Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-397
Ljubljana, dne 29. novembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OHRANJANJU NARAVE (ZON-F)
1. člen
V Zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) se v 1. členu v drugem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Ukrepi ohranjanja biotske raznovrstnosti so tudi ukrepi za preprečevanje, zmanjšanje in ublažitev škodljivih vplivov namernega in nenamernega vnosa ter širjenja invazivnih vrst.«.
V četrtem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. Direktiva 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L št. 20 z dne 26. 1. 2010, str. 7), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L št. 170 z dne 25. 6. 2019, str. 115),«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (UL L št. 317 z dne 4. 11. 2014, str. 35), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/968 z dne 30. aprila 2018 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta glede ocen tveganja v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 5), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1143/2014/EU).«.
V 11. členu se za 9. točko doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. Invazivna vrsta je invazivna tujerodna vrsta iz 2. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU, ki je:
– invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva Unijo, iz 3. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU,
– invazivna tujerodna vrsta, ki zadeva državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU,
– invazivna tujerodna vrsta, določena v okviru izrednih ukrepov v skladu s prvim ali četrtim odstavkom 10. člena Uredbe 1143/2014/EU.«.
Dosedanji 10. in 11. točka postaneta 11. in 12. točka.
V dosedanji 12. točki, ki postane 13. točka, se za besedilom »mrtve rastline« doda besedilo »ali dela rastline«.
Za 13. točko se doda nova 14. točka, ki se glasi:
»14. Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ali zavarovanega območja, ki pomenita dostopanje do naravne vrednote ali zavarovanega območja in vstopanje na naravno vrednoto ali zavarovano območje z namenom njegovega spoznavanja in doživljanja ter telesne ali duševne sprostitve ali aktivnosti, na način, da naravna vrednota ni ogrožena, in se izvajata brez podelitve koncesije po tem ali drugih zakonih.«.
Dosedanje 13. do 16. točka postanejo 15. do 18. točka.
Za dosedanjo 17. točko, ki postane 19. točka, se doda nova 20. točka, ki se glasi:
»20. Raba naravne vrednote v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem je vodenje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote, zaradi česar se omejijo pravice drugih, če se izvajajo kot pridobitna dejavnost.«.
Dosedanja 18. točka postane 21. točka.
Za dosedanjo 19. točko, ki postane 22. točka, se doda nova 23. točka, ki se glasi:
»23. Sistem spremljanja je sistem nadzora iz prvega odstavka 14. člena Uredbe 1143/2014/EU.«.
Dosedanje 20. do 25. točka postanejo 24. do 29. točka.
3. člen
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
(izjeme od splošnega varstvenega režima)
(1) Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno poškodovati, zastrupiti, vznemirjati, ujeti, odvzeti iz narave ali usmrtiti živali zavarovanih prosto živečih živalskih vrst, ki so določene v predpisu, izdanem na podlagi 81. člena tega zakona, če:
– ni druge zadovoljive možnosti,
– ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije in
– obstaja razlog zagotavljanja koristi varstva vrst, preprečitve resne škode, zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, doseljevanja ali ponovnega naseljevanja živali, raziskovanja in izobraževanja ali selektivnega odvzema nekaterih živali iz narave.
(2) Ne glede na prejšnji člen je dovoljeno uničiti, odvzeti iz narave, poškodovati ali zbirati zavarovane rastlinske vrste, ki so določene v predpisu, izdanem na podlagi 81. člena tega zakona, če:
– ni druge zadovoljive možnosti,
– ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja rastlinske vrste na naravnem območju razširjenosti in
– obstaja razlog zagotavljanja koristi varstva vrst, preprečitve resne škode, zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, raziskovanja, izobraževanja, obnovitve populacije, doseljevanja in ponovnega naseljevanja.
(3) Ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), z odločbo odredi poseg v zavarovane živalske ali rastlinske vrste iz prvega ali drugega odstavka tega člena po uradni dolžnosti.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se za raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje ali ponovno naseljevanje lahko izda odločba po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. Odločba se izda največ za pet let.
(5) Kadar je poseg iz prvega odstavka tega člena treba izvesti z usmrtitvijo z uporabo strelnega orožja, se ta izvede v skladu s pravili za opravljanje lova, kot jih določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pri čemer so ne glede na omejitev nošenja in uporabe orožja na nelovni površini v predpisih, ki urejajo orožje, pri usmrtitvi živali dovoljeni tudi poseg in nošenje ter uporaba orožja na nelovni površini, kar se določi v odločbi iz tretjega odstavka tega člena. Izvajalec posega mora na nelovni površini zaradi varnosti in zdravja ljudi zavarovati območje in o tem predhodno obvestiti krajevno pristojno policijsko enoto, ki neposredno nudi pomoč pri zavarovanju izvedbe ukrepov.
(6) Odločba iz tretjega odstavka tega člena se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, za velike zveri pa Zavod za gozdove Slovenije, pri čemer se je treba pred izdajo strokovnega mnenja o tem posvetovati z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(7) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko usmrtitev zavarovane prosto živeče živalske vrste iz prvega odstavka tega člena izvede brez odločbe, če je najdena žival s takšno poškodbo, zaradi katere ni sposobna preživeti v naravnem okolju.
(8) Kadar je poseg iz prvega odstavka tega člena treba izvesti z usmrtitvijo, se izvedba ukrepa usmrtitve odredi upravljavcu lovišča. Če upravljavec lovišča, ki ni upravljavec lovišča s posebnim namenom, ne more zagotoviti izvedbe ukrepa usmrtitve, poseg izvede upravljalec lovišča s posebnim namenom.
(9) Če so izpolnjeni pogoji za nujni ukrep v javnem interesu v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, se odločba iz tretjega odstavka tega člena lahko izda ustno, brez fizične prisotnosti uradne osebe na terenu, če je z uporabo naprave, ki omogoča prenos slike in zvoka, izvajalca na daljavo mogoče nedvoumno identificirati. V tem primeru pred izdajo ustne odločbe ni treba pridobiti mnenj iz šestega odstavka tega člena.
(10) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) predpiše podrobnejše pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena, podrobnejšo vsebino vloge in odločbe iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ter določi način priprave in podrobnejšo vsebino strokovnega mnenja iz šestega odstavka tega člena.«.
V 16. členu se v drugem odstavku besedilo »Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada)« nadomesti z besedo »Vlada«.
V tretjem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),« nadomesti z besedo »ministrstvo«.
V 20. členu se v drugem odstavku črta besedilo »tretjega odstavka«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko zaradi varstva, zdravja in dobrobiti živalske vrste omeji vrste živali, ki se lahko prikazujejo v živalskim vrtovom podobnih prostorih.«.
V 21. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(dovoljenje za gojitev živali)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Fizična ali pravna oseba, ki namerava gojiti živali domorodnih ali tujerodnih vrst, razen invazivnih vrst, za katere se izda dovoljenje v skladu s 24.č in 24.d členom tega zakona, mora pridobiti dovoljenje za gojitev, ki ga izda ministrstvo.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Zahteva za izdajo dovoljenja za gojitev iz prvega odstavka tega člena se zavrne, če je posedovanje ali druga oblika ravnanja v povezavi z gojitvijo živali prepovedana po drugih predpisih.«.
Za 24. členom se dodajo novi 24.a do 24.i člen, ki se glasijo:
(ukrepanje proti invazivnim vrstam)
(1) Za izvajanje drugega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU morajo lastniki zemljišč, osebkov rastlin in živali, prevoznih sredstev, zemljine ali drugih predmetov, ki lahko vsebujejo ali širijo invazivne vrste, ter fizične in pravne osebe, ki jih posedujejo ter uporabljajo (v nadaljnjem besedilu: imetnik), zemljišča, osebke rastlin in živali, prevozna sredstva, zemljino ali druge predmete, ki jih lahko vsebujejo, pregledovati z namenom ugotavljanja pojava in širjenja invazivnih vrst ter ravnati tako, da preprečujejo vnos in širjenje invazivnih vrst.
(2) Imetniki morajo dopustiti izvedbo ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in tem zakonom.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati na način, da se imetnikom v največji možni meri prepreči nastanek škode. Imetniki morajo biti o nameri izvedbe teh ukrepov predhodno obveščeni.
(4) Kadar je ukrep za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst odstranitev, ki jo je treba izvesti z uporabo strelnega orožja, se ta izvede v skladu s pravili za opravljanje lova, kot jih določajo predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo, pri čemer so ne glede na omejitev nošenja in uporabe orožja na nelovni površini v predpisih, ki urejajo orožje, pri usmrtitvi živali dovoljeni tudi poseg in nošenje ter uporaba orožja na nelovni površini, kar se določi v odločbi v skladu s prvim odstavkom 154.b člena tega zakona. Izvajalec ukrepa mora na nelovni površini zaradi varnosti in zdravja ljudi zavarovati območje in o tem predhodno obvestiti krajevno pristojno policijsko enoto, ki neposredno nudi pomoč pri zavarovanju izvedbe ukrepov.
