izvaja le za določeno obdobje, oziroma občasna, kadar se izvaja za krajši čas in se periodično ponavlja.
Začasna podpora ne sme trajati več kot tri mesece.
Podpora v skupnosti preneha, če:
– je uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona;
– uporabnik skladno s 16.b in 16.č členom tega zakona do nje ni več upravičen;
– uporabnik podpore mladoletni osebi dopolni 18 let;
– je izvajalec podpore odstopil od dogovora iz 16.f člena tega zakona zaradi hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev;
– s smrtjo uporabnika.
Komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, postopek za prenehanje izvajanja storitve podpore zoper uporabnika uvede po uradni dolžnosti, ko je seznanjena z okoliščinami iz prve do četrte alineje prejšnjega odstavka, in o tem obvesti uporabnika, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in center za socialno delo. O prenehanju izvajanja storitve komisija pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve izda odločbo, ki jo vroči uporabniku, njegovem zakonitem zastopniku ali skrbniku.
V primeru hujših kršitev reda in pravil v zvezi z izvajanjem storitev, zapisanih v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, komisija, pristojna za vključitev in prenehanje izvajanja storitve, uporabnika njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika pisno opozori o ugotovljenih kršitvah in pozove, da naj z ugotovljenimi kršitvami preneha. Če se kršitve nadaljujejo, izvajalec podpore lahko odstopi od dogovora iz 16.f člena tega zakona.
V primeru smrti uporabnika izvajalec podpore v skupnosti za odrasle osebe o smrti obvesti njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika in najbližjo osebo, ki jo je uporabnik navedel v dogovoru iz 16.f člena tega zakona, ter zavezance za plačilo storitve, če jih je uporabnik imel.
Postopek vključitve in prenehanja izvajanja storitve iz 16.d, 16.e, 16.f in 16.h člena tega zakona podrobneje predpiše s pravilnikom minister, pristojen za institucionalno varstvo.
Izvajanje storitev mora biti takšno, da zagotavlja zaupnost podatkov ter osebno integriteto in dostojanstvo uporabnika in članov njegove družine.
Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki opravljajo podporo v skupnosti za odrasle osebe oziroma podporo mladoletni osebi, morajo kot poklicno skrivnost varovati podatke o materialnih in socialnih stiskah posameznika ter o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja.
Podatke iz prejšnjega odstavka morajo varovati kot poklicno skrivnost tudi osebe, ki so jim ti podatki dosegljivi zaradi narave njihovega dela.
Podatki iz drugega odstavka tega člena se ne smejo dajati drugim osebam oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko strokovnega delavca ali sodelavca razreši prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe do 18 let in za osebe pod skrbništvom pa njihovi zakoniti zastopniki oziroma skrbniki.
Z začetkom izvajanja socialnovarstvene storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe se sorazmerno zmanjšujejo zmogljivosti v institucionalnem varstvu, ki ga izvajajo posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz 54. člena tega zakona, na način, da se na mesto uporabnika, ki je bil vključen v institucionalno varstvo pri teh izvajalcih, ko ta začne prejemati podporo v skupnosti za odrasle osebe, ne more namestiti novega uporabnika, razen če se ga namesti v stanovanjsko skupino ali bivalno enoto izvajalca podpore iz 54.c člena tega zakona.
Pri izvajalcih institucionalnega varstva, ki ga izvajajo posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz prejšnjega odstavka, se od 1. septembra 2028 sorazmerno zmanjšujejo zmogljivosti v institucionalnem varstvu, tudi v primerih, ko uporabnik umre, na način, da se na mesto tega uporabnika ne more namestiti novega uporabnika, razen če se ga namesti v stanovanjsko skupino ali bivalno enoto izvajalca podpore iz 54.c člena tega zakona.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena podpora v skupnosti za odrasle osebe ne vpliva na obseg zmogljivosti varovanih oddelkov v socialnovarstvenih zavodih.
Minister, pristojen za institucionalno varstvo, vsakih pet let pripravi načrt postopnega povečanja števila uporabnikov storitve podpora v skupnosti za odrasle in mladoletne osebe in sorazmernega zmanjševanja institucionalnih zmogljivosti za odrasle osebe pri izvajalcih institucionalnega varstva, ki ga izvajajo posebni socialnovarstveni zavodi iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona in zavodi za usposabljanje iz prvega odstavka tega člena.
Minister, pristojen za institucionalno varstvo, lahko z namenom izvajanja procesa deinstitucionalizacije posameznemu ali več izvajalcem institucionalnega varstva, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, naloži pripravo in izvedbo načrta preobrazbe zavoda.«.
Besedilo 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vodenje in varstvo na podlagi tega zakona obsegata organizirano celovito skrb za odraslo osebo z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju, razvijanje individualnosti in harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje.
Zaposlitev pod posebnimi pogoji na podlagi tega zakona obsega take oblike dela, ki omogočajo osebam z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti.«.
V 18.s členu se v petem odstavku črta besedilo »ki se lahko izvajajo največ tri leta in«.
V sedmem odstavku se črta besedilo »ter pogoje glede tehnične opremljenosti glede na vrsto socialnovarstvenega programa, ki ga bo izvajal, ustrezen delež finančnih virov«.
Besedilo 18.š člena se spremeni tako, da se glasi:
»Za izvajanje razvojnih in eksperimentalnih socialnovarstvenih programov morajo izvajalci pridobiti mnenje socialne zbornice o strokovni ustreznosti programov. Postopek za izdajo mnenja določi socialna zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo.«.
V 42. členu se v prvem odstavku na koncu osme alineje pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi deveta in deseta alineja, ki se glasita:
»– podporo v skupnosti za odrasle osebe;
– podporo mladoletni osebi.«.
V 43. členu se v prvem odstavku za besedo »zakona« beseda »ter« nadomesti z vejico in doda besedilo »za podporo v skupnosti za odrasle osebe, za podporo mladoletni osebi,«.
Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Koncesijo za opravljanje javne službe za socialno preventivo, za prvo socialno pomoč, za osebno pomoč, za podporo žrtvam kaznivih dejanj in za pomoč družini za dom podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za socialno varstvo.
Koncesijo za opravljanje javne službe za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona ter za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi iz prvega odstavka 43. člena tega zakona podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo.
Koncesijo za opravljanje javne službe iz drugega odstavka 43. člena tega zakona podeli na podlagi mnenja socialne zbornice ali strokovnega sveta za socialno varstvo občinski organ, pristojen za socialno varstvo.
Koncedent je v primeru iz prvega in drugega odstavka tega člena država, v primeru iz tretjega odstavka pa občina.
Koncesija se podeli za določen čas, pri čemer se upošteva višina sredstev, ki jih je koncesionar prispeval za zagotovitev izvajanja storitve, za katero se podeljuje koncesija. Trajanje koncesije se lahko podaljša največ še za čas, za katerega je bila sklenjena koncesijska pogodba, in sicer pod pogoji, določenimi v predpisu iz 48. člena tega zakona in v koncesijski pogodbi.
Koncesija se podeli na javnem razpisu.«.
V 45. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:
»Koncendenti iz prejšnjega člena v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določijo vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije.«.
Za dosedanjim prvim odstavkom, ki postane drugi odstavek, se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, v skladu z nacionalnim programom socialnega varstva s koncesijskim aktom določi vrsto in obseg storitev, za katere se objavi javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe za institucionalno varstvo iz 16. člena tega zakona ter za vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji, podporo v skupnosti za odrasle osebe in podporo mladoletni osebi iz prvega odstavka 43. člena tega zakona.«.
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
V 51. členu se v prvem stavku besedilo »za odrasle duševno in telesno prizadete osebe« nadomesti z besedilom »za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju in za osebe s težavami v duševnem zdravju«.
V 52. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Varstveno delovni center opravlja naloge vodenja in varstva ter organizira zaposlitev pod posebnimi pogoji za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Poleg storitev iz prejšnjega odstavka lahko varstveno delovni center opravlja tudi institucionalno varstvo za osebe z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju na podlagi prvega odstavka 16. člena tega zakona ter pomoč na domu družinam oseb z motnjo ali več motnjami v duševnem in telesnem razvoju.«.
Za 54.b členom se dodajo novi 54.c do 54.d člen, ki se glasijo:
Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe iz 16.a člena tega zakona oziroma podpore mladoletni osebi iz 16.c člena tega zakona lahko pod enakimi pogoji izvajajo:
– na podlagi soglasja ministra, pristojnega za institucionalno varstvo, posebni socialno varstveni zavodi za odrasle iz 51. člena tega zakona, varstveno delovni centri iz 52. člena tega zakona, zavodi za usposabljanje iz 54. člena tega zakona in
– na podlagi podeljene koncesije pravne osebe zasebnega prava s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali invalidskega varstva in invalidska podjetja.
Za potrebe razvoja in izvajanja storitev podpore iz prvega odstavka tega člena Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo, vodi seznam izvajalcev podpore v skupnosti za odrasle osebe in seznam izvajalcev podpore mladoletni osebi.
