Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o sodnikih (ZSod)
Razglašam Zakon o sodnikih (ZSod), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-388
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
I. poglavje SPLOŠNE DOLOČBE
Ta zakon določa pogoje in postopka izvolitve v sodniško funkcijo in imenovanja na sodniško mesto, kriterije za izbiro, ocenjevanje in napredovanje sodnikov, postopek ocenjevanja sodnikovega dela, pravice in dolžnosti sodnika, nezdružljivost sodniške funkcije, premestitev in dodelitev sodnika, službeni nadzor sodnikovega dela, varstvo neodvisnosti sodnika, položaj sodnika v kazenskem postopku, prenehanje sodniške funkcije, razrešitev s sodniške funkcije in disciplinsko odgovornost sodnika.
(1) Sodnica oziroma sodnik (v nadaljnjem besedilu: sodnik) je funkcionar v službenem razmerju z Republiko Slovenijo (v nadaljnjem besedilu: sodniška služba).
(2) Z izvolitvijo v Državnem zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) sodnik dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja sodišča, in ta zakon.
(3) Osnovno plačo in druge prejemke sodnikov določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, zakon, ki ureja pravice funkcionarjev, in ta zakon.
(uporaba drugih zakonov in predpisov)
(1) Glede sodnikovih pravic in dolžnosti, ki niso urejene s tem zakonom, se smiselno uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja.
(2) Sodniku se čas opravljanja sodniške funkcije šteje kot delovna in pokojninska doba.
(3) Sodnik je v času opravljanja sodniške funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnih zavarovanjih, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju. Sodnik ima pravice iz obveznih socialnih zavarovanj v enakem obsegu kot zaposleni za polni delovni čas.
(4) Sodnik pridobi pravice iz drugega in tretjega odstavka tega člena z dnem nastopa sodniške službe.
(sodniško mesto, sodniški naziv in položaj svetnika)
(1) Sodnik opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na sodišču, za katerega je kandidiral in na katero je bil izvoljen ali imenovan (v nadaljnjem besedilu: matično sodišče), če zakon ne določa drugače.
(2) Sodnik opravlja sodniško funkcijo v sodniškem nazivu okrožni sodnik, višji sodnik ali vrhovni sodnik ali na položaju okrožni sodnik svetnik, višji sodnik svetnik ali vrhovni sodnik svetnik.
II. poglavje IZVOLITEV V SODNIŠKO FUNKCIJO IN IMENOVANJE NA SODNIŠKO MESTO
1. oddelek Pogoji za izvolitev in imenovanje
Za sodnika je lahko izvoljen ali imenovan, kdor izpolnjuje splošne in posebne pogoje, ki jih določa ta zakon.
(1) Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
1. je državljan Republike Slovenije in ima znanje slovenskega jezika;
2. je poslovno sposoben in ima zdravstveno sposobnost za opravljanje sodniške službe;
3. je dopolnil 30 let starosti;
4. je v Republiki Sloveniji pridobil strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava ali strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega študijskega programa ali je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju, z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji;
5. je opravil pravniški državni izpit v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit;
6. ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
7. zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ne izpolnjuje oseba, ki ji je sodniška funkcija prenehala iz razloga po 7. točki prvega odstavka 101. člena tega zakona, ali je bila s sodniške funkcije razrešena v skladu s tem zakonom.
Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, je lahko izvoljena na sodniško mesto na okrožnem sodišču (okrožni sodnik), če ima najmanj štiri leta delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(1) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, je lahko izvoljena ali imenovana na sodniško mesto na višjem sodišču (višji sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj šest let ali ima najmanj deset let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(2) Za višjega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv docenta.
(1) Oseba, ki izpolnjuje pogoje iz 6. člena tega zakona, je lahko izvoljena ali imenovana na sodniško mesto na vrhovnem sodišču (vrhovni sodnik), če je uspešno opravljala sodniško funkcijo najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu.
(2) Za vrhovnega sodnika je lahko izvoljen tudi univerzitetni učitelj prava, ki izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 6. člena tega zakona, če je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja.
(posebni pogoji za izvolitev na specializiranem sodišču)
Za izvolitev ali imenovanje na sodniško mesto na specializiranem sodišču veljajo posebni pogoji iz 7. in 8. člena tega zakona glede na položaj sodišča, določen v zakonu, ki ureja sodišča, če zakon ne določa drugače.
(izenačenje delovnih izkušenj)
S sodniško funkcijo so glede delovnih izkušenj izenačene funkcije državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, namestnika generalnega državnega odvetnika, državnega pravobranilca in pomočnika državnega pravobranilca v skladu z Zakonom o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 77/09, 46/13, 95/14 – ZUPPJS15 in 23/17 – ZDOdv), delo državnega odvetnika in višjega državnega odvetnika ter poklic odvetnika in notarja.
2. oddelek Postopek izvolitve in imenovanja
(razpis sodniškega mesta)
(1) Prosto sodniško mesto razpiše vrhovno sodišče na podlagi obrazloženega predloga predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. O predlogu odloči predsednik vrhovnega sodišča v 14 dneh od prejema. Predsedniku vrhovnega sodišča ni treba dati obrazloženega predloga za prosto sodniško mesto vrhovnega sodnika.
(2) Razpis se objavi na spletnem mestu sodstva. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
(prijava in ugotavljanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Prijava kandidata za prosto sodniško mesto mora vsebovati naslednje podatke kandidata:
– osebno in morebitno prejšnje osebno ime,
– datum in kraj rojstva,
– enotno matično številko občana (EMŠO),
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– poštni naslov za vročanje pisanj ter
– telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je dosegljiv.
(2) Prijava se pošlje v pisni obliki. Za pisno obliko se šteje tudi elektronska oblika prijave, za katero ni potreben kvalificiran elektronski podpis.
(3) Vsak kandidat mora prijavi priložiti življenjepis z opisom strokovne dejavnosti po pridobitvi strokovnega naslova iz 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, skupaj z dokazili, dokazila o izpolnjevanju posebnih pogojev za izvolitev, ki jih izkaže z izpisom obdobij zavarovanja iz evidence zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki na dan objave razpisa ni starejši od treh mesecev, ali z odločbo o izvolitvi v naziv docent ali izredni profesor, in izjavo o tem, ali soglaša z vročanjem na elektronski naslov, naveden v prijavi.
(4) Kandidat, ki še ni bil izvoljen v sodniško funkcijo, mora prijavi priložiti dokazilo o zdravstveni sposobnosti za opravljanje sodniške službe, ki na dan objave razpisa ni starejše od šestih mesecev, dokazilo o pridobljenem strokovnem naslovu iz 4. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, podatke o uspešnosti v času študija prava, pisno izjavo o nekaznovanosti in pisno izjavo, da ni v kazenskem postopku.
(5) Za ugotavljanje izpolnjevanja drugih pogojev iz 6. člena tega zakona vrhovno sodišče pridobi dokazila po uradni dolžnosti. Podatek o državljanstvu pridobi od upravljavca centralne evidence o državljanstvu, podatek o poslovni sposobnosti od upravljavca matičnega registra, podatek o opravljenem pravniškem državnem izpitu od upravljavca evidence opravljanja pravniških državnih izpitov, izpis iz kazenske evidence od upravljavca kazenske evidence, podatek o tem, ali je bila zoper kandidata vložena pravnomočna obtožnica ali na podlagi obtožnega predloga razpisana glavna obravnava zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa iz vpisnikov sodišč.
(6) Upravljavci evidenc vrhovnemu sodišču zaprošene podatke predložijo v petih delovnih dneh. Za kandidate, ki že opravljajo sodniško funkcijo, lahko vrhovno sodišče podatke o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 6. člena tega zakona pridobi iz centralne kadrovske evidence sodnikov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja sodišča. Enako pridobi tudi podatek iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.
(7) Vrhovno sodišče prijave, ki so vložene po izteku razpisnega roka, ali ki tudi po pozivu na dopolnitev niso dopolnjene, v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zavrže s sklepom, zoper katerega je dovoljen upravni spor v osmih dneh od vročitve sklepa. Pristojno sodišče o tožbi odloči v 30 dneh. Postopek glede razpisanega prostega sodniškega mesta se prekine do izteka roka za vložitev tožbe, če ta ni bila vložena, ali do pravnomočnosti sodne odločbe. Če je bila tožba vložena, vrhovno sodišče o tem obvesti sodni svet.
(8) Vrhovno sodišče prijave, ki jih ni zavrglo, in prijavo, ki jo je zavrglo, pa je sodišče v skladu s prejšnjim odstavkom sklep o zavrženju prijave pravnomočno razveljavilo, pošlje predsedniku sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto.
(mnenje o ustreznosti kandidata)
(1) Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, najpozneje v 30 dneh od dneva, ko prejme razpisno gradivo iz osmega odstavka prejšnjega člena, oblikuje obrazloženo mnenje o ustreznosti vsakega kandidata (v nadaljnjem besedilu: mnenje o ustreznosti), v katerem upošteva kriterije iz 28. člena tega zakona.
(2) Obrazložitev mnenja o ustreznosti vsebuje kandidatove osebne podatke ter podatke in mnenje o njegovem strokovnem znanju, osebnostnih lastnostih, veščinah in drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije.
(3) Za osebo, ki kandidira za izvolitev v sodniško funkcijo, mnenje o ustreznosti vsebuje tudi podatke o uspešnosti kandidata v času študija prava, podatke in oceno kandidatovega usposabljanja v času pripravništva in oceno kandidatovega dela, če je v okviru opravljanja svoje dotedanje funkcije, dela ali poklica opravljal katero od funkcij, del ali poklicev iz 11. člena tega zakona.
(4) Če je kandidat že izvoljen v sodniško funkcijo ali je že opravljal sodniško funkcijo, mnenje o ustreznosti vsebuje tudi podatke in ocene o uspešnosti opravljanja sodniške funkcije.
(5) Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, mnenje o ustreznosti vroči kandidatu, ki lahko nanj poda obrazložene pripombe v osmih dneh od vročitve. Za vročitev se uporablja 19. člen tega zakona.
(1) Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb ali poteku roka iz petega odstavka prejšnjega člena oblikuje dokončno mnenje o ustreznosti, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidatov pošlje sodnemu svetu.
(2) Predsednik sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, v dokončnem mnenju o ustreznosti predstavi konkretne potrebe sodišča v zvezi z razpisanim prostim sodniškim mestom in postopek izdelave dokončnega mnenja. Posebej lahko navede, katere kandidate šteje za najustreznejše za zasedbo prostega sodniškega mesta, in to obrazloži.
(predhodni preizkus kandidatur)
Sodni svet po prejemu razpisnega gradiva prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo splošnih in posebnih pogojev za razpisano prosto sodniško mesto, s sklepom zavrne.
(1) Izbirni postopek ima več faz, v katerih se kandidati postopno izločajo.
(2) Sodni svet lahko od predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto, zahteva, da dopolni obrazložitev posameznih ali vseh mnenj o ustreznosti kandidatov ali da mnenja o ustreznosti kandidatov znova oblikuje ter pri tem pridobi in upošteva morebitne dodatne podatke in dokazila.
(3) Sodni svet v izbirnem postopku upošteva dokumentacijo, lahko pa opravi tudi preizkuse strokovnega znanja ter osebnostnih lastnosti, drugih sposobnostih, ki se zahtevajo za opravljanje sodniške funkcije, psihološke preizkuse in razgovore s kandidati, ki najbolje izpolnjujejo kriterije iz 28. člena tega zakona za razpisano prosto sodniško mesto. Sodni svet na sejo, na kateri se izvajajo razgovori, povabi predsednika sodišča, pri katerem je razpisano prosto sodniško mesto. Predsednik sodišča ima pravico kandidatom postavljati vprašanja in pravico do razprave.
(4) Zaradi presoje zakonitosti izbirnega postopka se razgovori s kandidati zvočno snemajo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.
(5) Sodni svet odloči v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije in izvedbi postopka. O posvetovanju in glasovanju v vsaki fazi izbirnega postopka se vodi zapisnik.
(vsebinska presoja kandidatur)
(1) Sodni svet v izbirnem postopku ugotavlja, kateri kandidat najbolje izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona za razpisano prosto sodniško mesto. Pri tem ni vezan na dokončno mnenje predsednika sodišča iz 15. člena tega zakona.
(2) Če sodni svet med kandidati, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za razpisano prosto sodniško mesto, ne izbere nobenega kandidata, v obvestilu o neizbiri kandidata navede razloge za neizbiro za posameznega kandidata.
(vročanje v izbirnih postopkih)
(1) Vročanje vabil, odločb, sklepov in drugih dokumentov v izbirnih postopkih za prosta sodniška mesta (v nadaljnjem besedilu: pisanja) se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vsa pisanja kandidatu lahko vročajo tudi v elektronski obliki na elektronski naslov, ki ga je kandidat navedel v prijavi iz 13. člena tega zakona, in o tem priložil pisno soglasje.
(3) V primeru vročanja pisanja v skladu s prejšnjim odstavkom se od naslovnika zahteva potrditev prejema pisanja. Če kandidat prejema pisanja v petih dneh od odpreme ne potrdi, lahko sodni svet po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je pisanje prejel in kdaj ga je prejel.
