Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2)
Razglašam Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 17. decembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-439
Ljubljana, dne 25. decembra 2025
O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-2)
(vsebina in namen zakona)
(1) Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru, ter sankcije za taka ravnanja.
(2) Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik) ali ovirajo izvrševanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. javni red in mir je stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano uresničevanje pravic in izpolnjevanje dolžnosti po ustavi in zakonih;
2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod nekaterimi pogoji dostopen vsakomur in ne gre za kibernetski prostor, kot je določen v zakonu, ki ureja informacijsko varnost;
3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika, posestnika ali druge upravičene osebe;
4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami;
5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika, s katerim povzroči vznemirjenje, razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine;
6. nedostojno vedenje do uradne osebe je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči ogrožanje uradne osebe ali kadar z žaljivimi besedami ali dejanji škoduje ugledu uradne osebe ali državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnega pooblastila;
7. uradne osebe po tem zakonu so: poslanec državnega zbora, državni svetnik, član organov samoupravne lokalne skupnosti, sodnik ustavnega sodišča, sodnik, sodnik porotnik, državni tožilec, državni odvetnik, policist, vojaški policist, občinski redar ali druga oseba, ki pri državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali nosilcu javnih pooblastil opravlja posamezna uradna dejanja na podlagi pooblastil, ki ji jih daje zakon ali na podlagi zakona izdani predpisi, ali na podlagi posamičnega akta, izdanega na podlagi zakona, ali na podlagi zakona sklenjene pogodbe o arbitraži, oseba, ki izvaja storitve v okviru mreže javne službe, ki jo zagotavlja država ali občina, in je zaposlena pri državnem organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, centru za socialno delo, drugem nosilcu javnih pooblastil ali pri izvajalcu javne službe, ki jo zagotavlja država ali občina, oseba, ki ji mednarodna javna organizacija daje položaj uradne osebe, in oseba, ki pri mednarodnem sodišču opravlja sodniško, tožilsko ali drugo uradno dolžnost ali nalogo;
8. uradno dejanje je dejanje uradne osebe, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti in temelji na zakonu ali na zakonitem predpisu;
9. družinski člani so osebe, ki so kot družinski člani opredeljene v zakonu, ki določa preprečevanje nasilja v družini;
10. kolaborantske organizacije iz časa druge svetovne vojne so organizacije ali skupine, ki so na ozemlju sedanje Republike Slovenije v času druge svetovne vojne sodelovale z okupatorsko nacistično Nemčijo (Tretji rajh), Kraljevino Italijo, Kraljevino Madžarsko in Neodvisno državo Hrvaško, in sicer Prostovoljna protikomunistična milica (vaške straže in Legija smrti), Slovensko domobranstvo, Gorenjska samozaščita, Slovenski narodni varnostni zbor, Jugoslovanska vojska v domovini (četniki), Vermani, Raztrganci, Črna roka, Madžarska stranka suličastega križa, Koroška ljudska zveza, Štajerska domovinska zveza, Srbski prostovoljni korpus in ustaši.
(vzdrževanje javnega reda in miru)
(1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, državnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki s predpisi ter ukrepi državnih in drugih organov zagotavljajo, da se preprečijo ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar to grozi skupnosti ali posamezniku.
(2) Za vzdrževanje javnega reda in miru v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje, v okviru svojih pristojnosti in v skladu s predpisi.
II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR
(izobešanje ali razkazovanje zastav ali simbolov tuje države)
(1) Zastave ali simboli tujih držav se lahko izobesijo ali razkazujejo tako, da so javno vidni ob uradnih ali delovnih obiskih voditeljev držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih zbiranjih, ob izražanju solidarnosti in kot del umetniškega ali političnega izražanja ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem ali razkazovanjem označuje njihova namembnost.
(2) Zastave ali simboli tujih držav se izobesijo ali razkazujejo samo, če obstajajo razlogi iz prejšnjega odstavka in tako, da se s tem ne krni ugled Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.
(3) Kdor izobesi ali razkazuje zastavo ali simbol tuje države v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo od 150 do 300 eurov.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 500 do 1.500 eurov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 250 do 500 eurov.
(6) Odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki stori prekršek iz tretjega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 1.500 eurov.
