Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-437
Ljubljana, dne 25. decembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SLUŽBI V SLOVENSKI VOJSKI (ZSSloV-C)
1. člen
V Zakonu o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23) se v 3. členu v prvem odstavku za 10. točko dodajo nove 11., 12., 13., 14. in 15. točka, ki se glasijo:
»11. Operativno urjenje je izvajanje nalog na vojaških vajah ali kolektivnih usposabljanjih poveljstev in enot, katerih namen je spoprijemanje s položaji, ki posnemajo razmere, v katerih potekajo vojaške operacije.
12. Vojaška operacija je izvajanje nalog:
– v izrednem in vojnem stanju,
– med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ter v mednarodnih operacijah in na misijah,
– zaradi obrambe države pred napadom.
13. Izredni dogodek je dogodek, ki zahteva hitro vojaško ukrepanje zaradi zagotavljanja zaščite življenja, zdravja in varnosti ljudi ter premoženja, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerih resnost in obseg zahtevata sprejetje ukrepov, ki so nujni za zaščito življenja, zdravja in varnosti.
14. Začetno vojaško usposabljanje je temeljno vojaško strokovno usposabljanje v skladu z desetim odstavkom 88. člena Zakona o obrambi in vojaško strokovno usposabljanje v skladu s tretjim odstavkom 92. člena Zakona o obrambi, ki ga morajo opraviti vojaške osebe za samostojno opravljanje formacijskih dolžnosti.
15. Bivanje v vojaški enoti ali zavodu oziroma na drugem določenem mestu (v nadaljnjem besedilu: bivanje) je posebni pogoj, ki ga lahko pripadniku odredi nadrejeni in se ne šteje v delovni čas. Odredi se lahko ob večdnevnem neprekinjenem izvajanju nalog, ki so vezane na določen kraj oziroma območje.«.
Za 24. členom se dodajo novi 24.a, 24.b in 24.c člen, ki se glasijo:
(služba za varovanje objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepi pri izvajanju nalog)
(1) Ne glede na Zakon o obrambi se lahko v miru na ministrstvu organizira služba varovanja, ki fizično varuje objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo (v nadaljnjem besedilu: varovan objekt), za katere ocena tveganja to dopušča. V službi varovanja, ki je notranja organizacijska enota ministrstva, se lahko zaposlijo javni uslužbenci, ki opravljajo delo varnostnika in izpolnjujejo pogoje za zaposlitev v skladu z Zakonom o obrambi in zakonom, ki ureja zasebno varovanje. Varnostnik pri opravljanju dela nosi službeno strelno orožje, službeno izkaznico in delovno obleko, ki jih predpiše minister.
(2) Pri izvajanju nalog varovanja sme varnostnik izvajati naslednje ukrepe v skladu s prvim odstavkom 29. člena Zakona o obrambi:
1. opozoriti osebo, naj odide z varovanega objekta, ki ga varuje, če se ta tam neupravičeno zadržuje;
2. ugotoviti istovetnost osebe pri vstopu oziroma izstopu iz varovanega objekta, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje;
3. površinsko pregledati vrhnja oblačila, notranjost vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega objekta, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje;
4. preprečiti osebi vstop v varovani objekt oziroma izstop iz njega, če ta odkloni pregled iz prejšnje točke ali če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti iz 2. točke tega člena;
5. zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali hišni red v varovanem objektu, da s tem takoj preneha ali varovani objekt zapusti;
6. zadržati osebo, ki so jo zalotili pri kaznivem dejanju v varovanem objektu, do prihoda vojaške policije;
7. uporabiti sredstva za vklepanje, če osebe iz prejšnje točke ni moč zadržati drugače;
8. uporabiti fizično silo, če osebi ne more drugače preprečiti vstopa v varovani objekt oziroma izstopa iz njega, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje, ali zadržati osebe do prihoda vojaške policije.
(3) Varnostnik sme ukrepati samo tako, kot je določeno s tem zakonom, da z najmanjšimi škodljivimi posledicami doseže izvršitev naloge. Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti več ukrepov, uporabi najprej tistega, ki osebi najmanj škoduje. Z uporabo ukrepa mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil ta uporabljen, ali če ugotovi, da naloge tako ne bo mogel opraviti.