(4) V primeru dvoma, ali je kandidat prejel pisanje v skladu s prejšnjim odstavkom, se pisanja vročijo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(izvolitev v sodniško funkcijo)
(1) Če sodni svet izbere kandidata, ki še ni izvoljen v sodniško funkcijo, ga po pravnomočnosti sklepa o izbiri predlaga državnemu zboru v izvolitev.
(2) Za vsako razpisano prosto sodniško mesto sodni svet državnemu zboru v izvolitev predlaga enega kandidata.
(3) Akt o izvolitvi sodnika se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(4) Šteje se, da je z izvolitvijo v sodniško funkcijo sodnik imenovan na razpisano prosto sodniško mesto. Z imenovanjem na sodniško mesto sodnik pridobi sodniški naziv, ki ustreza sodniškemu mestu.
(5) Sodni svet akt o izvolitvi sodnika po prejemu pošlje predsedniku matičnega sodišča, ki sodnika uvrsti v plačni razred, ki ustreza sodniškemu mestu in pridobljenemu nazivu.
(6) Če državni zbor kandidata iz prvega odstavka tega člena ne izvoli, lahko sodni svet opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo pogoje, in ravna v skladu s tem zakonom.
(imenovanje na sodniško mesto)
(1) Če sodni svet na prosto razpisano sodniško mesto izbere kandidata, ki je že izvoljen v sodniško funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniško mesto in premesti na sodišče, pri katerem je to mesto razpisano.
(2) Premestitev se opravi 30. dan po pravnomočnosti odločbe o imenovanju. Sodni svet lahko ta rok po uradni dolžnosti ali na predlog sodnika ali predsednika sodišča, na sodniško mesto katerega je sodnik imenovan, iz posebej utemeljenih razlogov skrajša.
(3) Če gre za višje sodniško mesto, se šteje imenovanje za napredovanje na višje sodniško mesto v skladu s 50. členom tega zakona.
(4) Imenovanje na sodniško mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Sodni svet sklep o izbiri iz prvega odstavka 20. člena tega zakona ali odločbo imenovanju iz prvega odstavka 21. člena tega zakona vroči vsem kandidatom, ki so se prijavili na prosto sodniško mesto, če njihove prijave niso bile v skladu s sedmim odstavkom 13. člena tega zakona pravnomočno zavržene.
(2) Zoper sklep o izbiri in odločbo o imenovanju iz prejšnjega odstavka imajo kandidati sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.
(1) Če je razpis za prosto sodniško mesto neuspešen, predsednik vrhovnega sodišča o tem obvesti predsednika sodišča, pri katerem je bilo razpisano prosto sodniško mesto, ta pa lahko v 15 dneh od prejema obvestila predlaga ponovitev razpisa.
(2) Razpis je neuspešen, če se ne prijavi noben kandidat, če so vse prijave zavržene ali zavrnjene, če sodni svet ne izbere nobenega kandidata ali če državni zbor ne izvoli kandidata, ki ga je sodni svet predlagal v izvolitev.
3. oddelek Prisega in nastop sodniške službe ter sodniško mentorstvo
24. člen
(prisega in nastop sodniške službe)
Sodnik nastopi sodniško službo z dnem, ko pred predsednikom državnega zbora izreče prisego: »Prisegam, da bom sodniško funkcijo opravljal(-a) v skladu z ustavo in zakonom ter sodil(-a) po svoji vesti in nepristransko.«.
(1) Sodniku, ki je izvoljen na sodniško mesto okrožnega sodišča, se lahko za prvo leto opravljanja sodniške službe določi mentorica oziroma mentor (v nadaljnjem besedilu: mentor).
(2) Mentorja določita predsednik matičnega sodišča in sodnik sporazumno s seznama mentorjev, ki ga vodi vrhovno sodišče. Mentor je lahko sodnik iste stopnje in pristojnosti, ne more pa biti predsednik matičnega sodišča ali vodja oddelka.
(3) V primeru daljših odsotnosti sodnika v prvem letu službovanja se mentorstvo na predlog sodnika lahko podaljša za čas, kolikor je bil sodnik odsoten, o čemer odloči predsednik matičnega sodišča.
(4) Mentor se lahko v skladu s tem oddelkom določi tudi drugim sodnikom, zlasti kadar sodnik zamenja področje sojenja ali je imenovan na višje sodniško mesto.
(položaj in vloga mentorja)
(1) Mentor sodniku svetuje zlasti o temah s področij organizacije dela sodnika, izvajanja glavnih obravnav in narokov, tehnike pisanja sodnih odločb ter odnosa do strank in drugih udeležencev v postopkih.
(2) V okviru mentorstva ni dovoljeno posegati v neodvisni položaj sodnika pri odločanju v zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
(3) Mentor ne ocenjuje dela, znanja, veščin in učinkovitosti sodnika.
III. poglavje MERILA ZA IZBIRO, OCENJEVANJE IN NAPREDOVANJE TER POSTOPEK OCENJEVANJA
1. oddelek Merila za izbiro, ocenjevanje in napredovanje
(primernost za sodniško funkcijo)
(1) Sodniške funkcije ne more opravljati oseba, za katero utemeljeno ni mogoče pričakovati, da bo uživala zadostno stopnjo javnega zaupanja, potrebnega za opravljanje sodniške funkcije.
(2) Zadostne stopnje javnega zaupanja, potrebne za opravljanje sodniške funkcije, ne more uživati oseba, ki sodniške funkcije ne opravlja strokovno, pošteno in vestno, ne varuje ugleda sodstva in sodnikov, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali za katero na podlagi njenega preteklega dela, ravnanj in obnašanja tega ni mogoče pričakovati.
(kriteriji za izbiro, ocenjevanje in napredovanje)
(1) Pri izbiri kandidatov za sodniško mesto, ocenjevanju sodnikovega dela in odločanju o napredovanju se upoštevajo dokumentirane in dokazljive kompetence, ki temeljijo na kvaliteti opravljenega dela.
(2) Kot dodatni kriterij se pri presoji kompetenc upoštevajo:
1. obseg strokovnega znanja;
2. osebnostne lastnosti, pri čemer se upoštevajo zlasti odgovornost, zanesljivost in preudarnost;
3. socialne veščine, pri čemer se upoštevajo zlasti komunikacijske spretnosti in spretnost obvladovanja konfliktnih situacij;
4. varovanje neodvisnosti, nepristranskosti ter ugleda sodstva in sodnikov;
5. sposobnosti opravljanja nalog na vodstvenem mestu, če je sodnik imenovan na tako mesto, pri čemer se upoštevajo zlasti rezultati dela na področju, ki je sodniku zaupano.
(3) Kriteriji in postopek za izbiro kandidatov ter za ocenjevanje in napredovanje so podrobneje določeni v merilih za izbiro kandidatov za sodniško mesto oziroma v merilih za oceno kakovosti sodnikovega dela, ki jih sodni svet sprejme po predhodnem mnenju predsednika vrhovnega sodišča. Merila se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.
(zavezujoča narava kriterijev)
Kriteriji in merila iz prejšnjega člena zavezujejo predsednike sodišč pri oblikovanju mnenj v postopkih izbire kandidatov za prosta sodniška mesta in v postopkih ocenjevanja sodnikovega dela, sodni svet v postopkih izbire kandidatov za prosta sodniška mesta, pri odločanju o napredovanju sodnikov in pri potrjevanju negativne ocene ter personalne svete pri izdelavi ocene sodnikovega dela.
2. oddelek Postopek ocenjevanja
(redno in predčasno ocenjevanje)
(1) Ocena sodnikovega dela se za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela vsaka tri leta (v nadaljnjem besedilu: redno ocenjevanje). Za redno ocenjevanje sodnikov so odgovorni predsedniki sodišč, ki ob izteku posameznega ocenjevalnega obdobja podajo predlog za izdelavo ocene. Predlog lahko poda tudi sodnik.
(2) V prvih treh letih po izvolitvi se ocena sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela vsako leto posebej, pri čemer tretja ocena zajema celotno triletno obdobje sodnikovega dela.
(3) Pred potekom ocenjevalnega obdobja iz prvega odstavka tega člena se ocena sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča izdela iz utemeljenih razlogov, ki so zlasti kandidatura sodnika na višje sodniško mesto, na vodstveno mesto, na mesto sodnika mednarodnega sodišča ali bistveno odstopanje pri opravljanju sodniške funkcije od kriterijev za ocenjevanje sodnika iz 28. člena tega zakona. Obrazloženo zahtevo za oceno sodnikovega dela za sodnika okrožnega in višjega sodišča lahko poda sodni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik sodišča neposredno višje stopnje, minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister) ali sodnik. Sodni svet in minister lahko zahtevata oceno sodnikovega dela samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.
(4) Vrhovnih sodnikov in višjih sodnikov svetnikov se ne ocenjuje, razen iz utemeljenih razlogov. Utemeljeni razlogi so zlasti kandidatura sodnika na višje sodniško mesto, na vodstveno mesto, na mesto sodnika mednarodnega sodišča ali bistveno odstopanje pri opravljanju sodniške funkcije od kriterijev iz 28. člena tega zakona. Obrazloženo zahtevo za oceno sodnikovega dela za vrhovnega sodnika in višjega sodnika svetnika lahko poda sodni svet, predsednik matičnega sodišča, predsednik vrhovnega sodišča, minister ali sodnik. Sodni svet in minister lahko zahtevata oceno sodnikovega dela samo v okviru izvajanja svojih pristojnosti.
(pristojnost za izdelavo ocene)
(1) Oceno sodnikovega dela za sodnika okrožnega sodišča izdela personalni svet višjega sodišča, pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: personalni svet višjega sodišča).
(2) Oceno sodnikovega dela za sodnika višjega sodišča, vrhovnega sodnika in sodnika, ki je dodeljen na Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ustavno sodišče), višje sodišče, vrhovno sodišče, v sodni svet ali na ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), izdela personalni svet vrhovnega sodišča, pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: personalni svet vrhovnega sodišča).
(podlaga za izdelavo ocene)
(1) Ocena sodnikovega dela se izdela na podlagi podatkov iz osebnega spisa sodnika in drugih podatkov o izpolnjevanju kriterijev iz 28. člena tega zakona. Za ugotovitev izpolnjevanja navedenih kriterijev se pregledujejo tudi spisi pravnomočno zaključenih zadev, ki so bile dodeljene sodniku, ter se pridobi mnenje predsednika matičnega sodišča ali vodje oddelka, na katerem ocenjevani sodnik opravlja sodniško službo, in oddelka sodišča, ki obravnava pravna sredstva zoper odločbe ocenjevanega sodnika (v nadaljnjem besedilu: instančni oddelek).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za sodnika, ki je dodeljen na drugo sodišče ali v drug organ, pri oceni sodnikovega dela za čas in obseg dodelitve upošteva mnenje o delu sodnika, ki ga izdela predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen. Če je dodeljeni sodnik v celoti ali deloma oproščen opravljanja sodniške službe ali mu dolžnosti iz sodniške službe mirujejo, se obseg njegovega dela oceni na podlagi poročila o nalogah sodnika v času dodelitve, ki ga izdela predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen.
(3) Obliko in vsebino mnenja predsednika matičnega sodišča oziroma vodje oddelka in instančnega oddelka ter poročila in mnenja predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen, se podrobneje opredelijo v merilih za oceno kakovosti dela sodnikov, pri čemer se natančneje opredeli tudi postopek sprejemanja mnenja instančnega oddelka.
(1) V osebni spis sodnika se po odredbi predsednika matičnega sodišča, predsednika sodišča neposredno višje stopnje, personalnega sveta, sodnega sveta, predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen, ali na zahtevo sodnika vnašajo vsi podatki, pomembni za izdelavo ocene sodnikovega dela. Pred vložitvijo podatka v osebni spis sodnika se sodniku omogoči možnost odgovora na obvestilo o nameravani vložitvi podatka v osebni spis v 15 dneh od prejema obvestila o nameravani vložitvi podatka v osebni spis. Podatek se vloži v osebni spis sodnika, skupaj z odgovorom sodnika, sodnika pa se o tem obvesti.
(2) Osebni spis sodnika se vodi v uradu matičnega sodišča, osebni spis predsednika sodišča v uradu sodišča neposredno višje stopnje, osebni spis predsednika vrhovnega sodišča pa v uradu vrhovnega sodišča.
(3) Podatki iz osebnega spisa sodnika niso dostopni javnosti. V podatke iz osebnega spisa lahko vpogledajo le osebe in organi iz prvega odstavka tega člena, disciplinski tožilec in disciplinsko sodišče zaradi izvajanja pooblastil po tem zakonu, zakonu, ki ureja sodišča, in zakonu, ki ureja sodni svet. Sodnik ima pravico do vpogleda v svoj osebni spis.
(1) Postopek ocenjevanja se izvede na podlagi pisnega predloga ali obrazložene zahteve in dokazil. Personalni svet ustno obravnavo opravi le, če tako odločijo člani senata personalnega sveta.
(2) Predlog za izdelavo ocene sodnikovega dela se predloži personalnemu svetu, ki presodi, ali so podani pogoji za njeno izdelavo v skladu s 30. členom tega zakona. Če ni ovir za izvedbo ocenjevanja, se predlog vroči sodniku, predsedniku matičnega sodišča, predstojniku organa ali predsedniku sodišča, na katero je ali je bil sodnik dodeljen v ocenjevalnem obdobju, če ti niso vlagatelji predloga, in instančnemu oddelku.