Seznam iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:
– zaporedno številko vpisa izvajalca podpore;
– naziv in sedež izvajalca podpore;
– osebno ime odgovorne osebe in pravni status izvajalca podpore;
– datum začetka izvajanja storitve podpore;
– kontaktne podatke izvajalca podpore;
– datum izbrisa in številko ter datum odločbe o izbrisu iz seznama izvajalcev podpore.
Podatki, vpisani v seznama iz drugega odstavka tega člena, so javni. Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo in Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo ažuren seznam izvajalcev podpore iz prvega odstavka tega člena objavita na spletni strani ministrstva in inštituta.
Storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma storitev podpore mladoletni osebi lahko izvaja izvajalec podpore iz 54.c člena tega zakona, če:
– je pravna oseba v Republiki Sloveniji, registrirana za opravljanje dejavnosti, za katero se izdaja soglasje, oziroma podeljuje koncesija;
– izpolnjuje kadrovske in tehnične pogoje in standarde za opravljanje storitve podpore v skupnosti;
– mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje socialne dejavnosti;
– izkazuje finančno in poslovno sposobnost za opravljanje storitve podpore v skupnosti;
– ima izdelan program za opravljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma program podpore mladoletni osebi;
– mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;
– nad ponudnikom ni začet stečajni postopek oziroma postopek prisilne poravnave ter ni v postopku prenehanja ali v postopku likvidacije.
Ministrstvo, pristojno za institucionalno varstvo, izpolnjevanje pogojev in meril iz prejšnjega odstavka za izdajo soglasja za izvajalce podpore iz prve alineje prvega odstavka 54.c člena tega zakona oziroma podelitev koncesije, za izvajalce podpore iz druge alineje prvega odstavka 54.c člena tega zakona, preverja v uradnih evidencah pristojnih organov, in na podlagi dokazil, ki jih predloži ponudnik, to so najmanj:
– letni računovodski izkazi za obdobje zadnjih treh let, od katerih so zadnji revidirani,
– projekcija finančnega poslovanja za triletno obdobje,
– program za opravljanje podpore v skupnosti za odrasle osebe oziroma program podpore mladoletni osebi,
– organizacijska shema s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri ponudniku ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom izvajanja storitve zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi,
– izjava o izpolnjevanju tehničnih in drugih pogojev za izvajanje storitve podpore v skupnosti.
Postopek ugotavljanja upravičenosti do storitve podpore, pripravo in sklenitev dogovora iz 16.f člena tega zakona, nabor in organiziranje ključnih oseb izvedbo uvodnih srečanj med izvajalcem podpore, uporabnikom in njegovimi ključnimi osebami, delo, ki se veže na vodenje storitve podpore, organizacijo neposrednih izvajalcev podpore, pripravo dogovora iz 16.f člena tega zakona, sodelovanje z uporabniki pri izvajanju dogovora iz 16.f člena tega zakona ter podporo na domu uporabnika, vodi in opravlja strokovni delavec iz 69. člena tega zakona.
Ključne osebe iz prejšnjega odstavka so osebe, ki so del socialne mreže uporabnika in se jih kot take opredeli v dogovoru iz 16.f člena tega zakona.
Zaposleni, ki izvajajo storitev podpore v skupnosti oziroma podpore mladoletni osebi, opravijo usposabljanje za opravljanje podpore, ki ga zagotovi izvajalec podpore.
Minister, pristojen za institucionalno varstvo, podrobneje določi program usposabljanja iz prejšnjega odstavka.«.
71. člen se črta.
Besedilo 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Strokovni delavci in strokovni sodelavci, ki so zaposleni pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev, socialnovarstvenih programov, ukrepov po tem zakonu in storitev dolgotrajne oskrbe po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo:
– z višješolsko strokovno izobrazbo lahko napredujejo v naziv mentor, svetovalec in svetnik,
– z visokošolsko izobrazbo lahko napredujejo v naziv samostojni svetovalec, višji svetovalec in višji svetnik.
Pogoji za napredovanje v nazive so:
1. delovna doba,
2. uspešnost pri delu,
3. strokovno izobraževanje in dodatno strokovno delo.
Ne glede na določbe o zaporednem napredovanju iz prvega odstavka tega člena lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci izjemoma napredujejo tudi v en naziv višje, kot bi sicer, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. že podeljen naziv iz prvega odstavka tega člena (razen naziva mentor ali samostojni svetovalec),
2. delovna doba,
3. nadpovprečno uspešnost pri delu,
4. strokovno izobraževanje in dodatno strokovno delo.