(5) Kadar je ukrep za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst treba izvesti na način lova ali ribolova in gre za nujni ukrep v javnem interesu v skladu s petim odstavkom 154.b člena tega zakona, se prepovedi pri opravljanju lova ali ribolova iz predpisov, ki urejajo divjad in lovstvo, ter predpisov, ki urejajo ribištvo, ne uporabljajo.
(6) Ne glede na predpise, ki urejajo divjad in lovstvo, se lahko ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst izvajajo tudi v času gnezdenja ptic, in sicer na podlagi predhodnih mnenj organizacije, pristojne za ohranjanje narave, in Zavoda za gozdove Slovenije, ki sta zavezujoči in v katerih se določijo ukrepi za preprečevanje oziroma omejevanje izgub na gnezdih, če je to potrebno.
(7) Ne glede na predpise, ki urejajo vode, se lahko ukrepi za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst rastlin izvajajo brez vodnega soglasja, če gre za nujne ukrepe v javnem interesu v skladu s petim odstavkom 154.b člena tega zakona, pri čemer ta ne sme negativno vplivati na dobro stanje voda in gre samo za fizično odstranitev brez posegov z mehanizacijo.
(8) Ne glede na predpise, ki urejajo gozdove, se za izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvladovanje vnosa in širjenja invazivnih vrst ne uporabljajo prepovedi za gozdni rezervat s strogim varstvenim režimom.
(9) Ne glede na 14. člen tega zakona za invazivne vrste ne velja splošni varstveni režim.
(10) Invazivne tujerodne vrste, ki zadevajo državo članico, iz 4. točke 3. člena Uredbe 1143/2014/EU in ukrepe za izvajanje prvega odstavka 12. člena Uredbe 1143/2014/EU, predpiše vlada z odlokom.
(pristojni organi za izvajanje Uredbe 1143/2014/EU)
(1) Pristojni organ za izvajanje Uredbe 1143/2014/EU je ministrstvo, razen za izvajanje strokovnih nalog, za katere je pristojna organizacija, pristojna za ohranjanje narave.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je pristojni organ za izvajanje 15. člena Uredbe 1143/2014/EU v delu, ki se nanaša na naloge carinskega organa, razen prekrškovnih postopkov, Finančna uprava Republike Slovenije.
(pristojne organizacije za zagotovitev izvajanja ukrepov proti invazivnim vrstam)
(1) Pristojne organizacije za zagotovitev izvajanja ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst (v nadaljnjem besedilu: izvajalec ukrepov) v skladu z Uredbo 1143/2014/EU so:
1. če gre za invazivne vrste rastlin in nevretenčarjev, ki so v gozdu, ali za invazivne vrste ptic in sesalcev, ki niso divjad in so v loviščih s posebnim namenom, Zavod za gozdove Slovenije v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo lovstvo in gozdarstvo;
2. če gre za invazivne vrste rib in rakov v celinskih vodah, Zavod za ribištvo Slovenije, z metodami in orodji v skladu s predpisi, ki urejajo ribištvo;
3. če gre za invazivne vrste rastlin, ki so na vodnih ali priobalnih zemljiščih, ministrstvo, pristojno za vode, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo, urejanje in rabo voda;
4. če gre za invazivne vrste rastlin v varovalnih pasovih in varovanih območjih javne infrastrukture na zemljiščih v lasti države ali občin, upravljavci te infrastrukture;
5. če gre za invazivne vrste rastlin na javnih občinskih površinah, upravljavci teh javnih površin;
6. če gre za invazivne vrste, ki niso navedene v 1. do 5. točki tega odstavka:
– na zavarovanih območjih upravljavci zavarovanih območij, razen za ukrepe na kmetijskih zemljiščih, na katerih mora uporabnik kmetijskega zemljišča izvajati te ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko politiko;
– zunaj zavarovanih območij in na zavarovanih območjih brez upravljavca, organizacija, pristojna za ohranjanje narave, razen za ukrepe na kmetijskih zemljiščih, na katerih mora uporabnik kmetijskega zemljišča izvajati te ukrepe v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko politiko.
(2) Izvajalci ukrepov, ki izvajajo javno službo v skladu s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, zagotavljajo izvajanje nalog iz tega člena v okviru javne službe po tem zakonu.
(3) Pristojna organizacija za zagotovitev izvajanja ukrepov prevzema in odstranitve mrtvih osebkov invazivnih vrst živali, ki se ne uporabijo, je izvajalec gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi kategorije 1 in 2, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z živalskimi stranskimi proizvodi.
(4) Če gre za invazivne vrste, ki so vključene v načrtovalske dokumente s področja gozdarstva, lovstva in ribištva, ukrepe proti tem invazivnim vrstam ne glede na določbe tega člena izvajajo pristojne organizacije, ki so s predpisi, ki urejajo gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, določene za izvajanje teh načrtovalskih dokumentov, na način, kot ga določajo ti načrtovalski dokumenti.