(3) Po prejemu mnenj in poročil se ocenjevani sodnik seznani z vsem gradivom, ki bo podlaga za ocenjevanje. Personalni svet prejeta mnenja in poročila, skupaj s podatki in dokumenti, ki niso v osebnem spisu sodnika, osebno vroči sodniku. Obenem ga seznani s tem, kateri spisi se bodo v postopku ocenjevanja pregledali. Ocenjevani sodnik lahko poda obrazložene pripombe v 15 dneh od vročitve gradiva.
(4) Ocena sodnikovega dela se sodniku, vlagatelju zahteve iz tretjega in četrtega odstavka 30. člena tega zakona, predsedniku matičnega sodišča, predstojniku organa ali predsedniku sodišča, če gre za sodnika, ki je dodeljen, ali predsedniku sodišča neposredno višje stopnje, če gre za sodnika, ki je podpredsednik ali predsednik sodišča, vroči osebno.
(pravno varstvo v postopku ocenjevanja)
(1) Ocenjevani sodnik, predsednik matičnega sodišča, predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je sodnik dodeljen, ki se z oceno ne strinja, se lahko v osmih dneh od vročitve ocene pritoži pri pritožbenem personalnem svetu vrhovnega sodišča, pristojnem v skladu z zakonom, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča).
(2) Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz prvega odstavka 31. člena tega zakona, pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča pritožbo zavrne, pritožbi ugodi in oceno spremeni ali pritožbi ugodi in oceno razveljavi ter od personalnega sveta višjega sodišča, ki je pristojen v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, zahteva ponovno izdelavo ocene.
(3) Ko odloča o pritožbi zoper oceno iz drugega odstavka 31. člena tega zakona pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča pritožbo zavrne, pritožbi ugodi in oceno spremeni ali pritožbi ugodi in oceno razveljavi ter od personalnega sveta vrhovnega sodišča zahteva ponovno izdelavo ocene.
(4) Če vlagatelj zahteve za ocenjevanje nima možnosti pritožbe v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko od personalnega sveta vrhovnega sodišča zahteva, da preveri utemeljenost ocene sodnikovega dela.
(5) V zvezi z reševanjem zahteve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega člena glede pritožbe zoper oceno.
3. oddelek Ocena in učinki ocenjevanja
(1) Z oceno sodnikovega dela personalni svet ugotovi, da sodnikovo delo:
1. ne ustreza sodniški funkciji (v nadaljnjem besedilu: negativna ocena);
2. ustreza sodniški funkciji, vendar ne dosega pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: ocena ne napreduje);
3. ustreza sodniški funkciji (v nadaljnjem besedilu: ocena napreduje);
4. ustreza sodniški funkciji na nadpovprečni ravni (v nadaljnjem besedilu: nadpovprečna ocena);
5. ustreza sodniški funkciji na izjemni ravni (v nadaljnjem besedilu: izjemna ocena).
(2) Negativna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik ne izpolnjuje enega ali več kriterijev iz 28. člena tega zakona, razen kriterija iz 5. točke drugega odstavka 28. člena tega zakona.
(3) Ocena ne napreduje se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje enega ali več kriterijev iz 28. člena tega zakona na podpovprečni ravni.
(4) Ocena napreduje se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona.
(5) Nadpovprečna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona na nadpovprečni ravni.
(6) Izjemna ocena se izda, če personalni svet ugotovi, da sodnik izpolnjuje kriterije iz 28. člena tega zakona na izjemni ravni.
(1) Če je sodniku izdana negativna ocena, mu sodniška funkcija preneha.
(2) Negativno oceno je pred njenim učinkovanjem treba predložiti v potrditev sodnemu svetu.
(3) Sodni svet v postopku odločanja o potrditvi negativne ocene odloči v 30 dneh po pridobitvi popolne dokumentacije.
(4) Sodni svet lahko oceno potrdi, ne potrdi ali je ne potrdi in jo vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo. Sodni svet ocene ne potrdi in jo vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo, če ugotovi, da so bile v postopku ocenjevanja storjene take pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na zakonitost postopka, ali da bi bilo treba postopek ocenjevanja vsebinsko dopolniti. Če sodni svet ocene ne potrdi in je ne vrne personalnemu svetu v ponovno izdelavo, se šteje, da sodnikovo delo ustreza sodniški funkciji, vendar ne izpolnjuje pogojev za napredovanje.
(1) Če je sodniku izdana ocena ne napreduje, ne more biti uvrščen v višji plačni razred, imenovan na višje sodniško mesto ali na položaj svetnika.
(2) Če sta sodniku zaporedno izdani dve oceni ne napreduje, se mu izreče znižanje plače do višine 20 % za čas do enega leta.
(3) Personalni svet predloži oceni sodnikovega dela iz prejšnjega odstavka sodnemu svetu, ki izda odločbo o znižanju plače.
(4) Če je sodniku izdana ocena napreduje:
– napreduje v višji plačni razred v skladu s prvim odstavkom 47. člena tega zakona,
– se imenuje na položaj svetnika v skladu z 48. členom tega zakona.
(5) Če je sodniku izdana nadpovprečna ocena, lahko:
– sodnik napreduje za dva plačna razreda v skladu z drugim odstavkom 47. člena tega zakona,
– sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem sodišču, napreduje na sodniško mesto na višjem sodišču že po treh letih opravljanja sodniške funkcije ne glede na 8. in 50. člen tega zakona,
– sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem ali višjem sodišču, napreduje na sodniško mesto na vrhovnem sodišču že po desetih letih opravljanja sodniške funkcije ne glede na 9. in 50. člen tega zakona,
– sodnik napreduje na položaj svetnika okrožnega ali višjega sodišča pri drugem ali tretjem rednem ocenjevanju sodniške funkcije na istem sodniškem mestu v skladu s prvim in drugim odstavkom 48. člena tega zakona,
– okrožni sodnik svetnik na istem sodniškem mestu napreduje v sodniški naziv višji sodnik, če so pretekla najmanj tri leta od imenovanja sodnika na položaj svetnika v skladu s prvim odstavkom 49. člena tega zakona.
(6) Če je sodniku izdana izjemna ocena, lahko okrožni sodnik, poleg oblik napredovanja po prejšnjem odstavku, na istem sodniškem mestu napreduje v sodniški naziv višji sodnik v skladu z drugim odstavkom 49. člena tega zakona, okrožni sodnik v nazivu višji sodnik, ki opravlja sodniško funkcijo na sodniškem mestu na okrožnem sodišču, pa na položaj višjega sodnika svetnika v skladu s tretjim odstavkom 49. člena tega zakona.
IV. poglavje PRAVICE SODNIKA
Sodnik ima pravico do plače, napredovanja in izobraževanja ter druge pravice, ki izhajajo iz sodniške funkcije. V pravice sodnika ni dovoljeno posegati, razen v primerih in po postopkih, določenih z zakonom.
1. oddelek Plača in druga izplačila
(1) Sodnik ima pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali je napredoval, ali za položaj, na katerega je imenovan, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
(2) Sodnik, ki sodniško funkcijo opravlja na sodniškem mestu na okrožnem sodišču v nazivu višji sodnik, se ob imenovanju na višje sodniško mesto uvrsti v plačni razred, ki je za en plačni razred višji od plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen pred imenovanjem.
(3) Sodnik ima pravico do dodatkov kot dela plače pod pogoji in v višini, kot jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
(4) Sodniku se plača v času trajanja sodniške funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa zakon.
(plača sodnika za čas reševanja zadev iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka)
(1) Okrožnim sodnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni za sojenje v specializirani kazenski oddelek, ki ga ureja zakon, ki ureja sodišča, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, osnovna plača vrhovnega sodnika, kot jo določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, okrožnim sodnikom svetnikom, višjim sodnikom in višjim sodnikom svetnikom pa osnovna plača vrhovnega sodnika svetnika.
(2) Sodnikom, ki kot člani senatov sodelujejo pri sojenju v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka na prvi stopnji ali pri odločanju o nujnih procesnih dejanjih na prvi stopnji, pripada za čas sodelovanja na narokih, obravnavah in sejah glede na njihov sodniški naziv in položaj osnovna plača, določena v prejšnjem odstavku.
(3) Sodnikom poročevalcem, ki na višjem sodišču odločajo o pravnih sredstvih v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti tega oddelka, osnovna plača vrhovnega sodnika.
(4) Sodnikom na višjem sodišču, ki kot člani senatov odločajo o pravnih sredstvih v zadevah iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka, pripada za čas sodelovanja na narokih, obravnavah in sejah osnovna plača višjega sodnika svetnika.
(5) Način evidentiranja časa iz prejšnjih odstavkov določa sodni red.
(uvrstitev v plačni razred)
(1) Sodnika v skladu s tem zakonom in z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, v plačni razred uvrsti predsednik matičnega sodišča, predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča pa sodni svet.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sodnika v plačni razred uvrsti sodni svet, kadar odloči o imenovanju na višje sodniško mesto in o napredovanju na podlagi nadpovprečne ali izjemne ocene.
(pripravljenost in dežurstvo)
(1) Za ure pripravljenosti sodniku pripada dodatek v višini, kot ga določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju. Če sodnik med pripravljenostjo prevzame opravljanje nujnih procesnih dejanj, se ta čas vrednoti in evidentira kot ure med dežurstvom, sodniku pa za ta čas dodatek za pripravljenost ne pripada.
(2) Za ure dežurstva, ki presegajo polni delovni čas, pripada sodniku dodatek v višini, kot ga določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.
(1) Sodnik ima za čas letnega dopusta, izrednega plačanega dopusta in v drugih primerih plačane odsotnosti z dela pravico do nadomestila plače v višini 100 % plače za pretekli mesec za polni delovni čas.
(2) Za čas odsotnosti zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu ali zaradi svoje bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ima sodnik pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja funkcionarje.
(3) V času, ko je sodniku izrečena začasna odstranitev iz sodniške službe, je upravičen do nadomestila plače v višini polovice svoje osnovne plače.
(4) V času, ko sodnik zaradi pripora ne more opravljati sodniške funkcije, je upravičen do nadomestila plače v višini ene tretjine svoje osnovne plače.
(povračila stroškov in drugi prejemki)
(1) Poleg povračil stroškov in drugih prejemkov, ki so določeni z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, ima sodnik pravico do:
– povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih in praznikih, ki so dela prosti dnevi, ter enkrat tedensko ob sobotah in nedeljah iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj, in sicer v enaki višini, kot je za javne uslužbence v državni upravi določeno povračilo stroškov prevoza na delo in z dela;
– povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj;
– povračila stroškov za izobraževanje.
(2) Pogoje in višino povračila stroškov iz druge in tretje alineje prejšnjega odstavka določi predsednik vrhovnega sodišča.
(3) Izplačilo stroškov in drugih prejemkov, do katerih je sodnik upravičen v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev, odobri predsednik matičnega sodišča.
(pravica do napredovanja)
(1) Z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja v skladu s tem zakonom.
(2) Napredovanje zajema:
– napredovanje okrožnih in višjih sodnikov v plačnih razredih;
– napredovanje na položaj svetnika;
– napredovanje okrožnega sodnika v naziv višjega sodnika na istem sodniškem mestu;
– napredovanje na višje sodniško mesto.
(napredovanje v plačnih razredih)
(1) Okrožni sodnik ali višji sodnik napreduje v višji plačni razred vsaka tri leta, če v skladu s tem zakonom ni ovir za napredovanje (redno napredovanje v plačnem razredu).
(2) Če je okrožnemu sodniku ali višjemu sodniku izdana nadpovprečna ali izjemna ocena, lahko napreduje za dva plačna razreda (hitrejše napredovanje v plačnih razredih).
(3) V okviru razponov, ki jih določa zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, lahko okrožni sodnik napreduje za največ tri, višji sodnik pa za največ dva plačna razreda.
(4) Vrhovni sodniki ne napredujejo v plačnih razredih.
(1) Okrožni sodnik pridobi položaj svetnika pri četrtem rednem ocenjevanju sodniške funkcije, če je z oceno ugotovljeno, da ustreza sodniški funkciji in če pri prejšnjih ocenjevanjih ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (redno napredovanje na položaj svetnika). Položaj svetnika lahko pridobi tudi že pri drugem ali tretjem rednem ocenjevanju sodniške funkcije, če je z oceno ugotovljeno, da sodniški funkciji ustreza na nadpovprečni ali izjemni ravni in če pri prejšnjih ocenjevanjih ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (hitrejše napredovanje na položaj svetnika).
(2) Višji sodnik pridobi položaj svetnika pri tretjem rednem ocenjevanju sodniške funkcije po imenovanju na sodniško mesto na višjem sodišču, če je z oceno ugotovljeno, da ustreza sodniški funkciji in če pri prejšnjih ocenjevanjih ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (redno napredovanje na položaj svetnika). Položaj svetnika lahko pridobi tudi že pri drugem rednem ocenjevanju sodniške funkcije po imenovanju na sodniško mesto na višjem sodišču, če iz ocene njegovega dela izhaja, da sodniški funkciji ustreza na nadpovprečni ali izjemni ravni in če pri prejšnjih ocenjevanjih ni bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (hitrejše napredovanje na položaj svetnika).