(uporaba strelnega orožja)
(1) Pri opravljanju nalog varovanja sme varnostnik uporabiti strelno orožje samo, če ne more drugače:
– zavarovati življenja ljudi;
– odvrniti napada na varovani objekt;
– odvrniti neposrednega protipravnega napada, s katerim je ogroženo njegovo življenje.
(2) Preden varnostnik uporabi strelno orožje, mora, kadar okoliščine to dopuščajo, osebo, zoper katero naj bi uporabil strelno orožje, opozoriti s klicem: »Stoj, streljal bom!« in z opozorilnim strelom.
24.c člen
(evidentiranje dogodkov in ukrepov)
(1) Varnostnik, ki uporabi ukrepe iz 4., 6., 7. ali 8. točke drugega odstavka 24.a člena tega zakona, mora o tem takoj pisno obvestiti nadrejenega in vojaško policijo.
(2) Pisno obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebuje tudi podatke iz tretjega, četrtega in petega odstavka 18.a člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo).«.
V 49. členu se sedemnajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(17) Vojaške osebe ne opravljajo pripravništva, vendar ne morejo samostojno opravljati formacijskih dolžnosti, dokler ne opravijo predpisanega začetnega vojaškega usposabljanja v skladu z Zakonom o obrambi.«.
Osemnajsti odstavek se črta.
Dosedanji devetnajsti odstavek postane osemnajsti odstavek.
V 50. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(štipendisti in vojaško usposabljanje)«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ministrstvo lahko prevzame pogodbene obveznosti iz pogodbe o štipendiranju z drugim delodajalcem oziroma drugim štipenditorjem, in sicer:
– ob sklenitvi nove pogodbe o štipendiranju ministrstvo štipendistu podeli štipendijo pod pogoji iz tega člena, pri čemer se k dobi štipendiranja, ki je osnova za zavezo štipendista, prišteje tudi čas štipendiranja iz prevzete pogodbene obveznosti;
– ob že sklenjeni pogodbi o zaposlitvi po končanem štipendiranju se kot osnova za zavezo štipendista upoštevajo že izpolnjene obveznosti štipendista iz prevzete pogodbe o štipendiranju, pri čemer mora štipendist skleniti pogodbo o zaposlitvi v stalni sestavi vojske za najmanj toliko časa, kolikor časa je prejemal štipendije, oziroma skleniti z ministrstvom pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske v skladu s prejšnjim odstavkom;
– če ima štipendist iz prve in druge alineje tega odstavka pogodbeno obveznost s policijo oziroma z osrednjo civilno obveščevalno-varnostno službo, se o pogodbenih obveznostih dogovorijo s pogodbo, ki jo med seboj sklenejo štipendist in oba navedena državna organa.«.
Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:
(prevzem pogodbenih obveznosti)
Ministrstvo lahko prevzame pogodbene obveznosti iz pogodbe o izobraževanju ali usposabljanju z drugim delodajalcem, če kandidat za poklicno delo v Slovenski vojski prenese obveznosti iz te pogodbe s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi v stalni sestavi Slovenske vojske v skladu s pogoji iz tretjega odstavka 57. člena tega zakona oziroma če gre za kandidata za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske s sklenitvijo pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske v skladu s pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena in petega odstavka 47. člena Zakona o obrambi. Če ima kandidat iz tega odstavka pogodbeno obveznost s policijo oziroma z osrednjo civilno obveščevalno-varnostno službo, se o pogodbenih obveznostih dogovorijo s pogodbo, ki jo med seboj sklenejo kandidat in oba navedena državna organa.«.
V 53. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delovni čas pripadnikov, ki so napoteni na opravljanje vojaške službe zunaj države v skupna ali druga poveljstva in enote ter v organe, predstavništva ali službe mednarodnih organizacij, je lahko enakomerno ali neenakomerno razporejen ne glede na določbe predpisov, ki urejajo omejitve o dnevnih, tedenskih ali mesečnih delovnih obveznostih, odmoru, dnevnem ali tedenskem počitku ter delu prek polnega delovnega časa.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
Za 53. členom se dodajo novi 53.a, 53.b, 53.c in 53.č člen, ki se glasijo:
(delovni čas in nekatere pravice v posebnih primerih)
(1) V povišani pripravljenosti, izrednem stanju, vojnem stanju, pri opravljanju začetnega vojaškega usposabljanja, na operativnem urjenju, v vojaški operaciji in zaradi izrednega dogodka sta kraj opravljanja dela in delovni čas pripadnikov odvisna od vrste, namena in obsega dela ter službenih potreb. Za delovni čas iz prejšnjega stavka določbe predpisov in kolektivnih pogodb, ki urejajo pravico do odklopa, oskrbovalskega dopusta, očetovskega dopusta in starševskega dopusta, ki pripada očetom, ter časovne omejitve dnevne, tedenske ali mesečne delovne obveznosti, upoštevanje odmora, dnevnega počitka, tedenskega počitka in dela prek polnega delovnega časa, vključno s pridobitvijo soglasja za prerazporeditev delovnega časa, z odrejanjem dela prek polnega delovnega časa in opravljanjem nočnega dela zaradi varstva nekaterih kategorij delavcev v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ne veljajo. O razporeditvi delovnega časa odloča nadrejeni poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma poveljnik začasne skupine ali enote.