Podrobnejše pogoje za napredovanja iz tega člena za strokovne delavce in strokovne sodelavce, ki so zaposleni pri izvajalcih iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister, pristojen za socialno varstvo.«.
V 75.d členu se za četrtim odstavkom dodajo novi peti, šesti, sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»Rok za izpolnitev pogojev za strokovnega delavca in za zaposlitev se podaljša za največ eno leto, če štipendist v navedenem roku ne more izpolniti obveznosti iz tretjega odstavka tega člena zaradi:
– starševstva,
– opravičljivih zdravstvenih razlogov,
– izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali
– neizpolnjenih obveznosti zaradi višje sile.
Podaljšanje roka iz tretjega odstavka tega člena je za posameznega štipendista možno le enkrat.
Starševstvo iz prve alineje petega odstavka tega člena lahko uveljavlja tisti od staršev, ki prejema starševski dodatek po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.
Za opravičljive zdravstvene razloge iz druge alineje petega odstavka tega člena šteje bolezen ali poškodba, v trajanju skupaj najmanj štiri mesece, ki je vplivala na zmanjšanje delovnih zmožnosti štipendista v tolikšni meri, da zaradi tega ne more opravljati dela, kar se dokazuje z mnenjem lečečega zdravnika specialista.
Za izjemne družinske ali socialne okoliščine, ki so podane v tolikšni meri, da so vplivale na zmanjšanje delovnih zmožnosti štipendista tako, da zaradi tega ne more opravljati dela, štejejo:
– smrt starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, ali brata oziroma sestre štipendista,
– nastanek najmanj 80 % invalidnosti ali težko ozdravljive bolezni starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, brata oziroma sestre štipendista,
– brezposelnost ali izguba zaposlitve obeh staršev ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji,
– začasna nezmožnost starša ali osebe, pri kateri je štipendist v varstvu in vzgoji, za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki je trajala neprekinjeno najmanj štiri mesece,
– smrt ali bolezen oziroma poškodba otroka štipendista v skupnem trajanju najmanj štiri mesece.
Podaljšanje roka se na podlagi vložene prošnje štipendista uredi z aneksom k pogodbi.«.
V 75.f členu se v tretjem odstavku:
– v 2. točki za besedo »štipendijo« dodata vejica in besedilo »razen v primerih iz prvega odstavka tega člena,«,
– v 5. točki za besedilom »celotne obveznosti« dodata vejica in besedilo »razen v primerih iz petega odstavka 75.d člena tega zakona«.
V 77. členu se v drugem odstavku:
– v četrti alineji črta besedilo »v skladu s splošnim aktom iz prvega odstavka 71. člena tega zakona«,
– sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– podeljuje licence supervizorja na področju socialnega varstva ter načrtuje in organizira supervizijo strokovnega dela strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev,«,
– na koncu desete alineje pika nadomesti z vejico in doda nova enajsta alineja, ki se glasi:
»– vodi postopek strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov in evidenco o verificiranih socialnovarstvenih programih.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Socialna zbornica izvajanje javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka natančneje določi s splošnimi akti.
K splošnim aktom od prve do desete alineje prejšnjega odstavka in k programu za vodenje socialnovarstvenega zavoda, ki ga skladno s četrtim odstavkom 56. člena tega zakona določi socialna zbornica v soglasju s Strokovnim svetom Republike Slovenije za splošno izobraževanje, soglasje podata minister, pristojen za socialno varstvo, in minister, pristojen za institucionalno varstvo, k splošnemu aktu iz enajste alineje prejšnjega odstavka pa poda soglasje minister, pristojen za socialno varstvo.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v šesti alineji vejica nadomesti s piko, sedma in osma alineja pa črtata.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
V 79.č členu se v tretjem odstavku v drugem stavku za besedo »službe« doda besedilo »na podlagi tega zakona, javni zavod, ustanovljen na podlagi tega zakona, nosilce javnih pooblastil na podlagi tega zakona,«.
V četrtem odstavku se za besedo »službe« doda besedilo »na podlagi tega zakona, javni zavod, ustanovljen na podlagi tega zakona, nosilci javnih pooblastil na podlagi tega zakona,«.
V 98. členu se v prvem odstavku na koncu šestnajste alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova sedemnajsta alineja, ki se glasi:
»– podpora mladoletni osebi.«.
V 98.b členu se v drugem odstavku za besedo »objavi« doda beseda »najmanj«.
V četrtem odstavku se beseda »tri« nadomesti z besedo »štiri«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pogodba za izvajanje socialnovarstvenega programa se lahko sklene za največ deset let.«.