(dovoljenje za raziskave, ohranjanje ex situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 8. člena Uredbe 1143/2014/EU, ministrstvo na zahtevo stranke dovoli raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene.
(2) Za izvajanje točke b) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali na drugi pravni podlagi zagotovljeno sodelovanje osebe, ki je pooblaščena kot odgovorna oseba za izvajanje sistema stalnega nadzora, načrta ukrepov v primeru pobega ali širjenja invazivne vrste in zagotavlja, da so osebki v zaprtem sistemu.
(3) Za izvajanje točke d) drugega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU se dejavnost lahko izvaja, če je žival označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje prosto živečih vrst v ujetništvu.
(4) Ministrstvo poleg dovoljenja v skladu s šestim odstavkom 8. člena Uredbe 1143/2014/EU izda dokazilo o izdaji dovoljenja kot potrdilo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, na obrazcu. Določena polja v dokazilu o izdaji dovoljenja se lahko izpolnijo v slovenskem in angleškem jeziku. Dokazilo o izdaji dovoljenja je treba pridobiti ob vsakokratnem premiku osebkov invazivnih vrst in jih mora stalno spremljati.
(5) Ministrstvo lahko kadar koli začasno ali trajno odvzame dovoljenje za raziskave o invazivnih vrstah, njihovo ohranjanje ex-situ, znanstveno proizvodnjo in poznejšo uporabo v zdravstvene namene in dokazilo o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz petega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
(6) Ministrstvo za dovoljenja, izdana v skladu s tem členom in 8. členom Uredbe 1143/2014/EU, na osrednjem spletnem mestu državne uprave objavi podatke iz sedmega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
(dovoljenje za opravljanje drugih dejavnosti)
(1) Če so izpolnjeni pogoji iz 9. člena Uredbe 1143/2014/EU, lahko ministrstvo na zahtevo stranke izda tudi dovoljenje in dokazilo o izdaji dovoljenja za opravljanje druge dejavnosti, ki niso dejavnosti iz prvega odstavka 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
(2) Za izdajo dovoljenja in dokazila o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 8. člena Uredbe 1143/2014/EU in prejšnjega člena.
(1) Za izvajanje prvega odstavka 14. člena Uredbe 1143/2014/EU ministrstvo zagotovi vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje sistema spremljanja.
(2) V sistemu spremljanja se vodijo naslednji podatki o posameznih invazivnih vrstah:
1. o navzočnosti in razširjenosti posameznih invazivnih vrst v naravi, vključno s podatki o vzorcih njihovega širjenja in razmnoževanja;
2. o zgodnjem odkritju vnosa ali navzočnosti invazivne vrste, za katere navzočnost v Republiki Sloveniji še ni bila znana, ter o njihovi potrditvi in obveščanju;
3. o sprejetih in izvedenih ukrepih za hitro odstranitev, o njihovi učinkovitosti in vplivih v skladu s 17. členom Uredbe 1143/2014/EU;
4. o sprejetih in izvedenih ukrepih za obvladovanje, o njihovi učinkovitosti in vplivih v skladu z 19. členom Uredbe 1143/2014/EU;
5. o ukrepih za obnovo ekosistemov v skladu z 20. členom Uredbe 1143/2014/EU;
6. o odkritju nepravilnosti pri postopku uradnega nadzora blaga ob vnosu v Evropsko unijo;
7. drugi podatki, potrebni za poročanje v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in za upravljanje invazivnih vrst.
(3) Podatke iz prejšnjega odstavka v sistem spremljanja sporočajo pristojni organi iz 24.b člena tega zakona in izvajalci ukrepov iz 24.c člena tega zakona.
(4) Pristojni organi o kršitvah sproti obveščajo ministrstvo in zanj pripravljajo podatke, ki izhajajo iz opravljanja njihovih nalog, potrebne za poročanje v skladu s 24. členom Uredbe 1143/2014/EU ter za drugo obveščanje Evropske komisije in držav članic v skladu z Uredbo 1143/2014/EU.
(zgodnje odkrivanje in hitra odstranitev v zgodnji fazi razširjenosti)
(1) Podatek o zgodnjem odkritju invazivne vrste na območju ali delu območja Republike Slovenije, na katerem pred tem ni bila navzoča, v sodelovanju z izvajalci ukrepov taksonomsko potrdi organizacija, pristojna za ohranjanje narave, ki v primeru dvoma o pristnosti podatka najdbo preveri na terenu.
(2) O potrditvi zgodnjega odkritja invazivne vrste organizacija, pristojna za ohranjanje narave, obvesti ministrstvo.
(3) Ob potrditvi zgodnjega odkritja invazivne vrste organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi posvetovanja z izvajalci ukrepov izda mnenje, v katerem določi predlog ukrepov za hitro odstranitev invazivne vrste in se opredeli tudi glede tehnične zahtevnosti izvedbe ukrepa, ter ga pošlje pristojni inšpekciji.
(4) Za izvajanje četrtega odstavka 18. člena Uredbe 1143/2014/EU organizacija, pristojna za ohranjanje narave, namesto predloga ukrepov za hitro odstranitev pristojni inšpekciji pošlje predlog ukrepov za preprečitev širjenja, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za odstopanje od hitre odstranitve.
(izredni ukrepi in ocena tveganja)
(1) Če organizacija, pristojna za ohranjanje narave, na podlagi predloga pristojnih organov ali izvajalcev ukrepov ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 10. člena Uredbe 1143/2014/EU, pripravi strokovni predlog za določitev izrednih ukrepov, ki ga pošlje ministrstvu.
(2) Minister odredi izredne ukrepe iz prejšnjega odstavka.
(3) Za izvajanje drugega odstavka 5. člena in tretjega odstavka 10. člena Uredbe 1143/2014/EU organizacija, pristojna za ohranjanje narave, zagotovi oceno tveganja.
(1) Enotni akcijski načrt ali niz akcijskih načrtov za prednostne poti vnosa in širjenja ter preprečevanje nenamernega vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki zadevajo Unijo, v Republiko Slovenijo ali znotraj Republike Slovenije, iz 13. člena Uredbe 1143/2014/EU sprejme minister.
(2) Enotni akcijski načrt ali niz akcijskih načrtov iz prejšnjega odstavka se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(upravljanje močno razširjenih invazivnih vrst)
Za upravljanje močno razširjenih invazivnih vrst vlada sprejme operativni program v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, razen če je njihovo upravljanje že vključeno v posamezne načrtovalske dokumente s področja rabe naravnih virov.«.
28.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(javna prireditev vožnje v naravnem okolju)
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka prejšnjega člena je v naravnem okolju zunaj zavarovanih območij, območij Natura 2000, območij naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, dovoljeno organizirati javne prireditve vožnje z vozili na motorni pogon v naravnem okolju (v nadaljnjem besedilu: javna prireditev vožnje v naravnem okolju), če je za javno prireditev pridobljeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo javna zbiranja, in tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za prireditev vožnje v naravnem okolju).
(2) V vlogi za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju je treba poleg podatkov, ki jih določa zakon, ki ureja javna zbiranja, navesti način ureditve in priložiti skico trase, po kateri se namerava organizirati javna prireditev vožnje v naravnem okolju.
(3) Vlogi za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju je treba priložiti tudi mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, v primeru izvedbe javne prireditve vožnje v gozdu pa tudi mnenje Zavoda za gozdove Slovenije o skladnosti s predpisi, ki urejajo gozdove. Mnenjedajalec mora mnenje podati v 30 dneh od prejema popolne zahteve za izdajo mnenja. Mnenje je za organ, pristojen za izdajo dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju, zavezujoče.
(4) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave izda pozitivno mnenje iz prejšnjega odstavka, če:
1. je kraj javne prireditve vožnje v naravnem okolju, ki vključuje tudi traso za vožnjo v naravnem okolju, dostopen po javnih cestah ali nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet;
2. na istem kraju prireditve še nista bili v tekočem koledarskem letu organizirani dve javni prireditvi, pri čemer se za isti kraj prireditve šteje trasa, ki v 50 odstotkih poteka po trasi, kjer je bila v tekočem koledarskem letu že organizirana javna prireditev;
3. se javna prireditev vožnje v naravnem okolju organizira v času, ko so škodljivi vplivi javne prireditve na sestavine biotske raznovrstnosti čim manjši;
4. so vplivi javne prireditve vožnje v naravnem okolju na habitate ogroženih in zavarovanih rastlinskih ali živalskih vrst ali habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, nebistveni za ohranitev teh vrst in habitatnih tipov;
5. se javna prireditev vožnje v naravnem okolju organizira zunaj habitatnih tipov barij in močvirij ter habitatnega tipa oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodnimi združbami;
6. trajanje javne prireditve vožnje v naravnem okolju ne presega treh dni.
(5) Organizacija, pristojna za ohranjanje narave, oziroma Zavod za gozdove Slovenije lahko v mnenju iz tretjega odstavka tega člena določi tudi pogoje oziroma ukrepe v zvezi z izvedbo javne prireditve vožnje v naravnem okolju (na primer omilitveni ali sanacijski ukrepi), če je to potrebno, da se zmanjšajo škodljivi vplivi prireditve, ki se vključijo v izrek dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju.
(6) Organizator javne prireditve vožnje v naravnem okolju mora po končani prireditvi prireditveni prostor vrniti v stanje, kakršno je bilo pred javno prireditvijo vožnje v naravnem okolju.«.
28.č člen se črta.
V 28.d členu se v prvem odstavku besedilo »za hojo ali vožnjo in je za ta namen tudi utrjen« nadomesti z besedilom »z namenom hoje ali vožnje za potrebe kmetijstva, gozdarstva, turizma, planinstva in kolesarstva v skladu s predpisi, ki urejajo ta področja«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Za organiziranje javnih prireditev voženj s kolesi v naravnem okolju se uporabljajo določbe 28.c člena tega zakona.«.
V 40. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek je na podlagi mnenja, ki ga po uradni dolžnosti ali na zahtevo investitorja izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, dovoljeno poškodovanje ali uničenje naravne vrednote, če je to potrebno za odpravo neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi ter premoženje in če ni drugih možnosti, s katerimi bi odpravili neposredno nevarnost za življenje in zdravje ljudi ter premoženje. Mnenje investitorja mora vsebovati navedbe in dokazila, iz katerih izhaja izpolnjevanje pogojev iz prejšnjega stavka«.
V 44. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Kadar je naravna vrednota hkrati naravni vir, ki je predmet gospodarske rabe pridobivanja morske soli na tradicionalen način, se šteje, da je s podelitvijo pravice upravljanja in rabe naravne vrednote po tem zakonu ne glede na določbe, ki urejajo pravico izvajati rudarska dela na zemljišču po zakonu, ki ureja rudarstvo, izkazana pravica izvajati rudarska dela na zemljiščih, ki so predmet upravljanja in rabe naravne vrednote.«.
V 59. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) V skladu z aktom o zavarovanju lahko ustanovitelj upravlja zavarovano območje v organizacijski enoti ministrstva oziroma lokalne skupnosti ali skupne občinske uprave ali v ta namen ustanovi režijski obrat, javni zavod ali podeli koncesijo za upravljanje.«.
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
(vpis v zemljiško knjigo)
Zaznambo zavarovanega območja vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi obvestila ministrstva ali lokalne skupnosti, da je bil sprejet akt o zavarovanju, z uveljavitvijo katerega je bilo ustanovljeno zavarovano območje.«.
V 84. členu se na koncu prvega odstavka dodata nova dva stavka, ki se glasita: »Predkupno pravico v imenu države na zavarovanem območju, ki ga je ustanovila država, izvaja upravljavec zavarovanega območja, na zavarovanem območju, ki nima upravljavca, pa organizacija, pristojna za ohranjanje narave. Če odkup zadevne nepremičnine ni predviden v veljavnem načrtu upravljanja, programu dela ali pogodbi z ministrstvom, morata upravljavec zavarovanega območja oziroma organizacija, pristojna za ohranjanje narave, pred uveljavitvijo predkupne pravice pridobiti odobritev ministrstva.«.
V drugem odstavku se besedilo »in ministrstvo« nadomesti z besedilom »oziroma organizacijo, pristojno za ohranjanje narave«.
Za 84. členom se doda nov 84.a člen, ki se glasi:
(predkupna pravica na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območjih predkupne pravice Natura 2000, ki so zunaj zavarovanih območij)
(1) Na kmetijskih in gozdnih zemljiščih na območjih Natura 2000, ki so zunaj zavarovanih območij, in na katerih je potrebno izvajanje aktivnih ukrepov obnove, ali ki so deli takšnih območij Natura 2000 z največjimi omejitvami rabe (v nadaljnjem besedilu: območje predkupne pravice Natura 2000), predkupno pravico v imenu države za kmetijska zemljišča uveljavlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, za gozdna zemljišča pa družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec predkupne pravice). Ne glede na vrstni red predkupnih upravičencev po zakonu, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, in zakonu, ki ureja promet z gozdnimi zemljišči, se prednostni vrstni red predkupnih upravičencev glede kmetijskih zemljišč začne s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, glede gozdnih zemljišč pa z družbo Slovenski državni gozdovi d. o. o..