(zbiranje prostovoljnih prispevkov)
(1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne osebe, določene v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče.
(2) Dovoljenje se izda, ko prosilec ali od prosilca pooblaščena oseba izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje bolezen, telesna poškodba, elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo, in drug dobrodelni ali splošno koristni namen, kot je javni interes za kulturo in za šport. Nepridobitni pravni osebi v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitarni ali splošno koristni namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem ali drugem aktu določene dejavnosti. Kot humanitarni namen se štejejo humanitarni nameni, kot so določeni v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije. Kot splošno koristni namen se štejejo skrb za varstvo živali in okolja, urejanje kraja, dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja, izgradnja in urejanje objektov za šport in rekreacijo ter podobno.
(3) Upravna enota v dovoljenju določi namen in način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen zbiranja prispevkov.
(4) Če so bili prostovoljni prispevki zbrani ali porabljeni v nasprotju s tem zakonom, mora zbiratelj v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o prekršku upravičencu nakazati denarni znesek v protivrednosti zbranih ali porabljenih sredstev. Če je upravičenec umrl ali ne obstaja več, mora zbiratelj ta denarni znesek v enakem roku nakazati v humanitarne namene, določene v zakonu, ki ureja humanitarne organizacije.
(5) Določbe tega zakona se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi, ki se zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali ki se zbirajo na način, ki ne pomeni motenja miru, vznemirjenosti ali nadlegovanja ljudi na javnih krajih ali v zasebnih prostorih.
(6) Kdor zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, se kaznuje z globo od 200 do 500 eurov.
(7) Kdor zbira prostovoljne prispevke na vsiljiv ali žaljiv način, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.
(8) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega in sedmega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(9) Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega in sedmega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 800 eurov.
(nasilno in drzno vedenje)
(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 300 do 500 eurov.
(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.
(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 500 do 800 eurov.
(nasilno in drzno vedenje na športni prireditvi ali v zvezi s športno prireditvijo ali med potovanjem na športno prireditev ali z nje)
(1) Kdor na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, ali med potovanjem na športno prireditev ali z nje izziva, koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Kdor na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, koga udari, se kaznuje z globo od 600 do 1.100 eurov.
(3) Kdor se na športni prireditvi, kot jo določa zakon, ki ureja šport, na območju športnega objekta ali na območju, ki je s športno prireditvijo povezan, pretepa, se kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 eurov.
(nasilno in drzno vedenje proti družinskim članom)
(1) Kdor družinskega člana izziva, spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali ga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, pri čemer ne gre za dalj časa trajajoče ali ponavljajoče se dejanje in niso nastale posledice za zdravje oškodovanca, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.
(2) Kdor družinskega člana udari, se kaznuje z globo od 500 do 800 eurov.
(3) Kdor pretepa družinskega člana, se kaznuje z globo od 600 do 1.000 eurov.
(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede, se kaznuje z globo od 200 do 400 eurov.
(2) Kdor se prepira, vpije, ovira izvajanje uradnih dejanj ali se nedostojno vede do uradne osebe pri izvajanju uradnih dejanj ali zaradi izvajanja uradnih dejanj, se kaznuje z globo od 200 do 1.200 eurov.
(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga razburi ali vznemirja, se kaznuje z globo od 200 do 400 eurov.
(4) Kdor na javnem kraju v strnjenih naseljih, na javnih zbiranjih, ob prometnih povezavah, v turističnih krajih ali v bližini vzgojno-varstvenih ali vzgojno-izobraževalnih zavodov, kjer se zbirajo otroci, in v njihovi prisotnosti razkazuje spolne organe, se kaznuje z globo od 500 do 1.200 eurov.
(5) Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo na krajih ali v objektih, ki so posebej namenjeni vstopu, zadrževanju ali nastanitvi ljudi brez oblačil ali za potrebe umetniškega izražanja za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, kulturnozgodovinske, oglaševalske in druge komercialne namene, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja.
(1) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega sprejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila zaradi njihove prekomerne glasnosti, pogostosti ali trajanja moti mir ali počitek ljudi, se kaznuje z globo od 150 do 300 eurov. Uporaba drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila, namenjena vadbi za potrebe izobraževanja ali opravljanja poklica, ni prekršek, če po glasnosti, pogostosti oziroma trajanju ne presega običajne rabe zasebnih prostorov.
(2) Kdor med 22:00 in 6:00 uro s hrupom moti mir ali počitek ljudi in hrup ni posledica izvajanja dovoljene dejavnosti ali nujnih interventno-vzdrževalnih posegov, se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov.
(3) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 3.000 eurov.
(4) Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 250 do 500 eurov.
(beračenje na javnem kraju)
(1) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo od 200 do 600 eurov.
(2) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine in pri tem uporablja žival, se kaznuje z globo od 500 do 800 eurov. Kadar organ, pristojen za nadzor in odločanje o prekršku iz tega člena, sumi, da je žival zanemarjena ali mučena, o tem obvesti organ, pristojen za inšpekcijski nadzor po zakonu, ki ureja zaščito živali.
(3) Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine in pri tem uporablja otroka, se kaznuje z globo od 800 do 1.200 eurov.
(4) Če je dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena storjeno v hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen izvajati prekrške iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena, se vodja hudodelske združbe ali skupine kaznuje z globo od 1.200 do 2.000 eurov.
(uporaba nevarnih predmetov)
(1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo od 250 do 500 eurov. Pokanje z navedenimi sredstvi je dovoljeno v času velikonočnih praznikov (velikonočni petek, sobota, nedelja in ponedeljek med 6.00 in 22.00) ali praznika dela (30. april, 1. in 2. maj med 6.00 in 22.00) ob sočasnem upoštevanju splošnih varnostnih navodil, določenih za acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je prepovedana uporaba acetilena (karbida) ali druge plinske zmesi za pokanje v strnjenih stanovanjskih naseljih, v bližini bolnišnic in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve, ter na območjih, ki so varovana ali zavarovana na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave. Kršitelj se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(3) Kdor na javnem kraju razkazuje ali uporablja nože, sablje, sekire, dekorativno orožje, onesposobljeno orožje, imitacije ali replike orožja, starinsko ali staro orožje, plašilno-signalno orožje ali orožje, izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, ki se v skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja ne štejejo za orožje, se kaznuje z globo od 300 do 600 eurov.
(4) Kdor na javnem kraju z namenom povzročitve vznemirjenja ali občutka ogroženosti nosi, razkazuje ali uporablja nenevarno orožje ali druge nenevarne predmete, ki so po videzu podobni orožju, ki se v skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja ne šteje za orožje, se kaznuje z globo od 400 do 800 eurov.
(5) Kdor nosi, razkazuje ali uporablja predmete iz prejšnjega odstavka na način, ki vzbuja videz, da izvaja naloge uradnih ali vojaških oseb, se kaznuje z globo od 700 do 1.000 eurov.
(6) Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(7) Ne glede na prvi, tretji, četrti in peti odstavek tega člena se lahko predmeti iz prvega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena nosijo, razkazujejo ali uporabljajo kot rekvizit za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, kulturnozgodovinske, oglaševalske in druge komercialne namene, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo področje uporabe uniforme, položajnih oznak in simbolov uradnih organov, vojaških oseb ali nastopajočih na prireditvah, katerih del programa je nošenje, razkazovanje ali uporaba predmetov iz tretjega odstavka tega člena in so organizirane v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.
(uporaba uniform ali drugih oblačil, podobnih uniformi)
(1) Kdor nosi uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in s svojim ravnanjem, zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju ali z uporabo opreme ali pripomočkov nakazuje, da izvaja naloge uradnih oseb, razen kot del umetniškega ali drugega izražanja, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(3) Posameznik v skupini najmanj dveh oseb, ki nosi uniformo ali oblačila, podobna uniformi uradnih oseb, in s svojim ravnanjem, zadrževanjem na določenem javnem ali zasebnem kraju in z uporabo jasno izraženih simbolov ali z razkazovanjem hierarhične ureditve skupine kot varnostne formacije, ali uporabo vozil, na katerih so nameščene prepoznavne oznake, ali z uporabo opreme ali pripomočkov navzven prikazuje, kot da gre za policijsko ali vojaško enoto, se kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 eurov.
(4) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek tega člena se uniforma ali oblačila, podobna uniformi uradnih ali vojaških oseb, in druga oprema ali pripomočki lahko nosijo kot rekvizit za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, kulturnozgodovinske, oglaševalske in druge komercialne namene, in sicer v skladu s predpisi, ki urejajo področje uporabe uniforme, položajnih oznak in simbolov uradnih organov ali vojaških oseb ali nastopajočih na prireditvah, katerih del programa je nošenje, razkazovanje ali uporaba predmetov iz prvega in drugega odstavka tega člena in so organizirane v skladu z zakonom, ki ureja javna zbiranja.
(poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe)
(1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali namerno raztrga, zamaže ali kako drugače poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 1.000 do 3.000 eurov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe, podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 700 do 1.500 eurov.
(pisanje in risanje po objektih ali drugih javno dostopnih krajih)
Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih in s tem povzroči trajnejše posledice, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo od 400 do 600 eurov.
(uničevanje državnih simbolov)
(1) Kdor na javnem kraju namenoma nespoštljivo ravna, zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo tuje države, se kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(2) Dejanja iz prejšnjega odstavka so dovoljena, če so sestavni del umetniškega izražanja za potrebe filma, televizije in gledaliških predstav.
Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 800 do 1.500 eurov.
(1) Kdor prenočuje na javnem kraju ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo od 100 do 500 eurov.
(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red prenočevanja v vozilih na svojem območju.
Kdor pri posamezniku s ščuvanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 250 do 500 eurov.
(javni red in mir v gostinskih obratih in na javnih prireditvah ter varstvo mladoletnikov)
(1) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki policiji takoj ne naznani kršitve javnega reda in miru v gostinskem obratu za prekrške iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 400 do 700 eurov, za prekršek iz drugega odstavka tega člena pa z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Osebam, mlajšim od 16 let, sta med 24.00 in 5.00 prepovedana vstop v gostinske obrate in na prireditve, kjer se točijo alkoholne pijače, in zadrževanje v teh obratih ali na teh prireditvah brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov.
(3) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za gostinske obrate in prireditve, kjer se točijo izključno brezalkoholne pijače.
(4) Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop v gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta.
(5) Če kršitev javnega reda in miru v gostinskem obratu kljub ukazu uradne osebe ne preneha, lahko uradna oseba zahteva, da vsi zapustijo gostinski obrat in se ta zapre. Kdor na podlagi opozorila uradne osebe gostinskega obrata ne zapusti, se kaznuje z globo od 200 do 500 eurov in se ga iz omenjenih prostorov odstrani.
(6) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 750 do 2.000 eurov, za prekršek iz drugega odstavka tega člena pa z globo od 900 do 3.000 eurov.
(neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb)
(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 600 do 1.200 eurov.
(2) Če je prekršek iz prvega odstavka storjen tako, da kršitelj s svojim nezakonitim ravnanjem otežuje ali onemogoča izvedbo uradnega dejanja uradne osebe tako, da se usede, uleže, obrne vstran, beži ali ravna podobno, se kršitelj kaznuje z globo od 1.000 do 1.500 eurov.
(3) Če je prekršek iz prejšnjega odstavka storjen v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.500 do 2.500 eurov.
(4) Kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje na določenem kraju, se kaznuje z globo od 250 do 500 eurov.
(5) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na podlagi opozorila pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo od 200 do 400 eurov in se ga iz prostorov odstrani.
(prepoved uporabe simbolov nacistične ali fašistične ideologije)
(1) Kdor na javnem kraju nosi, obeša, razkazuje, vzklika, izvaja, distribuira, objavlja ali kako drugače uporablja pozdrave, himne ali pesmi, zastave, uniforme, znake, parole ali gesla in druge oznake ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva, ki so značilni za nacizem, fašizem in njune kolaborantske organizacije iz časa druge svetovne vojne, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, razburja ali ogroža, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Če je prekršek iz prvega odstavka storjen v skupini najmanj dveh oseb, se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 2.000 eurov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko pozdrave, himne ali pesmi, zastave, uniforme, znake, parole ali gesla in druge oznake ter z njimi povezana slikovna in avdiovizualna gradiva, ki so značilni za nacizem, fašizem in njune kolaborantske organizacije iz časa druge svetovne vojne, uporablja za namene izobraževanja v skladu z javno veljavnimi izobraževalnimi programi, razširjanja programskih vsebin v medijih, opravljanja znanstvenoraziskovalnih nalog na področju arhivistike, zgodovine in drugih znanstvenih ved, javnih muzejskih zbirk, zbirk javnega arhiva ali javnih knjižnic, zasebnih zbirk, kot rekvizite za film, televizijo, gledališke predstave in druge kulturne prireditve, kot jih določa zakon, ki ureja uresničevanje javnega interesa za kulturo, in za druge oblike svobode izražanja, če se ne uporabljajo za protipravne namene poveličevanja, odobravanja ali spodbujanja nacistične ali fašistične ideologije.