V 99. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »odrasle« doda besedilo »ali stroški storitev podpore v skupnosti za odrasle osebe«.
V 100. členu se v prvem odstavku za besedo »servisa« beseda »in« nadomesti z vejico, za besedilom »18 let,« pa doda besedilo »in storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe«.
V 100.a členu se v prvem odstavku za besedo »odrasle« doda besedilo »ali pri plačilu storitve podpora v skupnosti za odrasle osebe«.
V 100.b členu se v prvem odstavku za besedo »varstva« doda besedilo »ali storitve podpore v skupnosti za odrasle osebe«, za besedo »varstvo« pa besedilo »ali storitev podpora v skupnosti za odrasle osebe«.
V 101. členu se v prvem odstavku besedilo »4.a, 4.b, 5. in 6.« nadomesti z besedilom »4.a, 4.b, 5., 6., 8. in 9.«.
V 108.b členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Inštruktažno svetovanje se opravi na pobudo strokovnega organa izvajalca, na pobudo ustanovitelja ali na pobudo ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.«.
V poglavju »XI.A POSEBNI DOLOČBI« se:
– naslov poglavja spremeni tako, da se glasi: »XI.A POSEBNE DOLOČBE«,
– za 118.b členom doda nov 118.c člen, ki se glasi:
Strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem po tem zakonu, ki imajo višješolsko izobrazbo in so bili ob prehodu v novi plačni sistem v javnem sektorju v letu 2008 razporejeni na delovna mesta v tarifnem razredu VII/1. in VII/2. ter napredujejo v naziv v skladu s pravilnikom, ki ureja napredovanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, se pridobljeni naziv upošteva tako, da se strokovni delavci in strokovni sodelavci s pridobljenim nazivom »svetnik« razporedijo v naziv »višji svetnik«. Osnovna plača se strokovnim delavcem in strokovnim sodelavcem iz prejšnjega stavka določi ob upoštevanju določb zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Minister, pristojen za institucionalno varstvo, uskladi podzakonski akt iz spremenjenega 11. člena zakona in izda podzakonske akte iz novih 16.i in 54.d člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno dejavnost, lahko zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo, kot del osnovne zdravstvene dejavnosti za svoje uporabnike opravljajo tudi pravne osebe iz druge alineje prvega odstavka novega 54.c člena zakona, v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost.
Izvajalci institucionalnega varstva v drugi družini, ki so za upravičence iz prvega odstavka novega 16.b člena zakona pogodbo za izvajanje varstva v drugi družini v skladu s 30. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 82/23) sklenili z izvajalcem institucionalnega varstva pred 1. januarjem 2026, do 1. januarja 2027 sklenejo pogodbo o izvajanju podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini z izvajalcem podpore v skupnosti za odrasle osebe.
Šteje se, da je upravičenec iz prvega odstavka novega 16.b člena zakona, ki je imel pred 28. julijem 2023 sklenjeno pogodbo za izvajanje institucionalnega varstva v drugi družini s centrom za socialno delo, pa je ta prenehala veljati na podlagi 30. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 82/23), vključen v podporo v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini z dnem uveljavitve tega zakona, če do 1. januarja 2027 sklene pogodbo z izvajalcem podpore v skupnosti za odrasle osebe za izvajanje podpore v skupnosti za odrasle osebe v drugi družini.
Novi 8. in 9. točka prvega odstavka 11. člena, spremenjeni prvi odstavek 16. člena, novi 16.a do 16.j člen, nova deveta in nova deseta alineja prvega odstavka 42. člena, spremenjeni prvi odstavek 43. člena, novi 44. člen, novi prvi in tretji odstavek 45. člena, novi 54.c do 54.d člen, nova sedemnajsta alineja prvega odstavka 98. člena, spremenjena druga alineja prvega odstavka 99. člena, spremenjeni prvi odstavek 100. člena, spremenjeni prvi odstavek 100.a člena, spremenjeni prvi odstavek 100.b člena in spremenjeni prvi odstavek 101. člena zakona se začnejo uporabljati v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporabljajo prvi odstavek 11. člena, prvi odstavek 16. člena, 42. člen, prvi odstavek 43. člena, 44. člen, 45. člen, prvi odstavek 98. člena, druga alineja prvega odstavka 99. člena, prvi odstavek 100. člena, prvi odstavek 100.a člena, prvi odstavek 100.b člena in prvi odstavek 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1 in 24/25).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 540-01/25-23/43
Ljubljana, dne 19. decembra 2025
EPA 2455-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