(3) Vrhovni sodnik pridobi položaj svetnika po šestih letih opravljanja sodniške funkcije vrhovnega sodnika, če v skladu s tem zakonom ni ovir za napredovanje.
(višji sodniški naziv na istem sodniškem mestu)
(1) Okrožni sodnik svetnik lahko na istem sodniškem mestu napreduje v naziv višjega sodnika, če so pretekla najmanj tri leta od njegovega imenovanja na položaj svetnika in mu je izdana nadpovprečna ocena (hitrejše napredovanje v višji sodniški naziv).
(2) Okrožni sodnik lahko ne glede na prejšnji odstavek napreduje v naziv višjega sodnika na istem sodniškem mestu, če mu je izdana izjemna ocena (izjemno napredovanje v višji sodniški naziv).
(3) Pri napredovanju v skladu s prejšnjima odstavkoma sodnik okrožnega sodišča na istem sodniškem mestu ne more doseči položaja višjega sodnika svetnika, razen če mu je pri drugem ali poznejšem rednem ocenjevanju po imenovanju v naziv višjega sodnika izdana izjemna ocena.
(4) Sodnik iz prvega in drugega odstavka tega člena se z letnim razporedom dela v skladu z zakonom, ki ureja sodišča, razporedi praviloma za sojenje v pomembnejših zadevah, lahko pa se tudi brez privolitve dodeli na sodišče višjega položaja, ki ustreza njegovemu nazivu, za sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov, pripravljanjem zahtevnejših strokovnih analiz in osnutkov sodnih odločb.
(5) Dodelitev iz prejšnjega odstavka se lahko odredi za polni obseg sodniške službe ali za njen del in ob omejitvah v skladu z drugim in tretjim odstavkom 75. člena tega zakona.
(6) O dodelitvi iz četrtega odstavka tega člena odloči predsednik vrhovnega sodišča na predlog predsednika sodišča, na katero bo sodnik dodeljen. Dodeljeni sodnik ima zagotovljeno pravno varstvo v skladu s 84. členom tega zakona.
Napredovanje na višje sodniško mesto se izvede v skladu s 1. in 2. oddelkom II. poglavja tega zakona.
51. člen
(odločanje o napredovanju)
(1) Ko sodnik izpolni pogoje za redno napredovanje, predsednik matičnega sodišča po uradni dolžnosti odloči o napredovanju sodnika v višji plačni razred ali na položaj svetnika. Predlog za napredovanje lahko poda tudi sodnik.
(2) O hitrejšem napredovanju za dva plačna razreda ali na položaj svetnika odloča sodni svet na predlog sodnika ali predsednika matičnega sodišča.
(3) O hitrejšem ali izjemnem napredovanju sodnika okrožnega sodišča v naziv višjega sodnika ali na položaj višjega sodnika svetnika na istem sodniškem mestu odloča sodni svet na predlog sodnika, predsednika matičnega sodišča ali personalnega sveta, ki je pristojen za oceno sodnikovega dela.
(4) O napredovanju se odloča po izvedenem postopku ugotavljanja uspešnosti in strokovnosti sodnika, pri čemer je predsednik matičnega sodišča vezan na oceno sodnikovega dela.
Sestavni del odločbe o napredovanju ali imenovanju je uvrstitev v plačni razred, ki se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(pravno varstvo pravice do napredovanja)
(1) Zoper odločbo predsednika matičnega sodišča o napredovanju ali o uvrstitvi v plačni razred se sodnik lahko pritoži v osmih dneh od njene vročitve. O pritožbi odloča sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.
(2) Zoper odločbo sodnega sveta o pritožbi iz prejšnjega odstavka ter o napredovanju ali uvrstitvi v plačni razred je dopustno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.
3. oddelek Letni dopust in druge odsotnosti z dela
(letni dopust in druge odsotnosti z dela)
(1) Sodnik ima pravico do 40 delovnih dni letnega dopusta, vendar ne manj kot 30 delovnih dni. Pri odmeri letnega dopusta se upoštevajo:
– delovna doba;
– sodniško mesto ali sodniški položaj;
– uspešnost opravljanja sodniške funkcije;
– opravljanje vodstvene funkcije;
– socialne in zdravstvene razmere;
– starost in invalidnost.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima sodnik pravico do več kot 40 delovnih dni letnega dopusta, če mu je letni dopust odmerjen tudi na podlagi pete in šeste alineje prejšnjega odstavka.
(3) Sodnik ima pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi osebnih okoliščin do sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu.
(4) Če sodnik kandidira za poslanca ali predsednika republike, ima pravico do izrednega neplačanega dopusta za pripravo na volitve največ osemnajst delovnih dni od dneva potrditve kandidature.
(5) V drugih izjemnih primerih se lahko sodniku odobri neplačana odsotnost z dela do 30 dni v posameznem koledarskem letu.
(6) Merila za trajanje dopusta in drugih odsotnosti z dela ter primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi minister v soglasju s sodnim svetom.
(koriščenje letnega dopusta)
(1) Sodnik izrabi letni dopust tako, da ni ovirano opravljanje sodniške službe, pri čemer večji del letnega dopusta izrabi v času poletnega poslovanja sodišč, razen kadar po letnem razporedu opravlja sodniško službo v nujnih zadevah.
(2) Sodnik napove čas izrabe večjega dela letnega dopusta najpozneje do 31. maja za tekoče leto, o spremembi časa izrabe pa pravočasno obvesti predsednika matičnega sodišča.
(3) Če bi bilo zaradi napovedane izrabe ali spremembe izrabe letnega dopusta občutno ovirano redno izvajanje sodne oblasti, predsednik matičnega sodišča ne ugodi napovedani izrabi ali spremembi izrabe letnega dopusta.
(4) Sodnik se lahko proti odločitvi predsednika matičnega sodišča iz prejšnjega odstavka pritoži v treh dneh od vročitve odločitve. O pritožbi sodnika okrožnega sodišča, sodnika višjega sodišča in sodnika, dodeljenega na višje sodišče, odloči personalni svet višjega sodišča, o pritožbi sodnika, dodeljenega na vrhovno sodišče, ustavno sodišče, v sodni svet ali na ministrstvo, personalni svet vrhovnega sodišča, o pritožbi vrhovnega sodnika pa pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve.
(odobritev drugih odsotnosti z dela)
(1) Druge odsotnosti z dela v skladu s 54. členom tega zakona sodniku na njegovo zahtevo odobri predsednik matičnega sodišča, predsedniku sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, predsedniku in podpredsedniku vrhovnega sodišča pa predsednik sodnega sveta.
(2) Če je zahteva za odobritev druge odsotnosti z dela zavrnjena, se lahko sodnik pritoži v treh dneh od vročitve odločitve. O pritožbi odloči personalni svet, pristojen v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena. Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve.
4. oddelek Pravica do izobraževanja
(izobraževalni dogodki, posvetovanja in srečanja)
(1) Sodnik ima pravico do udeležbe na izobraževalnih dogodkih, posvetovanjih ali drugih srečanjih strokovnjakov, ki mu zagotavljajo ohranjanje in krepitev sposobnosti za opravljanje sodniške funkcije.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka ima sodnik pravico do plačane odsotnosti z dela v času, ki je potreben za udeležbo, in pravico do povračila strokov v skladu z zakonom, ki ureja pravice funkcionarjev.
(3) O udeležbi sodnika na podlagi prijav sodnikov odloči predsednik matičnega sodišča, ki pri tem upošteva, da se sodniki z določenega pravnega področja enakomerno udeležujejo izobraževalnih ali posvetovalnih oblik iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pedagoško delo v izobraževalnih dejavnostih centra za izobraževanje v pravosodju, ministrstva ali v okviru sodišča, ki ga sodnik opravlja poleg sodniške službe, se šteje kot dodatna naloga sodnika pri izvajanju sodniške službe. Sodnik o tem predhodno pisno obvesti predsednika matičnega sodišča, ki pedagoško delo odobri, če s tem ni ovirano opravljanje sodniške službe.
(doktorsko izobraževanje, specialistični študij in strokovno usposabljanje)
(1) Sodnik, ki se izobražuje na doktorskem študiju prava ali na specialističnem študiju prava v državi ali v tujini ali se strokovno usposablja na nekem drugem strokovnem področju, ki je povezano s sodniškim delom, ima pravico do plačane odsotnosti z dela, vendar največ 30 dni v posameznem koledarskem letu med trajanjem izobraževalnega programa.
(2) O zahtevi za odobritev odsotnosti z dela iz prejšnjega odstavka odloča predsednik matičnega sodišča, za predsednika sodišča predsednik neposredno višjega sodišča, za predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča pa predsednik sodnega sveta.
(varstvo pravice do izobraževanja)
(1) Zoper odločitev o zavrnitvi udeležbe iz tretjega odstavka 57. člena tega zakona, odločitev, s katerim se ne odobri pedagoškega dela iz četrtega odstavka 57. člena tega zakona in odločitev o zavrnitev zahteve za odobritev odsotnosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko sodnik v osmih dneh od vročitve odločitve pristojnega predsednika iz tretjega in četrtega odstavka 57. člena tega zakona in drugega odstavka prejšnjega člena vloži pritožbo.
(2) O pritožbi sodnika okrožnega in višjega sodišča ter sodnika, dodeljenega na višje sodišče, odloča personalni svet višjega sodišča, o pritožbi sodnika, dodeljenega na vrhovno sodišče, ustavno sodišče, v sodni svet ali na ministrstvo, predsednika in podpredsednika okrožnega in višjega sodišča personalni svet vrhovnega sodišča, o pritožbi vrhovnega sodnika ter predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča pa pritožbeni personalni svet vrhovnega sodišča.
(1) Sodniku se za izobraževalne oblike iz prvega odstavka 58. člena tega zakona lahko podeli sodniška štipendija.
(2) Sodniška štipendija zajema povračilo stroškov izobraževanja, vključno z nabavo potrebne strokovne literature, če mora sodnik v času izobraževanja bivati zunaj svojega stalnega prebivališča, pa tudi povračilo stroškov bivanja.
(3) Sredstva za sodniške štipendije se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru sredstev ministrstva.
(4) Sodniške štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa ministrstva, ki zbere prijave in jih s svojim mnenjem pošlje sodnemu svetu.
(5) O podelitvi sodniške štipendije odloči sodni svet, ki pri odločitvi upošteva:
– potrebe posameznega sodišča za izobraževanje na nekem področju;
– povezanost študija s pravnim področjem, na katerem sodnik opravlja sodniško funkcijo;
– čas opravljanja sodniške funkcije kandidata;
– dosedanje kandidatovo publicistično delo in strokovno dejavnost;
– oceno kandidatovega dela.
(6) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka ministrstvo s sodnikom sklene pogodbo o štipendiranju, v kateri se opredelijo pogoji, pravice in obveznosti ter višina štipendije.
(7) Sodnik je dolžan ministrstvu vrniti sodniško štipendijo, če izobraževanje prekine ali ga ne zaključi v roku, določenem v pogodbi o štipendiranju, ali če mu med izobraževanjem po lastni volji ali krivdi preneha sodniška funkcija, razen če sodnik izobraževanje prekine ali ga ne zaključi pravočasno zaradi pravice do starševstva, opravičljivih zdravstvenih razlogov, izjemnih družinskih in socialnih okoliščin ali neizpolnjenih študijskih obveznosti zaradi višje sile.
(8) Postopek in kriterije za podelitev sodniških štipendij podrobneje določi minister.
V. poglavje DOLŽNOSTI SODNIKA IN NEZDRUŽLJIVOST SODNIŠKE FUNKCIJE
1. oddelek Dolžnosti sodnika
(varstvo neodvisnosti in nepristranskosti)
(1) Sodnik se mora vesti tako, da varuje nepristranskost in neodvisnost sojenja, ugled sodstva in sodnikov in samostojnost sodne oblasti.
(2) Sodnik ne sme ovirati delovanja sodišča zaradi uveljavljanja svojih pravic.
(spoštovanje profesionalne sodniške etike)
Sodnik je dolžan ves čas trajanja sodniške funkcije spoštovati kodeks sodniške etike, ki ga sprejme sodni svet.
Mentorstvo v skladu z zakonom, ki ureja pravniški državni izpit, je sestavni del dolžnosti sodnika.
(poklicna tajnost in varstvo podatkov)
(1) Sodnik je dolžan ohraniti zase vse, kar je v okviru opravljanja sodniške funkcije izvedel o strankah ter njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajne in druge podatke, ki so kot taki določeni s predpisom, ne glede na to, kako se je z njimi seznanil.
(2) Sodnik se v javnosti ne sme vnaprej izražati o pravnih in dejanskih vprašanjih, ki so predmet zadeve, o katerih še ni pravnomočno odločeno, ali o zadevi, v kateri je vloženo izredno pravno sredstvo.
(prepoved sprejemanja daril)
Glede prepovedi sprejemanja daril ali drugih koristi v zvezi s sodniško funkcijo se za sodnika in njegove družinske člane uporablja zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.
(opravljanje sodniške službe)
(1) Sodnik mora pri opravljanju sodniške službe pri razporedu sej in obravnav spoštovati poslovni čas sodišča, zaradi izvajanja nalog sodne uprave pa tudi razpored dežurstev in pripravljenosti ter delovni čas sodnega osebja.