(2) Aktivni ukrepi obnove iz prejšnjega odstavka so zlasti zagotavljanje abiotskih dejavnikov, ki so pogoj za ugodno stanje ohranjenosti vrst in habitatnih tipov, ki so predmet varstva na posamičnem območju Natura 2000 (na primer nizka vsebnost gnojil, zadostna namočenost, samo enkratna košnja, ustrezna zgradba gozda, velik delež stoječe in ležeče odmrle lesne mase). Največje omejitve rabe iz prejšnjega odstavka so predvsem prepoved gnojenja, izsuševanja in večkratne košnje ter omejevanje sečnje.
(3) Izvajalcu predkupne pravice se sredstva za nakup kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč na območju predkupne pravice Natura 2000 zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva.
(4) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ministrstvu enkrat na leto, najpozneje do konca meseca februarja za preteklo leto, poroča o odkupljenih zemljiščih na območju predkupne pravice Natura 2000.
(5) Po pridobitvi lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije ta kmetijska zemljišča odda v odplačni zakup. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pred sklenitvijo zakupne pogodbe za kmetijska zemljišča, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, o nameri oddaje v zakup obvesti ministrstvo in ga zaprosi za mnenje glede zakupnih pogojev. Na podlagi mnenja ministrstva Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije v zakupni pogodbi določi obveznosti glede načina izvajanja aktivnih ukrepov obnove. Zakupodajalec lahko odstopi od zakupne pogodbe, če zakupnik ne izpolnjuje obveznosti, določenih v zakupni pogodbi glede izvajanja aktivnih ukrepov obnove.
(6) Po pridobitvi lastninske pravice na gozdnih zemljiščih, ki ležijo na območjih predkupne pravice Natura 2000, družba Slovenski državni gozdovi d. o. o. s temi zemljišči upravlja v skladu z veljavnimi načrti gospodarjenja z gozdovi.
(7) Če zaradi načina izvajanja aktivnih ukrepov obnove ni mogoča oddaja v odplačni zakup v skladu s petim odstavkom tega člena, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije o tem obvesti ministrstvo. Ministrstvo Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije določi aktivne ukrepe obnove, za katere mora Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije zagotavljati izvajanje v okviru upravljanja s kmetijskim zemljiščem. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije se sredstva za zagotavljanje izvajanja teh ukrepov zagotovijo v finančnem načrtu ministrstva.
(8) Na podlagi kriterijev iz prvega in drugega odstavka tega člena vlada z odlokom določi območja predkupne pravice Natura 2000.«.
V 89. členu se četrti odstavek črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V 90. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Lastnik lahko vloži zahtevo za odkup nepremičnine v dveh letih po uveljavitvi akta o zavarovanju, ki je povzročil omejitev lastninske pravice iz prvega odstavka tega člena.«.
V 97. členu se v prvem in devetem odstavku beseda »upravljanja« nadomesti z besedilom »rabe in upravljanja«.
Drugi odstavek se spremeni tako da se glasi:
»(2) Naravovarstvene smernice so strokovno gradivo, s katerim se za območje, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, opredelijo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se k načrtom rabe in upravljanja naravnih dobrin navedejo tudi usmeritve, izhodišča oziroma pogoji za trajnostno rabo sestavin biotske raznovrstnosti. V naravovarstvenih smernicah se upošteva zagotavljanje pretočne sposobnosti vodotokov ter odstranjevanje prodnega materiala v vodotokih in na hudourniških območjih tako, da se škodljivo delovanje voda zmanjšuje. Pretočne sposobnosti iz prejšnjega stavka določi minister, pristojen za vode.«.
105. člen se spremeni tako, da se glasi:
(naravovarstveno soglasje in mnenje za gradnjo objekta)
(1) Za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status, je treba za potrebe izdaje gradbenega ali integralnega gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, za gradnjo objekta, za katerega gradbeno dovoljenje ni predpisano, pa pravnomočno naravovarstveno soglasje. Mnenje iz tega odstavka izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, naravovarstveno soglasje pa ministrstvo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mnenja oziroma naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti, če je nameravana gradnja na stavbnem zemljišču, ki je del enote urejanja prostora, za katero je v prostorskem aktu izrecno določeno, da na ravni posega pridobivanje mnenj in naravovarstvenega soglasja ni potrebno.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti za vzdrževanje objektov in manjšo rekonstrukcijo v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena mnenja in naravovarstvenega soglasja ni treba pridobiti, če je tako glede na vrsto ali obseg objekta v povezavi z delom obravnavanega območja določeno v predpisih, ki urejajo ohranjanje narave.
(5) V naravovarstvenem soglasju se lahko določijo pogoji, ki jih mora investitor upoštevati pri nadaljnji rabi objekta, da bi preprečil, zmanjšal ali odstranil škodljive vplive na naravo, ter pogoji, ki jih mora investitor upoštevati v času gradnje.
