Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-390
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNEM TOŽILSTVU (ZDT-1F)
1. člen
V Zakonu o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP in 57/25 – ZF) se 21. člen spremeni tako, da se glasi:
(nastopanje pred sodišči)
(1) Pred okrožnimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo kateri koli državnotožilski naziv (v nadaljnjem besedilu: naziv).
(2) Pred višjimi sodišči lahko nastopajo državni tožilci, ki imajo najmanj naziv višjega državnega tožilca.
(3) Pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vrhovno sodišče) lahko nastopajo samo državni tožilci, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko v postopku pred pritožbenim sodiščem druge stopnje po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi vodja pristojnega pritožbenega oddelka s soglasjem vodje pristojnega državnega tožilstva, nastopajo skupaj z višjim državnim tožilcem tudi okrožni državni tožilci, ki so vložili oziroma zastopali kazensko obtožbo v postopku na prvi stopnji.
(5) Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena lahko evropski tožilec ali evropska tožilka (v nadaljnjem besedilu: evropski tožilec) in evropski delegirani tožilec ali evropska delegirana tožilka (v nadaljnjem besedilu: evropski delegirani tožilec) nastopata pred vsemi sodišči v Republiki Sloveniji, pred vrhovnim sodiščem pa le, če ne gre za postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko po pooblastilu, ki ga za posamezno zadevo določi generalni državni tožilec, nastopata skupaj z vrhovnim državnim tožilcem.«.
V 22. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Državnotožilska služba se na državnotožilskih mestih opravlja v nazivih okrožni državni tožilec, višji državni tožilec, vrhovni državni tožilec oziroma na položajih okrožni državni tožilec svetnik, višji državni tožilec svetnik in vrhovni državni tožilec svetnik.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
V prvem odstavku 23. člena in drugem odstavku 55. člena se besedilo »sodniško službo« nadomesti z besedo »sodnike«.
24. člen se črta.
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
(okrožni državni tožilec)
Oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, je lahko imenovana na državnotožilsko mesto, ki se opravlja v nazivu okrožni državni tožilec, če izpolnjuje posebni pogoj za izvolitev na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik) po zakonu, ki ureja sodnike.«.
V 26. členu se beseda »državnotožilskem« črta, besedilo »sodniško službo« pa se nadomesti z besedo »sodnike«.
V 27. členu se beseda »državnotožilskem« črta, besedilo »sodniško službo« pa se nadomesti z besedo »sodnike«.
V 37. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Napredovanje zajema:
– napredovanje okrožnih in višjih državnih tožilcev v plačnih razredih;
– napredovanje na položaj svetnika;
– napredovanje okrožnega državnega tožilca v naziv višjega državnega tožilca na istem državnotožilskem mestu;
– napredovanje na višje državnotožilsko mesto.
(3) O napredovanju v plačnih razredih, na položaj svetnika in v naziv višjega državnega tožilca odloča Državnotožilski svet.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »sodniško službo« nadomesti z besedo »sodnike«.
57. člen se spremeni tako, da se glasi:
(pravica do letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela)
(1) Glede pravice državnega tožilca do letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodnike.
(2) Merila za trajanje letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela določi minister v soglasju z Državnotožilskim svetom.«.
V drugem odstavku 58. člena, tretjem odstavku 60. člena in prvem odstavku 65. člena se besedilo »državnotožilski naziv« v vseh sklonih in številih nadomesti z besedo »naziv« v ustreznem sklonu in številu.
V 68. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Za pomočnika nacionalnega predstavnika je lahko imenovan državni tožilec, ki izkaže z javno priznanim preizkusom potrjeno višjo raven znanja najmanj enega uradnega jezika Evropske unije, ki je delovni jezik v Eurojustu.«.
V 70. členu se v prvem odstavku besedilo »okrajnimi,« črta.
V 71.c členu se besedilo »C1« nadomesti z besedilom »B2«.
V 71.d členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za evropskega delegiranega tožilca lahko kandidira državni tožilec, ki ima znanje delovnega jezika EJT najmanj na ravni B2 Skupnega evropskega jezikovnega okvira in izpolnjuje posebne pogoje, ki jih določajo pravila EJT ter pravila, ki urejajo pogoje za zaposlitev uradnikov in drugih zaposlenih v institucijah Evropske unije ter obvezujejo Republiko Slovenijo.«.
V 73. členu se v drugem odstavku besedilo »urejajo sodniško službo« nadomesti z besedilom »ureja sodnike«.
V 97. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– štirje člani, ki jih izvolijo državni tožilci izmed državnih tožilcev, ki niso na vodstvenih položajih, in sicer po enega izmed tistih, ki imajo naziv vrhovnega državnega tožilca in višjega državnega tožilca, ter dva izmed tistih, ki imajo naziv okrožnega državnega tožilca;«.
V 125. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za začasno vodenje Vrhovnega državnega tožilstva se lahko določi le vrhovni državni tožilec.«.
Za 152. členom se doda nov 152.a člen, ki se glasi:
(psihološka pomoč in psihološka podpora)
(1) V okviru izvajanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu Vrhovno državno tožilstvo zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo državnim tožilcem in državnotožilskemu osebju v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju državnotožilske službe oziroma dela ter udeležbo v programih za obvladovanje psihičnih obremenitev.
(2) Generalni državni tožilec določi vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in psihološke podpore.«.
V 187. členu se v tretjem odstavku besedilo »s splošno pristojnostjo in okrajnih sodišč z območja tega okrožnega sodišča« črta.
Četrti odstavek se črta.
V 189. členu se prvi do tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Okrožno državno tožilstvo lahko deluje na svojem območju tudi zunaj sedeža na enem ali več zunanjih oddelkih, ki so njegove organizacijske enote.
(2) Zunanji oddelek okrožnega državnega tožilstva ustanovi ali ukine minister na predlog generalnega državnega tožilca po predhodnem mnenju Državnotožilskega sveta.
(3) Vodjo zunanjega oddelka določi vodja posameznega okrožnega državnega tožilstva z letnim razporedom dela.«.
V 193. členu se v drugem odstavku za besedilom »deset državnih tožilcev« vejica in besedilo »od tega vsaj sedem, ki imajo najmanj naziv okrožnega državnega tožilca« črtata.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Imenovani in dodeljeni državni tožilci opravljajo delo na sedežu SDT ali na sedežu drugega okrožnega državnega tožilstva po predhodnem soglasju vodje SDT in vodje tega državnega tožilstva.«.
V 196. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Državnemu tožilcu, ki je imenovan na SDT, pripada:
– okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
– okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.
(2) Dodeljenemu državnemu tožilcu pripada za čas, v katerem rešuje zadeve iz pristojnosti SDT:
– okrožnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca in
– okrožnemu državnemu tožilcu svetniku, višjemu državnemu tožilcu, višjemu državnemu tožilcu svetniku ter vrhovnemu državnemu tožilcu plača vrhovnega državnega tožilca svetnika.«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
V 212. členu se v drugem odstavku v prvi alineji besedilo »ki ima najmanj naziv okrožnega državnega tožilca,« črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(postopki za imenovanje na prosto mesto okrajnega državnega tožilca)
(1) Postopki za imenovanje na prosto mesto okrajnega državnega tožilca, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona in se bodo končali po začetku uporabe tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo kot postopki za imenovanje na mesto okrožnega državnega tožilca, o čemer ministrstvo, pristojno za pravosodje, obvesti kandidate.
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka se šteje, da kandidat izpolnjuje posebni pogoj iz spremenjenega 25. člena zakona, če ga izpolni najpozneje na dan začetka uporabe tega zakona.
(3) Prijave kandidatov, ki pogoja iz prejšnjega odstavka ne izpolnjujejo na dan začetka uporabe tega zakona, se zavrnejo.
(prehodna ureditev plačnega razreda funkcije okrajnega državnega tožilca svetnika)
(1) Osnovna plača funkcije okrajnega državnega tožilca svetnika (šifra A047471) se določi z uvrstitvijo funkcije v 54. plačni razred iz Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
(2) Za postopno pridobitev pravice do višje plače okrajnega državnega tožilca svetnika se uporabljata 101. in 102. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24).
(3) Za okrajnega državnega tožilca svetnika se od imenovanja do vključno 31. decembra 2026 ugotovi razlika med vrednostjo plačnega razreda funkcije okrajnega državnega tožilca svetnika iz prvega odstavka tega člena na dan 1. januarja 2025 in vrednostjo osnovne plače funkcije okrajnega sodnika svetnika na dan 31. decembra 2024.
(uskladitev nazivov in uvrstitev okrajnih državnih tožilcev v plačne razrede)
(1) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 49., 50. ali 51. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 52. plačni razred.
(2) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 52. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 52. plačni razred.
(3) Okrajni državni tožilci, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 53. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 53. plačni razred.
(4) Okrajni državni tožilci svetniki, ki so na dan 31. decembra 2026 državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrajni državni tožilec svetnik in so bili v skladu s prejšnjim členom uvrščeni v 54. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni državni tožilec in njihova funkcija se uvrsti v 54. plačni razred.
(5) Spremembo naziva in uvrstitev v plačni razred z odločbo ugotovi Državnotožilski svet.
(državnotožilski položaji)
(1) Okrožnim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrožni državni tožilec, se za pridobitev državnotožilskega položaja svetnik upoštevajo ocene državnotožilske službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP in 57/25 – ZF), in napredujejo na državnotožilski položaj okrožni državni tožilec svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sodnike.
(2) Višjim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu višji državni tožilec, se za pridobitev državnotožilskega položaja svetnik upoštevajo ocene državnotožilske službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP in 57/25 – ZF), in napredujejo na državnotožilski položaj višji državni tožilec svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu z zakonom, ki ureja sodnike.
(3) Vrhovni državni tožilci, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu vrhovni državni tožilec že šest let ali več in še niso pridobili državnotožilskega položaja svetnik, se z dnem začetka uporabe tega zakona imenujejo na državnotožilski položaj vrhovni državni tožilec svetnik in uvrstijo v plačni razred, določen s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) za funkcijo vrhovni državni tožilec svetnik.
(prehodna ureditev ocenjevanja in napredovanja)
(1) Za okrajne državne tožilce iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki do začetka uporabe tega zakona državnotožilske službe še ne opravljajo tri leta, se ocena njihovega dela do poteka obdobja prvih treh let po njihovem imenovanju izdela vsako leto. Ti državni tožilci lahko prvič napredujejo na podlagi prve redne ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
(2) Okrajnim državnim tožilcem iz prvega odstavka 26. člena tega zakona, ki državnotožilsko službo na dan začetka uporabe tega zakona opravljajo več kot tri leta, se časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe prekine in začne teči znova z začetkom uporabe tega zakona. Ti državni tožilci lahko napredujejo na podlagi prve redne ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
(3) Okrajnim državnim tožilcem iz drugega do četrtega odstavka 26. člena tega zakona, okrožnim in višjim državnim tožilcem, ki so na dan začetka uporabe tega zakona državnotožilsko službo opravljali v nazivu okrožni ali višji državni tožilec, se časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF) v zvezi z osmim odstavkom 37. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP in 57/25 – ZF), ki je preteklo od poteka obdobja za izdelavo zadnje ocene državnotožilske službe do dneva začetka uporabe tega zakona, všteje v časovno obdobje za izdelavo ocene državnotožilske službe, ki bo izdelana v skladu z določbami o rednem ocenjevanju sodnikov po zakonu, ki ureja sodnike.
(uskladitev Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju)
Do uskladitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) v Prilogi 2 pod d) Plačni razredi funkcij v drugih državnih organih s tem zakonom se šifra funkcije A047470 ne uporablja.
(uskladitev podzakonskih predpisov in izdaja podzakonskega akta)
(1) Odredba o številu mest državnih tožilcev (Uradni list RS, št. 76/11, 69/12, 52/13, 52/14, 71/15, 14/19, 102/20, 135/22, 14/23 in 30/24) in Odredba o ustanovitvi zunanjih oddelkov okrožnih državnih tožilstev (Uradni list RS, št. 43/12, 45/12 – popr., 52/13, 54/18 in 69/18) se uskladita s tem zakonom do začetka uporabe tega zakona.
(2) Generalni državni tožilec izda akt iz drugega odstavka 152.a člena zakona do 15. decembra 2026.
(1) Ta zakon se začne uporabljati 1. januarja 2027, razen spremenjenega 71.c člena zakona, spremenjenega prvega odstavka 71.d člena zakona v delu, ki določa raven znanja delovnega jezika EJT, spremenjenega tretjega odstavka 193. člena zakona in 25. člena tega zakona, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19, 139/20, 54/21, 105/22 – ZZNŠPP in 57/25 – ZF).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 700-07/25-6/29
Ljubljana, dne 21. novembra 2025
EPA 2135-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