(2) Sodnik ima pravico do dnevnega počitka nepretrgoma najmanj 12 ur in do tedenskega počitka nepretrgoma 24 ur.
(pripravljenost in dežurstvo)
(1) S pripravljenostjo in dežurstvom se zunaj poslovnega časa sodišča zagotavlja opravljanje nujnih procesnih dejanj, ki jih določajo procesni predpisi.
(2) Pripravljenost pomeni dosegljivost sodnika po telefonu ali z drugimi komunikacijskimi sredstvi za potrebe opravljanja nujnih procesnih dejanj in prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure pripravljenosti se ne štejejo v delovni čas.
(3) V času dežurstva sodnik opravlja nujna procesna dejanja na delovnem mestu ali na kraju, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje. Ure dežurstva se štejejo v delovni čas.
(4) Predsednik sodišča lahko odredi zagotavljanje opravljanja nujnih procesnih dejanj izključno z dežurstvom, če zaradi pogostosti nujnih procesnih dejanj ni mogoče zagotoviti njihove učinkovite izvedbe s pripravljenostjo. Dežurstvo mora predhodno odobriti predsednik neposredno višjega sodišča na podlagi pisnega predloga predsednika sodišča. Ko sodnik v času dežurstva ne opravlja nujnih procesnih dejanj, mora biti dosegljiv na delovnem mestu.
(5) Način zagotavljanja nalog iz prvega odstavka tega člena in najdaljši sprejemljivi čas prihoda na delovno mesto ali na drug kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje, se določita s sodnim redom.
Sodnik ima službeno oblačilo (sodniška toga), ki ga je dolžan nositi v skladu s sodnim redom.
2. oddelek Nezdružljivost sodniške funkcije
(1) Sodnik ne sme opravljati funkcij ali dejavnosti, ki so v skladu z ustavo ali tem zakonom nezdružljive s sodniško funkcijo.
(2) Sodnik ne sme opravljati odvetniških ali notarskih poslov ter gospodarske ali druge pridobitne dejavnosti.
(3) Sodnik ne sme opravljati poslovodskih poslov in ne sme biti član upravnega ali nadzornega odbora gospodarske družbe ali druge pravne osebe, ki se ukvarja s pridobitno dejavnostjo.
(4) Sodnik ne sme sprejeti nobenega dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju sodniške funkcije, bi nasprotovalo ugledu sodstva in sodnikov ali bi vzbujalo vtis, da pri opravljanju funkcije ni nepristranski.
(5) Sodnik sme opravljati pedagoška, znanstvena, publicistična, raziskovalna ali druga podobna dela v pravni stroki, če niso v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka.
(6) Za opravljanje del iz prejšnjega odstavka ali drugih del, ki jih sodnik lahko opravlja poleg sodniške službe, sodnik ne sme skleniti delovnega razmerja.
(ugotavljanje nezdružljivosti)
(1) O sprejemu dela, ki ga lahko opravlja poleg sodniške službe, mora sodnik predhodno pisno obvestiti predsednika matičnega sodišča, predsednik sodišča predsednika neposredno višjega sodišča, predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča pa predsednika sodnega sveta.
(2) Če predsednik sodišča ali predsednik sodnega sveta meni, da gre za delo, ki ga sodnik v skladu s tem zakonom ne sme opravljati, sodnemu svetu predlaga, da odloči o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo in o tem obvesti sodnika.
(3) Če sodni svet odloči, da je delo nezdružljivo s sodniško funkcijo, ga sodniku prepove sprejeti.
(4) Če sodnik kljub prepovedi opravlja delo, ki je nezdružljivo s sodniško funkcijo, mu sodniška funkcija preneha v skladu s 101. členom tega zakona.
(mirovanje sodniške funkcije)
(1) Če je sodnik izvoljen za predsednika republike, poslanca državnega zbora, sodnika ustavnega sodišča, sodnika mednarodnega sodišča ali na drugo mednarodno pravosodno funkcijo, predsednika vlade, varuha človekovih pravic ali njegovega namestnika, ali je imenovan za ministra, državnega sekretarja, predsednika ali namestnika predsednika komisije za preprečevanje korupcije, mu sodniška funkcija miruje. V času mirovanja sodniške funkcije sodniku mirujejo pravice in dolžnosti, ki so neposredno vezane na opravljanje sodniške službe.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi, če je sodnik izvoljen za poslanca evropskega parlamenta ali evropskega varuha človekovih pravic ali je imenovan za člana evropske komisije ali za evropskega glavnega tožilca.
(3) Prvi odstavek tega člena se uporablja tudi, če je sodnik napoten v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali opravlja strokovne naloge na mednarodnem sodišču ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri mednarodni organizaciji s področja človekovih pravic.
(4) O nastopu mirovanja sodniške funkcije v skladu s prejšnjimi odstavki predsednik matičnega sodišča obvesti sodni svet, ki o tem izda ugotovitveno odločbo.
(1) Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena sodniku sodniška funkcija ne miruje in mu v skladu s 5. točko prvega odstavka 101. člena tega zakona tudi ne preneha, če je imenovan za sodnika mednarodnega sodišča in funkcijo sodnika mednarodnega sodišča opravlja za krajši delovni čas. V tem primeru se sodnika delno oprosti opravljanja sodniške službe.
(2) Obseg oprostitve sodniške službe ugotovi predsednik matičnega sodišča ob upoštevanju obsega dela na mednarodnem sodišču. Obseg oprostitve sodniške službe se lahko na predlog sodnika spremeni, če se spremeni obseg dela na mednarodnem sodišču. Zoper odločbo predsednika matičnega sodišča se sodnik lahko pritoži na sodni svet v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(3) Sodniku iz prvega odstavka tega člena pripada plača, nadomestilo plače, povračilo stroškov in drugi prejemki ter pravica do izobraževanja v sorazmerju z obsegom opravljanja sodniške službe.
VI. poglavje PREMESTITEV IN DODELITEV
(premestitev in dodelitev)
(1) Sodnik je lahko s svojo pisno privolitvijo trajno premeščen na drugo sodišče (premestitev) ali začasno dodeljen na drugo sodišče ali v drug organ (dodelitev).
(2) Brez sodnikove pisne privolitve je premestitev ali dodelitev dopustna le v primerih in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
(3) Premestitev in dodelitev ne posegata v sodnikov položaj in plačo, ki ju ima na sodniškem mestu, na katero je bil izvoljen ali imenovan pred premestitvijo ali dodelitvijo.
(1) Sodnik se lahko na predlog predsednika vrhovnega sodišča in s soglasjem predsednikov obeh pristojnih sodišč po njegovi pisni privolitvi premesti na drugo sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti.
(2) Izjemoma je lahko sodnik premeščen na drugo sodišče istega ali nižjega položaja in pristojnosti brez svoje privolitve, če se za daljši čas bistveno zmanjša obseg dela matičnega sodišča ali se zaradi zmanjšanega obsega dela zmanjša število sodniških mest na matičnem sodišču, kar ugotovi predsednik vrhovnega sodišča, in v drugih primerih, če tako določa zakon.
(3) V primerih iz prejšnjih odstavkov sodnik obdrži svoj sodniški naziv, sodniški položaj, plačni razred in pravico do napredovanja.
(4) O premestitvi sodnika v skladu s prejšnjimi odstavki odloča oziroma jo v primeru pravnomočnega sklepa o izrečeni disciplinski sankciji izvede sodni svet brez javnega razpisa.
(5) O vseh drugih premestitvah odloča sodni svet na podlagi javnega razpisa.
(6) Šteje se, da je s premestitvijo sodnik imenovan ali izvoljen na sodniško mesto, na katero je premeščen.
2. oddelek Dodelitve na podlagi odločbe predsednika vrhovnega sodišča
(dodelitev zaradi zagotavljanja rednega izvajanja sodne oblasti)
(1) Sodnik je lahko brez privolitve dodeljen, da opravlja sodniško službo na drugem sodišču istega ali nižjega položaja, za polni obseg sodniške službe ali njen del:
– če je to potrebno, da se omogoči redno izvajanje sodne oblasti pri drugem sodišču, ali
– če na matičnem sodišču zaradi začasno zmanjšanega pripada zadev ne more opravljati sodniške službe za polni obseg.
(2) Sodnika zaradi razlogov po prejšnjem odstavku ni mogoče dodeliti brez njegove pisne privolitve, če gre za dodelitev na sodniško mesto na sodišču, ki je od kraja stalnega ali začasnega prebivališča sodnika oddaljeno več kot 70 kilometrov ali več kot eno uro vožnje z javnim prevoznim sredstvom, če je sodnica noseča ali doji otroka, če sodnik neguje otroka, starega do treh let, če sodnik živi sam v skupnem gospodinjstvu z otrokom, starim do 15 let, ali če je starejši od 60 let.
(3) Dodelitev po tem členu lahko glede na potrebe sodišča traja največ tri leta, s privolitvijo sodnika pa se lahko podaljša.
(4) Če se sodniku dodelitev izteče pred izdajo končne odločitve o glavni stvari v zadevah, ki so mu bile dodeljene, se dodelitev podaljša do izdaje odločbe glede odločitve o glavni stvari, če bi bila z vidika zagotavljanja sojenja brez nepotrebnega odlašanja nesmotrna predodelitev drugemu sodniku. V tem primeru se sodniku v času podaljšanja ne smejo dodeljevati nove zadeve, če ni sodniku izdana nova odločba o dodelitvi v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) O dodelitvi in njenem podaljšanju odloči predsednik vrhovnega sodišča na predlog predsednika sodišča, na katero bo ali je sodnik dodeljen, če to ni mogoče, pa na predlog predsednika sodišča višje stopnje.
(dodelitev v primeru imenovanja na višje sodniško mesto)
(1) Sodnik, ki je imenovan na višje sodniško mesto in ima v reševanju zadeve, ki so mu bile dodeljene v času opravljanja sodniške službe pred imenovanjem na višje sodniško mesto in za katere bi bila z vidika zagotavljanja sojenja brez nepotrebnega odlašanja nesmotrna predodelitev drugemu sodniku, je lahko pod pogoji iz drugega odstavka prejšnjega člena tudi brez privolitve sočasno z imenovanjem na višje sodniško mesto dodeljen na prejšnje sodniško mesto. Sodnik v tem primeru opravlja sodniško službo na sodniškem mestu, na katero je dodeljen, in na sodniškem mestu, na katero je imenovan, v skladu s sporazumom ali odločbo iz tretjega odstavka tega člena.
(2) O dodelitvi iz prejšnjega odstavka odloči predsednik vrhovnega sodišča na predlog predsednika sodišča, pri katerem je sodnik opravljal sodniško službo pred imenovanjem na višje sodniško mesto.
(3) O obremenitvi sodnika na posameznem sodniškem mestu sporazumno odločata predsednik sodišča, pri katerem je sodnik opravljal sodniško službo pred imenovanjem, in predsednik sodišča, na katero je sodnik imenovan. Če sporazum o razporeditvi obremenitve na posameznem sodišču ni mogoč, o tem odloči predsednik vrhovnega sodišča.
(dodelitev za opravljanje sodnoupravnih nalog vrhovnega sodišča)
(1) Sodnik je lahko dodeljen na vrhovno sodišče za opravljanje nalog generalnega sekretarja in za izvajanje zahtevnejših strokovno-organizacijskih del v okviru sodnoupravnih nalog za podporo priprave, izvajanja in nadgradnje projektov.
(2) Dodeljeni sodnik je lahko v času dodelitve v celoti ali delno oproščen opravljanja sodniške službe.
(3) Dodelitev lahko traja največ tri leta in se lahko s privolitvijo dodeljenega sodnika ponovi, razen če zakon določa drugače.
(4) O dodelitvi odloča predsednik vrhovnega sodišča na podlagi javnega poziva sodnikom. V odločbi o dodelitvi odloči tudi o obsegu oprostitve opravljanja sodniške službe dodeljenega sodnika.
(5) Pri odločanju o dodelitvi predsednik vrhovnega sodišča upošteva naslednje kriterije:
1. usposobljenost in izkušenost za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena;
2. organizacijske sposobnosti;
3. ocene sodnikovega dela;
4. trajanje opravljanja sodniške funkcije.
(6) Merila za izračun potrebnega števila dodeljenih sodnikov določi predsednik vrhovnega sodišča po predhodnem mnenju sodnega sveta in jih objavi na spletnem mestu sodstva.
3. oddelek Dodelitev v specializirani kazenski oddelek
(dodelitev na specializirani kazenski oddelek)
(1) Za reševanje zadev iz pristojnosti specializiranega kazenskega oddelka okrožnega sodišča po zakonu, ki ureja sodišča, je na specializirani oddelek okrožnega sodišča lahko dodeljen sodnik drugega okrožnega sodišča ali sodnik višjega sodišča, če je sodniško funkcijo uspešno opravljal najmanj tri leta na področju kaznovalnega prava, in sicer za polni obseg sodniške službe ali za njen del.