(lažna naznanitev prekrška)
Kdor namenoma z lažnim naznanilom prekrška po tem zakonu povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev ali gasilcev, se kaznuje z globo od 300 do 600 eurov.
(1) Kdor koga zaradi spola, narodnostne, rasne ali etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti ali verske opredelitve ali pripadnosti, gmotnega stanja, rojstva, izobrazbe, družbenega položaja, invalidnosti ali katere koli druge osebne okoliščine izziva ali spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen in žaljiv način, ga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(2) Kdor koga udari zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo od 700 do 1.200 eurov.
(3) Kdor se pretepa zaradi razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo od 900 do 1.400 eurov.
(4) Kdor se nasilno vede proti družinskim članom iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo od 1.000 do 1.500 eurov.
(5) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 1.000 eurov.
(6) Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo 500 do 1.500 eurov.
(7) Kdor na javnem kraju namenoma nespoštljivo ravna, zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo tuje države iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se kaznuje z globo 1.500 do 3.000 eurov.
(policijski zaseg predmetov)
(1) Policist ali vojaški policist sme brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseči predmete prekrška, za nadzor nad katerim je pristojen, tudi če niso storilčeva last.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
(pooblastilo redarju za zaseg predmetov)
(1) Občinski redar sme brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseči predmete prekrška, za nadzor nad katerim je pristojen, tudi če niso storilčeva last.
(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se izreče stranska sankcija odvzem predmetov.
IV. POSEBNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV JAVNEGA REDA IN MIRU
(izključitev energetskih virov)
(1) Za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja eno osebo ali več ljudi, lahko policist z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike pri kršitelju ali plina v primeru, ko bi kršitelj z uporabo plina lahko nadaljeval prekršek, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Policist po izrečeni ustni odredbi izda pisno odredbo v šestih urah od izreka ustne odredbe. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur.
(2) Kršitelj plača stroške izklopa in priklopa ter morebitno nastalo škodo.
(3) Upravljavec mora zagotoviti ponovno dobavo elektrike ali plina takoj, ko od policista prejme ustno odredbo o prenehanju razlogov za začasen izklop dobave elektrike ali plina kršitelju.
(4) Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500 do 2.500 eurov.
(5) Odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 400 do 1.200 eurov.
(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona izvaja policija.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za nadzor in odločanje o prekrških iz tega zakona pristojna vojaška policija v skladu z zakonom, če prekršek stori vojaška oseba med dejanskim opravljanjem vojaške službe. Vojaška policija je v skladu z zakonom pristojna tudi za nadzor, zaseg predmetov in odločanje o prekrških, če je prekršek storjen v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo ali na območju vojaškega tabora.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena nadzor nad izvajanjem 5., 9., 11. in 12. člena, prvega odstavka 13. člena, 14., 15., 16., 17., 18., 19. in 21. člena, prvega odstavka 22. člena in 23. člena tega zakona izvaja tudi občinsko redarstvo.
(višina globe v hitrem postopku o prekršku)
Za prekrške iz 12., 13. in 21. člena tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24).
(uporaba poznejšega, za storilca milejšega zakona)
Postopki o prekrških, določenih v Zakonu o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06, 139/20 in 113/24), ki do dneva uveljavitve tega zakona še niso bili pravnomočno končani, se končajo v skladu z zakonom, ki je veljal ob storitvi prekrška, razen če je ta zakon za storilca milejši.
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-03/25-5/48
Ljubljana, dne 17. decembra 2025
EPA 2381-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
