Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-D), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 19. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-445
Ljubljana, dne 27. decembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZENAČEVANJU MOŽNOSTI INVALIDOV (ZIMI-D)
1. člen
V Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10, 50/14, 32/17 in 95/24) se v 9. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prilagoditve obstoječih objektov v javni rabi, razen tistih, ki se rekonstruirajo v skladu s petim odstavkom tega člena (v nadaljevanju: obstoječi objekti v javni rabi), se opravijo z gradbenimi deli in tehničnimi napravami, zvočnimi in svetlobnimi znaki, pisnimi informacijami in drugimi ustreznimi tehničnimi prilagoditvami. Obstoječi objekti v javni rabi so za invalide prilagojeni vsaj tako, da so invalidom dostopne vse storitve, ki se izvajajo v objektu v javni rabi, so na voljo javnosti in do njih invalidi dostopajo znotraj objekta v javni rabi. Obstoječi objekti v javni rabi in zunanje ureditve se prilagodijo tako, da se zagotavljajo parkirna mesta za invalide, dostop do objekta, vstop, vertikalne in horizontalne povezave, sanitarije za invalide, elementi, ki slepim in slabovidnim omogočajo varno uporabo, ter vsaj ena točka ali prostor, v katerem se s tehnologijo zagotavlja nemotena komunikacija za gluhe in naglušne osebe. Prilagoditve se izvedejo v čim večji meri tako, kot je določeno v predpisih s področja graditve, ki določajo univerzalno dostopnost.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Prilagoditve objektov v javni rabi delno ali v celoti zagotovi lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti, razen če je njihova izvedba tehnično neizvedljiva, pomeni nesorazmerno breme ali bi povzročila poslabšanje bistvenih ali drugih zahtev objekta, o čemer ima pripravljeno oceno ter jo trajno hrani. Pri presoji, ali prilagoditev pomeni nesorazmerno breme, se upošteva četrti odstavek prejšnjega člena.
(4) Gradnja zunanjih vertikalnih komunikacij stavbe se za namen tega zakona šteje za vzdrževanje objekta v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Za izvedbo vzdrževalnih del iz prejšnjega stavka se izdela projekt za izvedbo gradnje. Če vertikalne komunikacije ne povezujejo več kot treh etaž, se lahko izdelajo le grafični prikazi rešitev (tlorisi, prerezi) in pridobi mnenje pooblaščenega strokovnjaka, s katerim ta izjavlja, da se s predvideno gradnjo ne bodo poslabšale obstoječe gradbenotehnične lastnosti stavbe.«.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Objekte v javni rabi, ki se gradijo, in objekte v javni rabi, ki se rekonstruirajo, se primerno prilagodi med samo gradnjo oziroma rekonstrukcijo objekta skladno z določbami zakona, ki ureja graditev objektov in določa univerzalno graditev.«.
Za 37. členom se dodajo novo VII.A poglavje ter novi 37.a, 37.b, 37.c in 37.č člen, ki se glasijo:
»VII.A INŠPEKCIJSKI UKREPI IN KAZENSKE DOLOČBE V ZVEZI S PREKRŠKI ZARADI KRŠITEV PRILAGODITVE OBJEKTOV V JAVNI RABI
(pristojnost organov za opravljanje inšpekcijskega nadzora)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugega odstavka 9. člena tega zakona opravljajo gradbeni inšpektorji.
Inšpekcijski zavezanec je v skladu s tem poglavjem lastnik objekta ali dela objekta v javni rabi oziroma upravljavec stvarnega premoženja države ali samoupravne lokalne skupnosti.
(inšpekcijski ukrep odprave nepravilnosti)
Če gradbeni inšpektor ugotovi, da inšpekcijski zavezanec objekta ali dela objekta v javni rabi ni prilagodil v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona, odredi prilagoditev objekta ali dela objekta v javni rabi v določenem roku.
(prekrški zaradi kršitev prilagoditve objektov v javni rabi)
(1) Z globo od 2.500 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki v skladu z drugim odstavkom 9. člena tega zakona ni prilagodila objekta ali dela objekta v javni rabi.
(2) Z globo od 1.500 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.
(4) Z globo od 250 do 2.500 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik, ki ni prilagodil objekta ali dela objekta v javni rabi.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(začetek uporabe posameznih določb)
Zavezanec pripravi oceno iz tretjega odstavka 9. člena zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 540-02/25-16/21
Ljubljana, dne 19. decembra 2025
EPA 2565-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič