Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-395
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KMETIJSKIH ZEMLJIŠČIH (ZKZ-H)
1. člen
V Zakonu o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ta zakon ureja tudi promet, zakup in agrarne operacije, ki se nanašajo na gozd in gozdna zemljišča.«.
V 1.b členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na četrti odstavek tega člena se za ukrep kmetijske zemljiške politike šteje tudi nakup kmetijskih zemljišč, ki ga izvaja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Sklad izvaja ta ukrep v skladu s potrjenim letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje tega ukrepa, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.«.
V 1.c členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za pripravo strokovnih podlag iz prvega odstavka 3.c člena tega zakona, elaborata iz devetega odstavka 3.c člena tega zakona, analiz iz petega in šestega odstavka 3.e člena tega zakona in za pripravo predlogov za uvedbo agrarnih operacij ter z agrarnimi operacijami povezanih elaboratov lahko ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izdelovalci in pripravljavci prostorskih aktov ter predlagatelji agrarnih operacij pridobivajo podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov.«.
V tretjem odstavku se beseda »osmega« nadomesti z besedo »devetega«.
V četrtem odstavku se besedilo »organizacije iz 3.f člena tega zakona,« črta.
3.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč lokalna skupnost prednostno usmerja prostorski razvoj in poselitev na območja nekmetijske namenske rabe prostora.
Če na območju lokalne skupnosti ni dovolj zemljišč iz prejšnjega odstavka, lahko ne glede na prejšnji odstavek prostorski razvoj in poselitev načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet.
Načrtovanje in postavitev elektrarn in drugih energetskih objektov, in sicer le naprave, ki proizvajajo električno energijo z izrabo sončne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: fotonapetostne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih:
– na predpisanih prednostnih območjih umeščanja fotonapetostnih naprav v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije,
– na dopustnih dodatnih prostorskih ureditvah v območju državnega prostorskega izvedbenega akta v skladu z zakonom, ki ureja uvajanje naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ali
– v skladu s 3.č in 3.čč členom tega zakona ter na način agrofotovoltaike v skladu s 3.čc členom tega zakona.
Načrtovanje in postavitev naprav, ki proizvajajo električno energijo z izrabo vetrne energije, vključno s tehnično opremo, potrebno za njihovo delovanje, napravami za shranjevanje energije in priključki na omrežje (v nadaljnjem besedilu: vetrne proizvodne naprave), je dopustno na kmetijskih zemljiščih v skladu s 3.č, 3.d, 3.e in 3.ec členom tega zakona.
Za ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč se državno prostorsko načrtovanje prednostno usmerja na območje nekmetijske namenske rabe. Če to ni mogoče, se državno prostorsko načrtovanje lahko načrtuje na območju kmetijskih zemljišč, pri tem pa se najprej načrtuje na kmetijskih zemljiščih nižjih bonitet. Hkrati se v čim večji meri upošteva obstoječa omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture ter načrtuje tako, da se v čim večji meri ohranjajo kmetijska zemljišča in njihova zaokroženost.«.
V 3.b členu se drugi odstavek črta.
3.c člen se spremeni tako, da se glasi:
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pripravi strokovno podlago s področja kmetijstva, ki vsebuje predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč.
Pogoji za pripravo predloga za določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč so:
a) po namenski rabi prostora gre za kmetijsko ali gozdno zemljišče;
b) gre za zemljišče, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine;
c) boniteta kmetijskih zemljišč je višja od 35; in
č) gre za kompleks oziroma strnjeno površino, večjo od 0,5 ha.
Ne glede na prejšnji odstavek se iz predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč izločijo:
a) območja zajetij in najožja vodovarstvena območja, ki so določena v skladu s predpisi, ki urejajo področje voda;
b) območja državnih prostorskih načrtov za ceste, železnice, hidroelektrarne, letališča in pristanišča, če je študija variant s predlogom najustreznejše variante prostorske ureditve državnega pomena že izdelana oziroma je državni prostorski načrt že sprejet; in
c) vsa območja trajno varovanih kmetijskih zemljiščih, ki so po izločitvi iz točk a) in b) tega odstavka manjša od 0,5 ha.
V predlog območij ostalih kmetijskih zemljišč se vključijo vsa kmetijska zemljišča, ki so:
a) po namenski rabi prostora kmetijsko zemljišče in ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena; in
b) po namenski rabi prostora gozdno zemljišče in so po evidenci dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade ali druge kmetijske površine ter ne izpolnjujejo pogojev za predlog območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
Lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta, s katerim se predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, povzame podatke iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Lokalna skupnost prostorski razvoj in poselitev načrtuje v skladu s 3.a členom tega zakona.
Ne glede na prejšnji odstavek lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer se je od zadnjega zajema podatkov za pripravo strokovne podlage s področja kmetijstva namenska raba kmetijskega zemljišča spremenila.
Ne glede na peti odstavek tega člena lokalna skupnost pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva ne povzame na območjih, kjer uredba o državnem prostorskem načrtu predvideva spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča in ta še ni povzeta v občinskem prostorskem načrtu.
Lokalna skupnost pri povzemanju podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva s soglasjem ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč lahko določi kot območja ostalih kmetijskih zemljišč in obratno, če to območje z vidika kmetijske pridelave, oblike, lege in drugih kriterijev odstopa od značilnosti širšega kmetijskega prostora.
Lokalna skupnost osnutku občinskega prostorskega načrta priloži elaborat, iz katerega so razvidni posegi na kmetijska zemljišča iz strokovne podlage s področja kmetijstva ter predvideni ukrepi iz 3.eb člena tega zakona za vsak poseg, ki posega na območje iz strokovne podlage s področja kmetijstva.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, strokovno podlago s področja kmetijstva objavi na svoji spletni strani in jo posodobi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, podatke iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena prevzame prvi delovni dan v decembru leta pred objavo strokovne podlage s področja kmetijstva.
Območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč se lahko spremenijo po desetih letih od uveljavitve občinskega prostorskega načrta, s katerim so bila določena.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, določi podrobnejšo vsebino elaborata iz devetega odstavka tega člena.«.
V 3.č členu se v prvem odstavku v točki i) štirinajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vetrne proizvodne naprave, ki ne zasedajo več kot 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk,«.
Šestnajsta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– fotonapetostne naprave ob upoštevanju pogojev iz 3.čc člena tega zakona,«.
V drugem odstavku se besedilo »gradnjo objektov« nadomesti z besedilom »površine«. Za besedilom »prejšnjega odstavka ter« se doda besedilo »objektov iz«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Površine iz točk g) in h) prvega odstavka tega člena ter objekti iz prve, druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) prvega odstavka tega člena se lahko uporabljajo le v kmetijske namene.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Postavitev fotonapetostnih naprav je dopustna na črpališčih za potrebe namakanja iz točke a), na objektih iz druge, tretje, četrte, pete in trinajste alineje točke i) ter na objektih iz točk j) in k) prvega odstavka tega člena, vendar le za proizvodnjo električne energije za namen oskrbe teh objektov.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
3.čb člen se spremeni tako, da se glasi:
Na območju kmetijskih zemljišč je dopustno postaviti naslednjo pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo:
– brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža proti insektom in druge zaščitne mreže ali premični tunel;
– premična konstrukcija za rejo živali v leseni izvedbi in premična zavetišča za rejne živali na prostem;
– rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče;
– rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, v katerih proizvodnja ni neposredno vezana na kmetijsko zemljišče, in sicer le na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 35.
Za postavitev rastlinjakov iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka se lahko predpišejo podrobnejša pravila urejanja prostora v skladu z zakonom, ki ureja prostor.
Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema iz tega člena se lahko uporablja le v kmetijske namene. Na njej ni dopustna postavitev fotonapetostnih naprav oziroma fotonapetostne naprave ne smejo biti sestavni del pomožne kmetijsko-gozdarske opreme.«.
3.čc člen se spremeni tako, da se glasi:
Na kmetijskih zemljiščih sta dopustni postavitev in uporaba fotonapetostnih naprav v skladu s 3.a členom tega zakona na način, ki primarno omogoča uporabo kmetijskega zemljišča za kmetijsko pridelavo, sekundarno pa proizvodnjo in hrambo električne energije ter prenos energije do omrežja, pri čemer sončna svetloba v zadostni meri dosega pridelovalne rastline in s tem v največjem možnem obsegu zagotavlja kmetijsko proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: agrofotovoltaika).
Pogoji za postavitev agrofotovoltaike iz prejšnjega odstavka so:
a) gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do 35, ki je glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščeno med:
– kmetijska zemljišča v zaraščanju, pri čemer je pred postavitvijo agrofotovoltaike to kmetijsko zemljišče očiščeno in je na njem vzpostavljen trajni travnik, kar je razvidno iz evidence dejanske rabe zemljišč, ali
– trajne travnike;
b) omogočena mora biti redna košnja trave ali paša živali;
c) glede na relief in uporabo zemljišča mora biti izbran ustrezen tip in način postavitve agrofotovoltaike;
č) ustrezna nosilna konstrukcija in pritrditev konstrukcije agrofotovoltaike;
d) skladnost z občinskim prostorskim načrtom;
e) ne gre za območje uvedenih ali zgrajenih namakalnih sistemov.
Za postavitev agrofotovoltaike iz prvega odstavka tega člena je treba pridobiti odločbo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev odločbe je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za postavitev agrofotovoltaike iz tega člena.
Po odstranitvi fotonapetostne naprave se na kmetijskem zemljišču vzpostavi prejšnje stanje.«.
Za 3.čc členom se doda nov 3.čč člen, ki se glasi:
Pilotni projekti agrofotovoltaike so namenjeni preučevanju možnosti kombinirane kmetijske pridelave in proizvodnje električne energije z izrabo sončne energije.
Pilotni projekti iz prejšnjega odstavka se financirajo iz javnih sredstev. Naročnik pilotnih projektov je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, oziroma ministrstvo, pristojno za energijo. Ministrstvo, ki je naročnik projekta, pred objavo javnega naročila v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pridobi soglasje drugega ministrstva. Izvajalec pilotnih projektov mora izpolnjevati predpisane tehnične, strokovne in organizacijske pogoje.
Pogoji za izvedbo pilotnih projektov so:
– obseg površine kmetijskih zemljišč;
– določeno časovno obdobje;
– določen klimatski tip;
– določen tip tal;
– določena različna vrsta kmetijske kulture in minimalni obseg kmetijske kulture ter
– določen način pridelave na prostem ali v zavarovanih prostorih.
Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko javni izobraževalni in raziskovalni zavodi za izvedbo pilotnih projektov pod pogoji iz prejšnjega odstavka pridobijo tudi sredstva, pridobljena iz drugih virov. V teh primerih mora javni izobraževalni in raziskovalni zavod pred začetkom izvajanja pilotnega projekta pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Vlogi za pridobitev soglasja je treba priložiti elaborat, iz katerega je razvidno izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega odstavka. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda soglasje, če so izpolnjeni pogoji za izvedbo pilotnih projektov iz prejšnjega odstavka in se pilotni projekt v skladu s prejšnjim odstavkom še ne izvaja. Izvajalec pilotnega projekta ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, poroča in predloži zaključno poročilo ter zaključne predstavitve ugotovitev, ki izhajajo iz projekta. Izvajalec pilotnega projekta in morebitni drugi deležniki v projektu ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, na zahtevo predložijo tudi vse podatke in ugotovitve, ki izhajajo iz izvajanja projekta, v ustrezni elektronski obliki, kar vključuje tudi izvorne podatke. Podatki, ki izhajajo iz izvajanja pilotnega projekta iz tega odstavka, so informacije javnega značaja in se vključijo v državne podatkovne zbirke.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje pilotnih projektov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.«.
3.d člen se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč v občinskem prostorskem načrtu s spremembo kmetijske namenske rabe pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo:
– objekti cestne infrastrukture lokalnega ali regionalnega pomena, nujno potrebni zaradi navezave na cestno infrastrukturo iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona;
– preselitve kmetijskih gospodarstev (delno ali v celoti), ki so povezane z načrtovanjem cestne infrastrukture iz prvega ali drugega odstavka 3.e člena tega zakona;
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin;
– vodna infrastruktura in vodne ureditve lokalnega pomena; ter
– prostorske ureditve iz drugega odstavka 3.e člena tega zakona.
Lokalna skupnost mora spremembo kmetijske namenske rabe iz prejšnjega odstavka načrtovati v skladu s 3.a členom tega zakona.
Območja ostalih kmetijskih zemljišč se lahko spreminjajo v postopku prostorskega načrtovanja lokalnih skupnosti tudi pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona in brez povzemanja podatkov iz strokovne podlage s področja kmetijstva. Lokalna skupnost spremembo kmetijske namenske rabe načrtuje v skladu s 3.a členom tega zakona.
Lokalna skupnost osnutku občinskega prostorskega načrta iz tega člena priloži elaborat posegov na kmetijska zemljišča, iz katerega je razvidno, da se načrtujejo posegi v prostor iz prvega odstavka tega člena ali prejšnjega odstavka.«.
V 3.e členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo širitve območij obstoječih prostorskih ureditev državnega pomena.«.
V drugem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na določbe 3.c člena tega zakona se lahko na območju trajno varovanih kmetijskih zemljišč pred iztekom roka iz dvanajstega odstavka 3.c člena tega zakona načrtujejo nove prostorske ureditve državnega pomena s področij:«.
V točki e) se pika nadomesti s podpičjem in doda nova točka f), ki se glasi:
»f) letališča.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Prostorske ureditve državnega pomena iz prvega in drugega odstavka tega člena se načrtujejo v skladu s 3.a členom tega zakona.«.
V četrtem odstavku se besedilo »umeščanje prostorskih ureditev državnega pomena v prostor« nadomesti z besedilom »prostorsko načrtovanje« in besedilo »pobude za pripravo državnega prostorskega načrta« nadomesti z besedilom »prostorskega akta«.
V petem odstavku se besedilo »določajo predpisi s področja umeščanja prostorskih ureditev državnega pomena v prostor« nadomesti z besedilom »določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje«.
V šestem odstavku se besedilo »državnega prostorskega načrta« nadomesti z besedilom »prostorskega akta«.
3.eaa člen se spremeni tako, da se glasi:
Na kompleksih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije z višjimi bonitetami se izvedejo raziskovalni projekti za namen proučevanja:
– izboljšanja pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč;
– novih tehnologij kmetijske pridelave;
– investicij v zavarovane prostore in zemljiške operacije.
Cilj raziskovalnih projektov je dvig prehranske varnosti za ljudi in živali.
Pogoji za izvedbo raziskovalnih projektov so:
– obseg kompleksov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije;
– ustrezna boniteta kmetijskega zemljišča;
– določeno časovno obdobje;
– vrsta raziskovalnega projekta;
– ustrezna kmetijska dejavnost; ter
– izpolnjevanje predpisanih tehničnih, strokovnih in organizacijskih pogojev s strani izvajalca raziskovalnega projekta.
Nosilec raziskovalnih projektov je Sklad.
Raziskovalni projekti se financirajo iz odškodnin, zbranih zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ali drugih finančnih virov.
Sklad pripravi petletni program raziskovalnih projektov, ki ga potrdi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo. Iz programa mora biti razviden namen in cilj raziskovalnega projekta, predvidene aktivnosti raziskovalnega projekta, lokacija izvedbe raziskovalnega projekta, terminski in finančni načrt raziskovalnega projekta.
Sklad raziskovalne projekte izvaja v skladu s programom iz prejšnjega odstavka in v skladu z letnim programom dela. Sredstva, ki jih pridobi Sklad za izvajanje projektov, spadajo med sredstva, ki jih Sklad pridobiva za svoje delovanje v skladu z zakonom, ki ureja Sklad.
Minister, pristojen za kmetijstvo, določi podrobnejše pogoje za izvajanje raziskovalnih projektov iz tretjega odstavka tega člena.«.
V 3.ea členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo »na« doda beseda »vseh«.
V točki c) se črta besedilo »vinskih kleti in«.
V četrtem odstavku se v točki a) za besedo »zavarovanje« doda vejica in besedilo »ali ta kmetija v letu pred vložitvijo pobude iz petega odstavka tega člena dosega najmanj 50.000 eurov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo«.
V 3.eb členu se v tretjem odstavku na koncu tretje alineje vejica nadomesti s podpičjem in črta beseda »ali«.
V četrti alineji se pika nadomesti s podpičjem in doda nova peta alineja, ki se glasi:
»– za načrtovanje vetrne proizvodne naprave na območju kmetijskih zemljišč z boniteto do vključno 40.«.
Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»Ukrepi iz prvega in drugega odstavka tega člena se lahko načrtujejo tudi na območju drugih lokalnih skupnosti. V tem primeru se morajo postopki priprave občinskih prostorskih načrtov voditi sočasno.
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za prostorske ureditve državnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti, izvedejo ukrepi iz 3.ec člena tega zakona.«.
3.f člen se spremeni tako, da se glasi:
Lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, je dopustna na kmetijskih zemljiščih z boniteto do vključno 40.
Ne glede na prejšnji odstavek je lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 40, če gre pri tem za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki na podlagi mnenja javne službe kmetijskega svetovanja izkazuje razvojni potencial.
Ne glede na prvi odstavek tega člena je lokacijska preveritev za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi v skladu z zakonom, ki ureja prostor, dopustna tudi na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 40, če gre pri tem za preoblikovanje območja posamične poselitve enake kakovosti in se obseg kmetijskih zemljišč ne zmanjša.«.
V 3.g členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se izračuna po naslednji enačbi:
odškodnina zaradi spremembe namembnosti
= tlorisna površina kmetijske rabe x A,
pri čemer se faktor A določi glede na boniteto zemljišča, na katerem leži tloris objekta, ter znaša:
a) za gradnjo parkirišč in drugih ureditev v sklopu zunanje ureditve stavbe (pripadajoč objekt), skupne površine več kot 300 m2, ter gradnjo objektov, ki so po predpisih o določitvi klasifikacije vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov uvrščeni v skupino objekti prometne infrastrukture in skupino drugi gradbeni inženirski objekti:
– boniteta zemljišča od 35 do 45: 1 euro,
– boniteta zemljišča od 46 do 55: 2 eura,
– boniteta zemljišča od 56 do 65: 3,5 eura,
– boniteta zemljišča od 66 do 75: 6 eurov,
– boniteta zemljišča od 76 do 85: 10 eurov,
– boniteta zemljišča od 86 do 100: 15 eurov;
b) za gradnjo drugih objektov:
– boniteta zemljišča od 35 do 45: 4 eure,
– boniteta zemljišča od 46 do 55: 8 eurov,
– boniteta zemljišča od 56 do 65: 14 eurov,
– boniteta zemljišča od 66 do 75: 24 eurov,
– boniteta zemljišča od 76 do 85: 40 eurov,
– boniteta zemljišča od 86 do 100: 60 eurov.«.
V 3.h členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Odškodnina zaradi spremembe namembnosti je namenski prihodek državnega proračuna Republike Slovenije in se nakazuje na podračun javnofinančnih prihodkov v skladu s predpisom, ki ureja plačevanje in razporejanje obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov. Sredstva, zbrana iz odškodnin zaradi spremembe namembnosti, se namenijo za financiranje:
– priprave in izvedbe ukrepov kmetijske zemljiške politike iz četrtega in šestega odstavka 1.b člena tega zakona;
– del iz 1.ba člena tega zakona;
– izdelave strokovnih podlag s področja kmetijstva iz 3.c člena tega zakona;
– izdelave drugih strokovnih podlag s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč; in
– izvajanja pilotnih projektov agrofotovoltaike iz 3.čč člena tega zakona in raziskovalnih projektov s področja kmetijske zemljiške politike in varstva kmetijskih zemljišč.«.
7.a člen se črta.
V 25.a členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmetijsko zemljišče prodal za potrebe izvedbe državnih ali lokalnih prostorskih ureditev ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, lahko v desetih letih od prodaje ali razlastitve kupi ali zakupi kmetijsko zemljišče na območju občine ali sosednje občine, v kateri leži kmetijsko zemljišče, ki ga je prodal za potrebe izvedbe državnih ali lokalnih prostorskih ureditev ali je bil iz tega namena razlaščen v skladu z zakonom, ki ureja prostor, vendar največ do površine, prodane ali razlaščene v skladu s tem členom.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Državne ali lokalne prostorske ureditve iz prejšnjega odstavka so:
– gradnja in prevzem objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra;
– gradnja in prevzem objektov za potrebe obrambe države, državnih rezerv, varnosti državljanov in njihovega premoženja ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– gradnja in prevzem objektov družbene infrastrukture;
– gradnja javnih najemnih stanovanj;
– izvedba omilitvenih ali izravnalnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, če so bili ti ukrepi določeni zaradi izvedbe prostorskih ureditev iz tega odstavka.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjem odstavku« nadomesti z besedo »prvem odstavku tega člena«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »tretjega« nadomesti z besedo »četrtega«.
V 81. členu se v šestem odstavku v točki f) besedilo », razen če gre za vnos rodovitne zemlje« črta.
Za enajstim odstavkom doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o uvedbi agromelioracije na komasacijskem območju najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo agromelioracije na območju komasacije.«.
Dosedanja dvanajsti in trinajsti odstavek postaneta trinajsti in štirinajsti odstavek.
V 89.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Republika Slovenija ali lokalna skupnost lahko za potrebe gradnje in vzdrževanja javnega namakalnega sistema uvedeta postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja razlastitev.«.
V drugi alineji 90. člena, v drugi alineji točke a) in v točki e) petega odstavka 91. člena, prvem, drugem, tretjem in osmem odstavku 94. člena in 97.a členu se beseda »Sklad« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »pravna oseba s področja kmetijstva, ki jo je ustanovila Republika Slovenija« v ustreznem sklonu.
V 92. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, izda odločbo o uvedbi javnega namakalnega sistema najpozneje v dveh mesecih od dneva prejema popolnega predloga za uvedbo javnega namakalnega sistema.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V 98.f členu se v šestem odstavku besedilo »ministrstvo, pristojno za kmetijstvo« nadomesti z besedo »predlagatelj iz tretjega odstavka 98.c člena tega zakona«.
V 98.g členu se v četrtem odstavku besedilo »ministrstva, pristojnega za kmetijstvo« nadomesti z besedo »predlagatelja iz tretjega odstavka 98.c člena tega zakona«.
V 106. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Določbe sedmega odstavka 3.č člena tega zakona nadzira inšpektor, pristojen za energijo.«.
V 107. členu se v točki A) peta alineja črta.
Dosedanje šesta do dvanajsta alineja postanejo peta do enajsta alineja.
V dosedanji trinajsti alineji, ki postane dvanajsta alineja, se besedilo »fotonapetostnih naprav« nadomesti z besedo »agrofotovoltaike«.
Dosedanja štirinajsta alineja postane trinajsta alineja.
Dosedanja petnajsta alineja, ki postane štirinajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– preveriti, ali se je po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču vzpostavilo prejšnje stanje.«.
V točki B) se peta alineja črta.
Dosedanje šesta do petnajsta alineja postanejo peta do štirinajsta alineja.
V dosedanji šestnajsti alineji, ki postane petnajsta alineja, se beseda »objekta« nadomesti z besedo »površin« in za besedo »ter« doda besedilo »objekta iz«.
Dosedanje sedemnajsta do dvajseta alineja postanejo šestnajsta do devetnajsta alineja.
Dosedanja enaindvajseta alineja, ki postane dvajseta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– izreči ukrepe, če se po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ni vzpostavilo prejšnje stanje.«.
V 108. členu se v prvem odstavku v 1. točki beseda »objekta« nadomesti z besedo »površine« in za besedilom »tega zakona ali« doda besedilo »objekta iz«.
1.a točka se črta.