(2) Dodelitev iz prejšnjega odstavka traja največ tri leta in se lahko s privolitvijo sodnika večkrat ponovi. Če se sodniku, ki kot predsednik ali član senata sodi v zadevi iz pristojnosti specializiranega oddelka okrožnega sodišča, dodelitev izteče pred izdajo odločitve o glavni stvari, se dodelitev podaljša do izdaje odločbe glede odločitve o glavni stvari, če bi bila z vidika zagotavljanja sojenja brez nepotrebnega odlašanja nesmotrna predodelitev drugemu sodniku. V tem primeru se sodniku v času podaljšanja ne smejo dodeljevati nove zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka okrožnega sodišča niti se sodnika ne sme razporejati v senate drugih zadev iz pristojnosti specializiranega oddelka okrožnega sodišča, če ni sodniku izdana nova odločba o dodelitvi na specializirani oddelek okrožnega sodišča. O podaljšanju dodelitve odloči sodni svet na predlog predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen.
(3) O dodelitvi odloča sodni svet na podlagi javnega poziva sodnikom.
Pri odločanju o dodelitvi iz prejšnjega člena sodni svet posebno usposobljenost in izkušenost presoja na podlagi:
1. mnenja sodnikov instančnega oddelka;
2. trajanja opravljanja sodniške funkcije na področju kaznovalnega prava;
3. ocen sodnikovega dela;
4. dokazil o posebnih izkušnjah in dodatnem strokovnem usposabljanju sodnika na področju kaznovalnega prava.
4. oddelek Druge dodelitve
(dodelitve znotraj in zunaj sodstva)
(1) Sodnik je lahko dodeljen na ustavno sodišče za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog, na vrhovno in višje sodišče za sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti s poročanjem na sejah senatov ter pripravljanjem zahtevnejših strokovnih analiz in osnutkov sodnih odločb, v strokovno službo sodnega sveta za opravljanje nalog generalnega sekretarja ali drugih zahtevnejših strokovno-organizacijskih nalog ali na ministrstvo za opravljanje zahtevnejših strokovnih nalog, vodenje centra za izobraževanje v pravosodju ali vodenje službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč.
(2) Dodelitev lahko traja največ tri leta in se lahko s privolitvijo sodnika enkrat ponovi, razen če zakon določa drugače.
(3) O dodelitvi odloča sodni svet na podlagi javnega poziva sodnikom.
(položaj dodeljenega sodnika)
(1) Sodnik, ki je dodeljen na vrhovno ali višje sodišče za sodelovanje pri izvajanju sodne oblasti, je lahko v tem času v celoti ali delno oproščen opravljanja sodniške službe. O oprostitvi opravljanja sodniške službe odloči sodni svet z odločbo o dodelitvi.
(2) Sodniku, ki je dodeljen na ustavno sodišče, v strokovno službo sodnega sveta ali na ministrstvo, obveznosti iz sodniške funkcije, ki so neposredno vezane na opravljanje sodniške službe, mirujejo. V času dodelitve lahko sodnik kandidira in je imenovan na drugo sodniško mesto, za predsednika sodišča, podpredsednika sodišča ali na druga vodstvena mesta na sodišču. V primeru imenovanja na vodstveno mesto mu dodelitev preneha, o čemer sodni svet izda ugotovitveno odločbo.
(3) Sodniku iz prejšnjega odstavka pripada najmanj takšna osnovna plača, kot bi jo prejemal, če bi opravljal sodniško funkcijo, varovane pa so tudi vse njegove pravice do napredovanja v skladu s tem zakonom.
(4) Sodnik, ki je dodeljen na ustavno sodišče, v strokovno službo sodnega sveta ali na ministrstvo, predsednik matičnega sodišča in predstojnik organa, v katerega je sodnik dodeljen, sklenejo pisni sporazum o načinu povračila plače, nadomestila plače, morebitnih dodatnih plačil in drugih prejemkov ter povračil stroškov dodeljenega sodnika matičnemu sodišču.
5. oddelek Postopek dodelitve
(1) Vrhovno sodišče objavi javni poziv sodnikom za dodelitev v skladu s 77. in 78. členom ter za dodelitev znotraj sodstva v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona na spletnem mestu sodstva.
(2) V javnem pozivu za dodelitev se navedejo dela in naloge, ki jih bo dodeljeni sodnik opravljal, in čas trajanja dodelitve. Rok za prijave ne sme biti krajši od 15 dni.
(3) Ministrstvo objavi javni poziv sodnikom za dodelitev zunaj sodstva v skladu s prvim odstavkom 80. člena na svojem spletnem mestu v 15 dneh od prejema predloga za objavo javnega poziva predstojnika organa, kamor bo sodnik dodeljen.
(4) Nov javni poziv za dodelitev se objavi najpozneje v treh mesecih pred prenehanjem dodelitve ali nemudoma, če sodniku v skladu s 86. členom tega zakona dodelitev predčasno preneha.
(1) Za dodelitev v skladu z 78. in 80. členom tega zakona sodni svet pred odločitvijo pridobi mnenje predsednika matičnega sodišča.
(2) Za dodelitev na ministrstvo v skladu s prvim odstavkom 80. člena tega zakona sodni svet poleg mnenja iz prejšnjega odstavka pridobi še mnenje ministra, katerega kandidata šteje za najustreznejšega. Če je odločitev sodnega sveta drugačna od mnenja ministra, sodni svet to odločitev posebej obrazloži.
(3) Za dodelitev v skladu s 75., 76. in 77. členom tega zakona predsednik vrhovnega sodišča pred odločitvijo pridobi mnenje predsednika matičnega sodišča, če gre za položaj iz drugega in tretjega odstavka 75. člena tega zakona, pa tudi pisno privolitev sodnika.
(1) Zoper odločbo predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi in o podaljšanju dodelitve v skladu s 75. in 76. členom tega zakona se dodeljeni sodnik lahko pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloči sodni svet v 30 dneh. Pritožba zoper odločbo o podaljšanju dodelitve ne zadrži njene izvršitve.
(2) Zoper odločbo sodnega sveta o pritožbi iz prejšnjega odstavka ter o podaljšanju dodelitve v skladu z 78. tega zakona je dovoljeno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet. Tožba zadrži izvršitev odločbe sodnega sveta o pritožbi zoper odločbo predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi.
(3) Zoper odločbo predsednika vrhovnega sodišča o dodelitvi v skladu s 77. členom tega zakona se lahko sodnik, ki ni bil izbran, pritoži v petih delovnih dneh od vročitve odločbe. O pritožbi odloči sodni svet v 30 dneh.
(4) Zoper odločbo sodnega sveta o pritožbi iz prejšnjega odstavka in o dodelitvi v skladu z 78. in 80. členom tega zakona je dovoljeno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet. Sodno varstvo lahko uveljavlja sodnik, ki ni bil izbran. Tožba zadrži izvršitev odločbe.
6. oddelek Druge določbe o dodelitvi
(napredovanje in premestitev v času dodelitve)
Napredovanje sodnika na višje sodniško mesto ali premestitev na drugo sodniško mesto v času dodelitve ne vpliva na čas trajanja dodelitve.
(predčasno prenehanje dodelitve)
(1) Trajanje dodelitve se lahko skrajša na dobo, krajšo od dobe, za katero je bil sodnik dodeljen, ali sodniku dodelitev predčasno preneha:
1. na predlog predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen, če prenehajo razlogi ali se spremenijo okoliščine, zaradi katerih je bila izvedena dodelitev, ali če so za to drugi utemeljeni razlogi;
2. na predlog dodeljenega sodnika, če so za to utemeljeni razlogi;
3. na podlagi sporazumnega predloga predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen, in dodeljenega sodnika;
4. na predlog predsednika matičnega sodišča, če so za to utemeljeni razlogi.
(2) O skrajšanju trajanja dodelitve po 78. in 80. členu tega zakona odloča sodni svet, o skrajšanju trajanja dodelitve po 75., 76. in 77. členu tega zakona pa predsednik vrhovnega sodišča. Pravno varstvo zoper odločitev o skrajšanju trajanja dodelitve se zagotavlja v skladu s 84. členom tega zakona.
(3) Pred odločitvijo na podlagi 2. točke prvega odstavka tega člena je treba pridobiti mnenje predstojnika organa ali predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen.
(pristojnosti do dodeljenega sodnika)
(1) Sodnoupravne in kadrovske pristojnosti iz tega zakona v razmerju do sodnika, dodeljenega v skladu s 75., 76., 77., 78. in 80. členom tega zakona, ohrani predsednik matičnega sodišča.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ima pristojnosti po 55., 56., 57. in 58. členu tega zakona v razmerju do dodeljenega sodnika predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je sodnik dodeljen, če sodniku obveznosti iz sodniške funkcije mirujejo ali če je sodnik zaradi dodelitve oproščen opravljanja sodniške službe več kot 50 %. V tem primeru predsednik sodišča, na katero je sodnik dodeljen, pred odločitvijo o pravici ali dolžnosti dodeljenega sodnika iz prejšnjega odstavka pridobi mnenje predsednika matičnega sodišča. Če je sodnik oproščen opravljanja sodniške službe manj kot 50 %, predsednik matičnega sodišča pred odločitvijo o pravici ali dolžnosti dodeljenega sodnika pridobi mnenje predsednika sodišča, na katero je sodnik dodeljen.
(3) Poleg predsednika matičnega sodišča ima v razmerju do dodeljenega sodnika tudi predstojnik organa ali predsednik sodišča, na katero je sodnik dodeljen:
– pristojnost predlagati ocenjevanje v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 30. člena tega zakona;
– pristojnost vnašanja podatkov in vpogleda v osebni spis dodeljenega sodnika v skladu s prvim in tretjim odstavkom 33. členom tega zakona;
– pristojnost predlagati hitrejše ali izjemno napredovanje v skladu z drugim in tretjim odstavkom 51. člena tega zakona.
VII. poglavje SLUŽBENI NADZOR
(1) Službeni nadzor je namenjen ugotavljanju izpolnjevanja sodnikovih dolžnosti po zakonu in sodnem redu ter zajema vse ukrepe za odpravljanje vzrokov za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost njegovega dela ter zaostanke pri delu.
(2) Pri službenem nadzoru ni dovoljeno posegati v neodvisnost sodnika pri opravljanju sodniške funkcije.
(organi službenega nadzora)
(1) Službeni nadzor opravlja predsednik matičnega sodišča ali predsednik neposredno višjega sodišča. Predsednik neposredno višjega sodišča opravlja službeni nadzor po sodnikih, ki jih glede na delovno področje določi izmed sodnikov, ki so z letnim razporedom dela določeni za opravljanje službenega nadzora.
(2) Predsednik matičnega sodišča opravi službeni nadzor glede na svoje ugotovitve o sodnikovem delu ali na podlagi obrazložene zahteve predsednika neposredno višjega sodišča, predsednika vrhovnega sodišča, ministra, personalnega sveta, ki je pristojen za izdelavo ocene sodnikovega dela, in sodnega sveta, lahko pa tudi na pobudo varuha človekovih pravic.
(3) Predsednik neposredno višjega sodišča opravi službeni nadzor glede na svoje ugotovitve o delu sodišča in delu posameznih sodnikov pri odločanju o pravnih sredstvih ali na podlagi obrazložene zahteve predsednika matičnega sodišča, predsednika vrhovnega sodišča, ministra, personalnega sveta, ki je pristojen za izdelavo ocene sodnikovega dela, in sodnega sveta.
(4) Službeni nadzor se opravi v zahtevanem obsegu.
(5) Če predsednik sodišča iz drugega in tretjega odstavka tega člena obrazloženo zahtevo za službeni nadzor zavrne, lahko vlagatelj zahteva, da o utemeljenosti zahteve za službeni nadzor odloči sodni svet v 30 dneh. Zoper odločbo sodnega sveta o utemeljenosti zahteve za službeni nadzor ni sodnega varstva. Če zahtevo vloži sodni svet, se službeni nadzor mora opraviti.
(izvajanje službenega nadzora in ukrepi)
(1) Pri službenem nadzoru se lahko pregledujejo spisi vseh sodniku dodeljenih zadev in zadev, v katerih je že bilo pravnomočno odločeno, pridobijo in analizirajo podatki o sodnikovem delu ter se opravi razgovor s sodnikom.
(2) Pri službenem nadzoru se v primeru ugotovljenih nepravilnosti sodniku lahko izreče opozorilo in se določi obdobje, po katerem bo službeni nadzor ponovljen.
(3) Predsednik vrhovnega sodišča, sodni svet, disciplinski tožilec ali disciplinsko sodišče, minister, predsednik neposredno višjega sodišča in predsednik matičnega sodišča lahko podatke in ugotovitve iz poročila iz 91. člena tega zakona uporabijo tudi za izvedbo, sprejetje ali predlaganje ukrepov in postopkov v skladu s tem zakonom, zakonom, ki ureja sodišča, zakonom, ki ureja sodni svet, in zakonom, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zlasti glede ocene sodnikovega dela in postopka ugotavljanja disciplinske odgovornosti sodnika.
(poročilo o službenem nadzoru)
(1) O ugotovitvah službenega nadzora in priporočenih ukrepih se sestavi poročilo, ki se vroči sodniku, predsedniku matičnega sodišča, kadar nadzor opravi predsednik neposredno višjega sodišča, pristojnemu personalnemu svetu in vlagatelju zahteve ali pobude ter se shrani v sodnikovem osebnem spisu.
(2) Podatki in ugotovitve iz poročila iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do dokončanja postopkov, ki so bili uvedeni na njihovi podlagi.
VIII. poglavje VARSTVO NEODVISNOSTI IN POLOŽAJ SODNIKA V KAZENSKEM POSTOPKU
1. oddelek Varstvo neodvisnosti
Sodnik, ki meni, da je bila kakor koli prizadeta njegova neodvisnost, lahko sodnemu svetu predlaga, da se zavaruje njegova neodvisnost. Če sodni svet ugotovi, da je predlog utemeljen, lahko kršitev glede na njeno naravo odpravi ali zahteva ali predlaga njeno odpravo ter objavi svojo ugotovitev.
2. oddelek Sodnik v kazenskem postopku
(1) Če je zoper sodnika začet kazenski postopek, sodišče, ki vodi kazenski postopek, o tem nemudoma obvesti predsednika matičnega sodišča ter v primerih iz prvega in drugega odstavka 95. člena tega zakona tudi predsednika vrhovnega sodišča ali v primeru iz tretjega odstavka 95. člena tega zakona tudi sodni svet.
(2) Sodišče, ki odredi pripor za sodnika, o tem nemudoma obvesti predsednika matičnega sodišča, sodni svet in ministrstvo.
(3) Če je zoper sodnika izdana pravnomočna obsodilna sodba, jo sodišče nemudoma pošlje predsedniku matičnega sodišča in sodnemu svetu.
(4) Pravnomočna obsodilna sodba se vloži v osebni spis sodnika.
(1) Kadar je za odreditev pripora ali za začetek kazenskega postopka zoper sodnika potrebno dovoljenje državnega zbora, poda zahtevo za dovoljenje pristojno sodišče ter o tem nemudoma obvesti sodni svet in ministrstvo.
(2) Državni zbor o dovoljenju odloči po pridobitvi mnenja sodnega sveta.
(1) Če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja z zlorabo sodniške funkcije, mora predsednik vrhovnega sodišča sodniku izreči začasno odstranitev iz sodniške službe (v nadaljnjem besedilu: suspenz), če kazenski pregon poteka po uradni dolžnosti.
(2) Če je zoper sodnika uveden kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je mogoče izreči kazen zapora več kot dve leti, zaradi katere je sodnik lahko razrešen, predsednik vrhovnega sodišča lahko izreče suspenz.
(3) O suspenzu predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča v primerih iz prejšnjih odstavkov odloči sodni svet.
96. člen
(pravno varstvo zoper suspenz)
(1) Zoper odločbo o suspenzu, ki mora biti obrazložena, se sodnik lahko v 15 dneh od vročitve odločbe pritoži na sodni svet, predsednik in podpredsednik vrhovnega sodišča pa na ustavno sodišče.
(2) Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(3) Sodni svet in ustavno sodišče o pritožbi iz prvega odstavka tega člena odločita v 30 dneh.
(1) Suspenz sodnika traja do odločitve sodnega sveta, s katero se pritožbi iz prvega odstavka 96. člena tega zakona ugodi, suspenz predsednika in podpredsednika vrhovnega sodišča pa do odločitve ustavnega sodišča, s katero se pritožbi iz prvega odstavka 96. člena tega zakona ugodi. S pravnomočnostjo odločitve sodnega sveta ali z odločitvijo ustavnega sodišča se suspenz odpravi skupaj z njegovimi posledicami.
(2) Če državni zbor sodnika ne razreši, traja suspenz do odločitve državnega zbora. Z odločitvijo državnega zbora se suspenz odpravi skupaj z njegovimi posledicami.
(3) Če se kazenski postopek konča tako, da ni podlage za razrešitev sodnika po tem zakonu, suspenz preneha z dnem izdaje odločbe na prvi stopnji, z dnem pravnomočnosti odločbe pa se odpravi skupaj z njegovimi posledicami.
3. oddelek Plačilo stroškov sodniku v kazenskem postopku
(začasna založitev stroškov postopkov)
(1) Sodniku in nekdanjemu sodniku, zoper katerega je na predlog ali zahtevo udeleženca uveden predkazenski ali kazenski postopek zaradi ravnanj pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije, lahko sodišče začasno založi stroške postopka.
(2) Stroški postopka iz prejšnjega odstavka so stroški, ki nastanejo v zvezi z izvedbo dokazov, stroški sodnih taks in stroški zastopanja po odvetniku po odvetniški tarifi, ne pa tudi stroški odvetniških storitev, dogovorjenih s pogodbo o plačilu stroškov zastopanja, če je dogovorjeno plačilo višje kot po odvetniški tarifi.
(3) Sodnik vloži predlog za začasno založitev stroškov postopka pri sodišču, na katerem opravlja ali je opravljal sodniško funkcijo v zadevi, v zvezi s katero je zoper njega sprožen predkazenski ali kazenski postopek. Predlog vsebuje sodnikovo osebno ime, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča, sodniški naziv in zadevo, v zvezi s katero teče postopek. Predlogu se priloži dokazilo, da je zoper njega uveden predkazenski ali kazenski postopek. Sodnik lahko poda tudi kratko pojasnilo svoje zadeve in svojih ravnanj.
(1) O predlogu iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi pregleda spisa zadeve odloči predsednik sodišča z odločbo. Zoper odločbo se sodnik lahko pritoži v 15 dneh od njene vročitve. O pritožbi odloči sodni svet.
(2) Sodnik sodišču, ki mu je začasno založilo stroške postopka, predloži vse procesne sodne akte in vse sodne odločitve, s katerimi se odloča v postopku, za katerega je bila odobrena začasna založitev stroškov postopka.
(3) Če je bila zoper sodnika izdana pravnomočna obsodilna sodba, mora sodnik povrniti izplačana sredstva sodišču, ki je stroške plačalo.
(4) Začasna založitev stroškov postopka se ne odobri sodniku, zoper katerega je uveden disciplinski postopek ali postopek razrešitve v zvezi z zadevo, za katero je vložil predlog za začasno založitev plačila stroškov.
IX. poglavje PRENEHANJE SODNIŠKE FUNKCIJE IN RAZREŠITEV SODNIKA
1. oddelek Prenehanje sodniške funkcije
(prenehanje sodniške funkcije)
Sodniku preneha funkcija v primerih in pod pogoji, ki jih določata ustava in ta zakon.
(razlogi za prenehanje sodniške funkcije)
(1) Sodniku preneha sodniška funkcija v skladu s tem zakonom:
1. če ne priseže v 60 dneh od dneva izvolitve v sodniško funkcijo, razen če ne priseže iz razlogov, na katere nima vpliva;
2. če mu preneha državljanstvo Republike Slovenije;
3. če je postavljen pod skrbništvo ali iz zdravstvenih razlogov ni več sposoben za opravljanje sodniške službe;
4. če se sodniški funkciji s pisno izjavo odpove;
5. če sprejme funkcijo, začne opravljati dejavnost ali dela v nasprotju s prvim, drugim in tretjim odstavkom 69. člena tega zakona ali sklene delovno razmerje;
6. če kljub prepovedi opravlja delo, ki ni združljivo s sodniško funkcijo;
7. če mu je izdana negativna ocena;
8. če mu je izrečena disciplinska sankcija prenehanja sodniške funkcije;
9. z upokojitvijo, vendar najpozneje s potekom leta, v katerem dopolni 70 let starosti.
(2) Sodniku preneha sodniška funkcija iz razloga po 1. do 7. točki prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe sodnega sveta o prenehanju sodniške funkcije, iz razloga po 8. točki prejšnjega odstavka z dnem pravnomočnosti odločbe disciplinskega sodišča o izrečeni disciplinski sankciji, iz razloga po 9. točki pa z dnem upokojitve oziroma z iztekom zadnjega dne koledarskega leta, v katerem sodnik dopolni 70 let starosti.
(obvestilo o nastopu razlogov)
(1) Sodnik o nastopu razlogov iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. in 9. točke prvega odstavka prejšnjega člena nemudoma obvesti predsednika matičnega sodišča.
(2) Predsednik matičnega sodišča o razlogih iz prejšnjega odstavka in o nastopu drugih razlogov iz prvega odstavka prejšnjega člena obvesti sodni svet.
(3) Prenehanje sodniške funkcije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
2. oddelek Razrešitev sodnika
Če sodnik naklepno stori kaznivo dejanje z zlorabo sodniške funkcije, sodni svet brez odlašanja obvesti državni zbor, ki sodnika razreši.
(fakultativna razrešitev)
(1) Če je sodnik zaradi naklepnega kaznivega dejanja obsojen na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev, sodni svet državnemu zboru predlaga, da sodnika razreši.
(2) Če je sodnik obsojen zaradi kaznivega dejanja na zaporno kazen, ki je krajša od šestih mesecev, ali na neprostostno kazen ali če je obsojen zaradi kaznivega dejanja, storjenega iz malomarnosti, na zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev, sodni svet državnemu zboru predlaga, da sodnika razreši, če gre za kaznivo dejanje, zaradi katerega ni mogoče pričakovati, da bo sodnik še naprej užival zadostno stopnjo javnega zaupanja, potrebnega za opravljanje sodniške funkcije.
(3) Če državni zbor sodnika v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena ne razreši, sodni svet o zadevi obvesti disciplinskega tožilca, ki lahko po uradni dolžnosti vloži predlog za izrek disciplinske sankcije iz 3. do 5. točke 109. člena tega zakona.
(1) Zoper odločitev državnega zbora o razrešitvi sodnika je dovoljen upravni spor, v katerem odloča vrhovno sodišče v senatu petih sodnikov. Sodišče odloči v 30 dneh. Tožba zadrži izvršitev odločitve o razrešitvi sodnika.
(2) Razrešitev sodnika se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
X. poglavje DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
(disciplinska odgovornost)
(1) Za sodnika velja disciplinska odgovornost ves čas trajanja sodniške funkcije.
(2) Sodniku se lahko izrečejo disciplinske sankcije samo pod pogoji in po postopku, ki so predpisani v tem zakonu, in zakonu, ki ureja sodni svet.
(3) V disciplinskih zadevah zoper sodnika odloča disciplinsko sodišče, ustanovljeno pri sodnem svetu, v skladu z zakonom, ki ureja sodni svet.
(4) Sodnika ni mogoče obtožiti pred disciplinskim sodiščem za mnenje, ki ga je dal pri odločanju na sodišču.
(5) Kazenska odgovornost in odgovornost za prekršek ne izključujeta disciplinske odgovornosti sodnika.
(1) Sodniku, ki je z naklepom ali iz malomarnosti kršil sodniške dolžnosti, predpisane z ustavo, zakonom in sodnim redom, se lahko izreče disciplinska sankcija.
(2) Dejanja, ki pomenijo disciplinsko kršitev, so:
1. dejanje, ki ima zakonske znake kaznivega dejanja, storjenega pri opravljanju sodniške funkcije;
2. neizpolnitev ali neupravičena odklonitev izvršitve sodniške dolžnosti;
3. nevestno opravljanje sodniške službe;
4. nezakonito razpolaganje s sredstvi sodišča;
5. izdajanje uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali sodnim redom;
6. zloraba položaja ali prekoračitev uradnih pooblastil;
7. opravljanje funkcij, dela ali dejavnosti, ki so po ustavi in zakonu nezdružljive s sodniško funkcijo;
8. opustitev sporočila o podanih zakonskih razlogih za izločitev sodnika ali nadaljevanje dela v zadevi, v kateri obstaja izločitveni razlog;
9. zloraba pravice do odsotnosti z dela;
10. vnaprejšnje javno izražanje v sodni zadevi, o kateri še ni pravnomočno odločeno ali je vloženo izredno pravno sredstvo;
11. vedenje in ravnanje, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krni ugled sodstva in sodnikov;
12. žaljivo obnašanje do posameznikov, državnih organov in pravnih oseb v zvezi z opravljanjem sodniške funkcije ali zunaj nje;
13. oviranje delovanja sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic;
14. sprejemanje daril ali drugih koristi v zvezi s sodniško funkcijo;
15. nespoštovanje izdanih odločb o premestiti ali dodelitvi;
16. onemogočanje ali oviranje izvajanja določb tega zakona o službenem nadzoru in zakona, ki ureja varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja;
17. poslovanje s strankami, njihovimi pooblaščenci in drugimi osebami v nasprotju s sodnim redom;
18. kršitev sodnega reda o nošenju službenega oblačila;
19. kršitev predpisov o varnosti in zdravju pri delu, varstvu pred požarom, varstvu osebnih podatkov, predpisov o tajnih podatkih ali predpisov za zagotavljanje varnosti na sodišču.
(3) Dejanja po 1., 2., 3., 5., 6., 7., 8., 9., 13., 14. in 15. točki prejšnjega odstavka pomenijo hujšo disciplinsko kršitev, dejanje po 11. točki prejšnjega odstavka pa le, če ima hujše posledice za sodniško neodvisnost ali ugled sodstva in sodnikov.
(smiselna uporaba zakona, ki ureja kazensko odgovornost)
Za disciplinsko odgovornost sodnikov se smiselno uporabljajo 22., 23., 24., 25., 26., 29., 30. in 32. člen Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US), razen če ta zakon določa drugače.
(vrste disciplinskih sankcij)
Disciplinske sankcije po tem zakonu so:
1. pisni opomin;
2. ustavitev napredovanja;
3. znižanje plače;
4. premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali enakega položaja v drugem kraju;
5. premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali enakega položaja v drugem kraju z znižanjem plače;
6. prenehanje sodniške funkcije.
(izrek disciplinske sankcije)
(1) Pisni opomin pomeni formalno grajo sodniku za lažjo disciplinsko kršitev.
(2) Ustavitev napredovanja se izreče za največ tri leta.
(3) Znižanje plače se izreče do višine 20 % za največ dve leti.
(4) Premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali enakega položaja v drugem kraju se lahko izreče od šestih mesecev do treh let.
(5) Premestitev na drugo sodišče za eno stopnjo nižjega položaja ali enakega položaja v drugem kraju z znižanjem plače se lahko izreče v okvirih, določenih v tretjem in četrtem odstavku tega člena, za hujšo disciplinsko kršitev.
(6) Prenehanje sodniške funkcije se lahko izreče za hujšo disciplinsko kršitev, če sodnik ne more več uživati zadostne stopnje javnega zaupanja, potrebnega za opravljanje sodniške funkcije.
(7) Če se disciplinski postopek vodi zaradi več disciplinskih kršitev, se za vse disciplinske kršitve izreče ena disciplinska sankcija.
(pošiljanje pravnomočnega sklepa)
(1) Sklep, s katerim se konča disciplinski postopek, se najpozneje v 30 dneh po njegovi pravnomočnosti pošlje sodnemu svetu, ki je pristojen tudi za izvršitev disciplinske sankcije iz drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Disciplinsko sodišče v 30 dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim se konča disciplinski postopek, pripravi tudi povzetek odločitve in temeljnih razlogov zanjo ter z njimi seznani predsednika matičnega sodišča, predsednika vrhovnega sodišča, ministra in pobudnika disciplinskega postopka.
(3) Pravnomočni sklep o izrečeni disciplinski sankciji se vloži v osebni spis sodnika.
(1) Disciplinskega postopka zoper sodnika ni mogoče uvesti, ko pretečeta dve leti od dneva kršitve. Zastaralni rok začne teči s prenehanjem ravnanja ali opustitve ravnanja, ki pomeni disciplinsko kršitev.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko disciplinski postopek zoper sodnika, ki je bil pravnomočno obsojen, uvede najpozneje v treh mesecih od dneva pravnomočnosti obsodilne sodbe.
(3) Zastaranje pretrga vsako procesno dejanje pristojnega organa za pregon sodnika zaradi storjene disciplinske kršitve. Zastaranje se pretrga tudi, če sodnik v času, ko teče zastaralni rok, stori novo disciplinsko kršitev.
(4) Disciplinski pregon zastara v vsakem primeru, ko pretečejo štiri leta od prenehanja ravnanja ali opustitve ravnanja, ki pomeni disciplinsko kršitev.
(5) Izvršitev izrečene disciplinske sankcije zastara v šestih mesecih od pravnomočnosti sklepa o izrečeni disciplinski sankciji.
(6) Zastaranje disciplinskega pregona in izvršitve izrečene disciplinske sankcije ne teče v času mirovanja sodniške funkcije in mirovanja obveznosti iz sodniške službe.
(izbris izrečene disciplinske sankcije)
Izrečena disciplinska sankcija se izbriše iz disciplinske evidence, ki jo vodi disciplinsko sodišče, iz osebnega spisa sodnika in iz centralne kadrovske evidence:
– v dveh letih od takrat, ko je bila disciplinska sankcija izvršena ali zastarana, če je sodniku izrečena disciplinska sankcija za lažje disciplinske kršitve in sodnik v tem roku ne stori nove disciplinske kršitve;
– v štirih letih od takrat, ko je bila disciplinska sankcija izvršena ali zastarana, če je sodniku izrečena disciplinska sankcija za hujše disciplinske kršitve in sodnik v tem roku ne stori nove disciplinske kršitve.
(1) Predsednik disciplinskega sodišča po uradni dolžnosti izda sklep o izbrisu izrečene disciplinske sankcije in izvede njen izbris iz evidence izrečenih disciplinskih sankcij v 30 dneh po izpolnitvi pogojev iz prejšnjega člena. Zoper sklep ni pravnega sredstva.
(2) Če predsednik disciplinskega sodišča ne izda sklepa o izbrisu, lahko sodnik, zoper katerega je bila izrečena disciplinska sankcija, zahteva, naj se ugotovi, da je izrečena sankcija po zakonu izbrisana.
(3) Zoper sklep predsednika disciplinskega sodišča, s katerim zavrne zahtevo za izbris, je dovoljena pritožba na sodni svet v 15 dneh.
(4) Pravnomočni sklep o izbrisu disciplinske sankcije se pošlje predsedniku matičnega sodišča in vrhovnemu sodišču, da izvedeta izbris iz osebnega spisa sodnika in centralne kadrovske evidence.
XI. poglavje PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev sodniških nazivov in uvrstitev okrajnih sodnikov v plačne razrede)
(1) Okrajni sodniki, ki so na dan 31. decembra 2026 sodniško službo opravljali v nazivu okrajni sodnik in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 49., 50. ali 51. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni sodnik in se njihova funkcija uvrsti v 52. plačni razred.
(2) Okrajni sodniki, ki so na dan 31. decembra 2026 sodniško službo opravljali v nazivu okrajni sodnik in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 52. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni sodnik in se njihova funkcija uvrsti v 52. plačni razred.
(3) Okrajni sodniki, ki so na dan 31. decembra 2026 sodniško službo opravljali v nazivu okrajni sodnik in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 53. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni sodnik in se njihova funkcija uvrsti v 53. plačni razred.
(4) Okrajni sodniki, ki so na dan 31. decembra 2026 sodniško službo opravljali na položaju okrajni sodnik svetnik in so bili v skladu s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) uvrščeni v 54. plačni razred, z dnem začetka uporabe tega zakona pridobijo naziv okrožni sodnik in se njihova funkcija uvrsti v 54. plačni razred.
(5) Spremembo sodniškega naziva in uvrstitev v plačni razred z odločbo ugotovi predsednik matičnega sodišča, pri čemer se kot predsednik matičnega sodišča za sodnike okrajnih sodišč šteje predsednik okrožnega sodišča, katerega organizacijska enota je bilo posamezno okrajno sodišče do začetka uporabe tega zakona v skladu z določbami Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 18/23 – ZDU-1O in 42/24 – odl. US). Za sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani se kot predsednik matičnega sodišča šteje predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani.
(1) Okrožni sodniki, ki so na dan začetka uporabe tega zakona sodniško službo opravljali v nazivu okrožni sodnik, se za pridobitev sodniškega položaja svetnik upoštevajo ocene sodniške službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF), in napredujejo na sodniški položaj okrožni sodnik svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu s tem zakonom.
(2) Višjim sodnikom, ki so na dan začetka uporabe tega zakona sodniško službo opravljali v nazivu višji sodnik, se za pridobitev sodniškega položaja svetnik upoštevajo ocene sodniške službe, izdelane v skladu z Zakonom o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF), in napredujejo na sodniški položaj višji sodnik svetnik, ko izpolnijo pogoje v skladu s tem zakonom.
(3) Vrhovni sodniki, ki so na dan začetka uporabe tega zakona sodniško službo opravljali v nazivu vrhovni sodnik že šest let ali več in še niso pridobili sodniškega položaja svetnik, se z dnem začetka uporabe tega zakona imenujejo na sodniški položaj vrhovni sodnik svetnik in uvrstijo v plačni razred, določen s Prilogo 2 Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) za funkcijo vrhovni sodnik svetnik.
(ocenjevanje in napredovanje)
(1) Za okrajne sodnike iz prvega odstavka 115. člena tega zakona, ki do začetka uporabe tega zakona sodniške službe še ne opravljajo tri leta, se ocena njihovega dela do poteka roka iz drugega odstavka 30. člena tega zakona izdela vsako leto. Ti sodniki prvič napredujejo na podlagi prve redne ocene sodnikovega dela, izdane v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona.
(2) Okrajnim sodnikom iz prvega odstavka 115. člena tega zakona, ki sodniško službo na dan začetka uporabe tega zakona opravljajo več kot tri leta, se obdobje za izdelavo ocene sodniške službe prekine in začne teči znova z začetkom uporabe tega zakona. Ti sodniki napredujejo na podlagi prve redne ocene sodnikovega dela, izdane v skladu s prvim odstavkom 30. člena tega zakona.
(3) Okrajnim sodnikom iz drugega do četrtega odstavka 115. člena tega zakona, okrožnim in višjim sodnikom, ki so na dan začetka uporabe tega zakona sodniško službo opravljali v nazivu okrožni ali višji sodnik, se obdobje za izdelavo ocene sodniške službe iz prvega in drugega odstavka 31. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF), ki je preteklo od poteka obdobja za izdelavo zadnje ocene sodniške službe do dneva začetka uporabe tega zakona, všteje v obdobje za izdelavo ocene sodnikovega dela v skladu s tem zakonom.
(postopki za izvolitev in imenovanje sodnikov)
(1) Postopki za izvolitev na prosto sodniško mesto okrajnega sodnika, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona in se bodo končali po dnevu začetka uporabe tega zakona, se nadaljujejo kot postopki za izvolitev na prosto sodniško mesto okrožnega sodnika, o čemer sodni svet obvesti kandidate. Če je predlog za izvolitev okrajnega sodnika sodni svet že posredoval državnemu zboru, sodni svet obvesti tudi državni zbor.
(2) V postopkih iz prejšnjega odstavka se šteje, da kandidat izpolnjuje pogoj iz 7. člena tega zakona, če ga izpolni najpozneje na dan začetka uporabe tega zakona.
(3) Prijave kandidatov, ki na dan začetka uporabe tega zakona ne izpolnjujejo pogoja iz 7. člena tega zakona, se zavrnejo.
(4) Postopki za izvolitev in imenovanje na prosto sodniško mesto okrožnega, višjega in vrhovnega sodnika, ki so se z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(1) Postopki za razrešitev, premestitev, dodelitev, prenehanje dodelitve, ugotavljanje nezdružljivosti in mirovanje sodniške funkcije, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki izvajanja službenih nadzorov, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(3) Postopki potrjevanja negativne ocene, ki so se na podlagi predložitve negativne ocene sodnemu svetu začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(4) Postopki v zvezi s prenehanjem sodniške funkcije ali službe, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(disciplinska odgovornost sodnikov)
Za ugotavljanje disciplinske odgovornosti sodnikov in izrek disciplinske sankcije se določbe tega zakona ne uporabljajo, če so bila očitana ravnanja storjena pred začetkom uporabe tega zakona, razen če je ta zakon za storilca ugodnejši.
121. člen
(uskladitev odločb o dodelitvi)
(1) Sodni svet v enem mesecu od začetka uporabe tega zakona uskladi odločbe o dodelitvi sodnikov, ki so dodeljeni v strokovno službo sodnega sveta, z drugim odstavkom 81. člena tega zakona.
(2) Za sodnike, ki so na dan začetka uporabe tega zakona dodeljeni v strokovno službo sodnega sveta in na ustavno sodišče, pristojne osebe iz četrtega odstavka 81. člena tega zakona sklenejo pisni sporazum v enem mescu od začetka uporabe tega zakona.
(uskladitev Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju)
Do uskladitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) s tem zakonom se v Prilogi 2 pod c) Plačni razredi funkcij sodne oblasti šifre funkcij A037501, A037502, A037503, A037504, A037511, A037550 in A037551 ne uporabljajo.
(izrazi v drugih zakonih)
Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »v skladu z zakonom, ki ureja sodniško službo« ima ta enak pomen kot »v skladu z zakonom, ki ureja sodnike«.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 – ZDT-1C, 34/23 – odl. US, 76/23 in 57/25 – ZF), uporablja pa se do začetka uporabe tega zakona.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki se uporabljajo do uveljavitve ali začetka uporabe predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:
1. Pravilnik o štipendiranju sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev (Uradni list RS, št. 74/04, 58/11 – ZDT-1, 47/12 – ZDT-1A in 60/12);
2. Pravilnik o merilih za trajanje, primerih in pogojih dopusta sodnikov (Uradni list RS, št. 27/03 in 63/17);
3. Merila za izbiro kandidatov za sodniško mesto (Uradni list RS, št. 64/17);
4. Merila za kakovost dela sodnikov za oceno sodniške službe (Uradni list RS, št. 64/17).
(3) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Uredba o določitvi pogojev, meril in obsegu plačila za povečan obseg dela dodeljenih sodnikov na Ministrstvo za pravosodje (Uradni list RS, št. 9/07).
(izdaja podzakonskih predpisov)
(1) Sodni svet sprejme merila iz tretjega odstavka 28. člena tega zakona do 15. decembra 2026.
(2) Predsednik vrhovnega sodišča določi pogoje in višino povračila stroškov iz drugega odstavka 45. člena tega zakona do 15. decembra 2026.
(3) Minister izda predpis iz šestega odstavka 54. člena tega zakona do 15. decembra 2026.
(4) Minister izda predpis iz osmega odstavka 60. člena tega zakona do 15. decembra 2026.
(5) Predsednik vrhovnega sodišča določi merila za izračun potrebnega števila dodeljenih sodnikov iz šestega odstavka 77. člena tega zakona do 15. decembra 2026.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2027.
Št. 700-04/25-3/54
Ljubljana, dne 21. novembra 2025
EPA 2134-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