(2) Polni delovni čas pripadnika v primerih iz prejšnjega odstavka je osem ur na dan, 40 ur na teden. Prerazporejeni delovni čas lahko traja do 12 ur na dan, 56 ur na teden. Če opravljeno delo v delovnem času iz prejšnjega stavka presega dnevno in tedensko delovno obveznost, se razlika šteje kot delo prek polnega delovnega časa. Pri prerazporeditvi delovnega časa se upošteva polni delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju šestih mesecev.
(3) V primerih iz prvega odstavka tega člena nadrejeni poveljnik bataljona, njemu enake ali višje enote oziroma poveljnik začasne skupine ali enote lahko pripadnikom odredi pripravljenost za delo na določenem kraju oziroma bivanje.
(4) V primerih iz prvega odstavka tega člena nadrejeni poveljnik odredi premor, da ohrani vzdržljivost in zagotovi nadaljnjo delovno sposobnost pripadnika v obsegu, kot to dopuščajo razmere in službene potrebe. Premor je nujen za zagotovitev varnosti in zdravja pripadnika.
(5) V izrednem in vojnem stanju nadrejeni poveljnik odredi delovni čas pripadnika ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena tako, da zagotovi potreben premor, da ohrani vzdržljivost in zagotovi nadaljnjo delovno sposobnost pripadnika.
(6) Med izvrševanjem obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, v mednarodnih operacijah in na misijah se drugi in tretji odstavek tega člena ne uporabljata.
(7) Vojaška oseba je med opravljanjem začetnega vojaškega usposabljanja upravičena do nadomestila plače v višini 100 odstotkov osnove za izračun nadomestila plače, ki je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Začetno vojaško usposabljanje lahko traja največ 20 ur na dan, v skladu s programom začetnega vojaškega usposabljanja, preostali čas se šteje kot bivanje na določenem kraju.
(8) V primerih iz prvega odstavka tega člena veljajo omejitve in prepovedi, ki so določene z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za:
– tiste kategorije pripadnikov, za katere velja absolutna prepoved prerazporejanja delovnega časa, odrejanja dela prek polnega delovnega časa in opravljanja nočnega dela;
– enega od staršev, zaradi vzgoje in varstva otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, če sta oba starša pripadnika Slovenske vojske in razporejena v poveljstvo, enoto ali zavod, ki je v povišani pripravljenosti;
– starša, ki živi sam z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
– starša, ki neguje in varuje hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke.
(1) Pripadnik, ki opravlja delo, ki se šteje za delo v izmenah v skladu z Zakonom o obrambi, ima pravico do seznanitve z razporedom dela najmanj sedem dni vnaprej.
(2) Pripadniku se lahko razporeditev dela v izmeni izjemoma spremeni v časovnem obdobju sedem dni do 24 ur pred nastopom dela zaradi nepredvidenih dogodkov. V takem primeru se šteje, da gre za delo po posebnem razporedu. Če se razpored dela oziroma izmena spremeni v manj kot 24 urah pred nastopom dela, se tako delo šteje kot delo prek polnega delovnega časa.
(3) Delo, ki presega polni delovni čas v obdobju šestih mesecev, se šteje kot delo prek polnega delovnega časa.
(odmera in izraba letnega dopusta pri delu v izmenah)
(1) Letni dopust se ob stalnem delu v 12-urnih izmenah preračuna tako, da se končno število dni letnega dopusta, določeno po kriterijih za odmero letnega dopusta v skladu z Zakonom o obrambi, pomnoži z osem in deli z 12, s čimer se dobi število izmen. Če število izračunanih dni dopusta v izmenah ni celo število, se najmanj polovica izmene zaokroži navzgor.