1.b točka, ki postane 1.a točka, se spremeni tako, da se glasi:
»1.a postavi agrofotovoltaiko brez odločbe ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, ali v nasprotju z izdano odločbo (šesti odstavek 3.čc člena);«.
1.c točka, ki postane 1.b točka, se spremeni tako, da se glasi:
»1.b po odstranitvi fotonapetostne naprave na kmetijskem zemljišču ne vzpostavi prejšnjega stanja (peti odstavek 3.čc člena);«.
3.a točka se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se v postopkih, pri katerih so vloge za izdajo gradbenega dovoljenja vložene do 31. decembra 2025, odmeri po določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE).
Določbe občinskih prostorskih načrtov, s katerimi se določajo območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, še ni izdalo pozitivnega mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta, se morajo uskladiti z določbami spremenjenega 3.č člena zakona.
Določbe občinskih prostorskih načrtov, s katerimi se območja trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč ne določajo, in ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, še ni izdalo pozitivnega mnenja k predlogu občinskega prostorskega načrta, se morajo uskladiti z določbami prvega, drugega, tretjega, šestega in sedmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona.
Vsi zasebni namakalni sistemi, ki so bili ob uveljavitvi tega zakona v lasti pravnih oseb s področja kmetijstva, ki jih je ustanovila Republika Slovenija, postanejo državni namakalni sistemi.
Preimenovanje namakalnih sistemov iz tega člena v evidenci osuševalnih in namakalnih sistemov izvede ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
Postopki za izdajo soglasij za postavitev fotonapetostnih naprav iz 3.čc člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), začeti do uveljavitve tega zakona, se končajo po dosedanjih predpisih.
Spremenjeni 25.a člen zakona se uporablja za državne ali lokalne prostorske ureditve, pri katerih se postopki pridobivanja zemljišč za namen gradnje do uveljavitve tega zakona še niso začeli.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, izda podzakonski predpis iz četrtega odstavka spremenjenega 3.čc člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za energijo, izda podzakonski predpis iz petega odstavka spremenjenega 3.čč člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, izda podzakonski predpis iz osmega odstavka spremenjenega 3.eaa člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za prostor, izda podzakonski predpis iz trinajstega odstavka spremenjenega 3.c člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za obrambo, izda podzakonski predpis iz osmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, objavi strokovno podlago s področja kmetijstva iz spremenjenega 3.c člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Podatki za pripravo predloga območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč in ostalih kmetijskih zemljišč se prevzamejo na deseti delovni dan po uveljavitvi tega zakona. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pridobiva podatke iz uradnih zbirk podatkov, razen osebnih podatkov.
Ne glede na določbe spremenjenega 3.c člena zakona se za pripravo strokovne podlage s področja kmetijstva na območju lokalne skupnosti podatek o namenski rabi prostora ne uporabi, če lokalna skupnost na deseti delovni dan po uveljavitvi tega zakona s podatkom o namenski rabi prostora ne razpolaga v digitalni vektorski obliki.
Lokalna skupnost, za katero ob pripravi strokovne podlage s področja kmetijstva iz spremenjenega 3.c člena zakona ni mogoče prevzeti podatka o namenski rabi prostora, pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta povzame podatke iz strokovne podlage s področja kmetijstva le za tista zemljišča, ki so po namenski rabi prostora kmetijska zemljišča.
Do objave strokovne podlage s področja kmetijstva iz prvega odstavka tega člena se za določitev trajno varovanih in ostalih kmetijskih zemljišč uporabljajo dosedanji predpisi.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati:
– Pravilnik o vsebini elaborata posegov na kmetijska zemljišča (Uradni list RS, št. 83/16) in
– Pravilnik o vrstah začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 63/16).
Pravilnik iz prve alineje prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi trinajstega odstavka spremenjenega 3.c člena zakona.
Pravilnik iz druge alineje prvega odstavka tega člena se uporablja do uveljavitve predpisa, izdanega na podlagi osmega odstavka spremenjenega 3.č člena zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 720-03/25-9/30
Ljubljana, dne 21. novembra 2025
EPA 2314-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