(2) Pri izrabi letnega dopusta se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi dela v izmeni za posameznega pripadnika določen kot delovni dan. Nadomestilo za dan koriščenja letnega dopusta znaša toliko ur, kolikor znaša delavčeva delovna obveznost na ta dan.
(delovni čas med stražo in varovanjem objektov ter drugih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo)
(1) Delovni čas med stražo in varovanjem objektov ter drugih okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo, zaradi zagotavljanja stalne prisotnosti na določenem kraju traja neprekinjeno do največ štiri dni.
(2) Čas med opravljanjem naloge iz prejšnjega odstavka, ko vojaška oseba opravlja delo, ne presega 12 ur na dan oziroma 12 ur in čas, potreben za prevzem in predajo nalog, razen ob izrednem dogodku ali zaradi dokončanja začete naloge. Preostali čas, ko ne opravlja dela, se šteje kot pripravljenost za delo na delovnem mestu.
(3) Vse ure med opravljanjem naloge iz prvega odstavka tega člena se štejejo v delovni čas. Vojaška oseba ima pravico do prekinitve za odmor na kraju, na katerem se opravlja delo.
(4) Vojaški osebi je treba takoj po prenehanju opravljanja naloge iz prvega odstavka tega člena zagotoviti ustrezen nadomestni počitek, ki traja toliko zaporednih ur, za kolikor je bil počitek skrajšan.«.
V 57. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če vojaška oseba enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi pred potekom roka, ko bi v skladu s pogodbo iz drugega odstavka tega člena še morala ostati v delovnem razmerju, lahko prenese obveznosti iz te pogodbe s sklenitvijo pogodbe o opravljanju vojaške službe v Slovenski vojski oziroma v rezervni sestavi Slovenske vojske za najmanj dvakratno obdobje časa, ko bi po pogodbi iz drugega odstavka tega člena še morala ostati v delovnem razmerju, oziroma najmanj za obdobje, ko je pogodbo o opravljanju vojaške službe v Slovenski vojski oziroma v rezervni sestavi Slovenske vojske še mogoče skleniti zaradi omejitve starosti, vendar ne manj kot za tri leta.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V 58. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Pripadniku za vsako uro bivanja v enoti ali zavodu oziroma na drugem določenem mestu pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov urne postavke zadnje objavljene povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih. Med odrejenim bivanjem pripadnik ni na voljo delodajalcu, ne opravlja svojih nalog ali dolžnosti, temveč se mu v tem času zagotavlja pravica do počitka. V tem času mora pripadnik spoštovati ukaze nadrejenih za zagotavljanje reda, discipline in varnosti oziroma pravil hišnega reda, ki veljajo v kraju oziroma na območju izvajanja nalog.«.
V 64. členu se v drugem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če vojaška oseba odpove pogodbo o zaposlitvi med operativnim urjenjem, zaradi obrambe države pred napadom ali zaradi izrednega dogodka, odpovedni rok začne teči z dnem, ko prenehajo razlogi za opravljanje vojaške službe v teh primerih.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(sprememba 96. člena Zakona o obrambi)
V Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) se v 96. členu v drugem odstavku 12. točka črta.
(1) Vlada v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona z njim uskladi Pravila službe v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 84/09).
(2) Minister v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme pravilnik iz prvega odstavka 24.a člena zakona.
(3) Do ureditve v Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) se določbe novih 53.b in 53.c člena zakona uporabljajo tudi za delavce na obrambnem področju.
(4) Do ureditve v Zakonu o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20) se določbe novega 53.a člena zakona v delu, ki ureja operativno urjenje, smiselno uporabljajo tudi za delavce na obrambnem področju.
(uporaba določb glede pripravništva vojaških oseb)
Določbe spremenjenega sedemnajstega odstavka 49. člena zakona se uporabljajo tudi za vojaške osebe, ki so pred uveljavitvijo tega zakona kot pripravniki začeli opravljati pripravništvo. V tem primeru se jim pripravništvo prekine z dnem uveljavitve tega zakona.
(uporaba določbe glede nadomestila za bivanje)
Določba novega osmega odstavka 58. člena zakona se uporablja od 1. januarja 2025. Poračun in izplačilo nadomestila za bivanje, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, se za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona izvede najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 200-03/25-18/15
Ljubljana, dne 17. decembra 2025
EPA 2416-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