(6) Naravovarstveno soglasje preneha veljati, če se poseg, zaradi katerega je bilo soglasje dano, ne začne izvajati v petih letih po njegovi pravnomočnosti. Mnenje organizacije, pristojne za ohranjanje narave, preneha veljati, če zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja ni vložena v petih letih po njegovi izdaji.
(7) Če je za gradnjo objekta iz prvega odstavka tega člena predpisan postopek presoje vplivov na okolje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, se namesto naravovarstvenega soglasja izda okoljevarstveno soglasje.«.
Za 105. členom se doda nov a105.a člen, ki se glasi:
(naravovarstveni in projektni pogoji za gradnjo objekta)
(1) Investitor lahko pridobi naravovarstvene pogoje za gradnjo objekta, ki jih izda ministrstvo, oziroma projektne pogoje, ki jih izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave, v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(2) Naravovarstveni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za pridobitev naravovarstvenega soglasja. Projektni pogoji prenehajo veljati, če v petih letih po njihovi izdaji ni vložena vloga za izdajo mnenja ali vloga za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja.«.
V 105.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(presoja sprejemljivosti posegov v okviru gradbenega dovoljenja, integralnega gradbenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja ali naravovarstvenega soglasja)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je za gradnjo objekta treba izvesti presojo sprejemljivosti posega v naravo, se ta izvede v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, integralnega gradbenega dovoljenja, okoljevarstvenega soglasja ali naravovarstvenega soglasja.«.
V drugem odstavku se beseda »Ministrstvo« nadomesti z besedilom »Pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj in soglasij iz prejšnjega odstavka«.
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Mnenje mora biti dano v 30 dneh, razen če drug zakon ne določa drugače.«.
V 108. členu se v prvem odstavku v 2. točki pika nadomesti z besedo »in« ter doda nova 3. točka, ki se glasi:
»3. ugotavljanje navzočnosti in razširjenosti novih in že naseljenih invazivnih vrst v skladu s 14. členom Uredbe 1143/2014/EU.«.
110. člen se spremeni tako, da se glasi:
(informacijski sistem za naravo)
(1) Za izvajanje nalog in omogočanje nadgradnje elektronskega poslovanja na področju ohranjanja narave ministrstvo zagotavlja vodenje informacijskega sistema za naravo in njegovo povezovanje z drugimi informacijskimi sistemi.
(2) Informacijski sistem za naravo vsebuje zbirke podatkov:
– o stanju ohranjenosti narave,
– o območjih, ki imajo na podlagi tega zakona ali ratificiranih objavljenih mednarodnih sporazumov poseben status,
– o naravnih vrednotah,
– o sprejetih ukrepih varstva naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,
– o oškodovancih, izvedenih zaščitah in ukrepih ter sklenjenih sporazumih o odškodninah,
– o izdanih pooblastilih za naravovarstvene in prostovoljne nadzornike ter register jamskih vodnikov na podlagi zakona, ki ureja varstvo podzemnih jam, in
– ki se vodijo zaradi izvajanja tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, predpisov EU in ratificiranih objavljenih mednarodnih pogodb.
(3) Državni organi, občine in druge pravne osebe javnega prava, poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava iz zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, morajo podatke iz drugega odstavka tega člena in druge podatke s področja ohranjanja narave, o katerih se vodijo zbirke podatkov na podlagi tega zakona v treh mesecih po nastanku ali prejemu teh podatkov posredovati ministrstvu v obliki, ki jo ministrstvo objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(4) Podrobnejšo vsebino in način vodenja informacijskega sistema za naravo predpiše vlada.«.
V 111. členu se v drugem odstavku:
– 8. točka spremeni tako, da se glasi:
»8. zagotavlja vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo,« in
– 13. točka spremeni tako, da se glasi:
»13. izvaja Uredbo 1143/2014/EU,«.
Za 111. členom se doda nov 111.a člen, ki se glasi:
Zaradi stalnega zagotavljanja izdaje odločbe iz tretjega odstavka 14.a člena tega zakona in izvajanja nadzora v zvezi z zgodnjim odkritjem invazivne vrste iz 154.b člena tega zakona se javnemu uslužbencu določi pripravljenost na domu. Pripravljenost na domu se ne všteva v tedensko ali mesečno delovno obveznost. Če mora javni uslužbenec v času pripravljenosti na domu dejansko delati, se te ure vštevajo v število ur tedenske ali mesečne delovne obveznosti ali kot delo, opravljeno preko polnega delovnega časa. Javni uslužbenec je za stalno pripravljenost na domu upravičen do dodatka.«.
V 112. členu se črta 1. točka.
Dosedanji 2. in 3. točka postaneta 1. in 2. točka.
V 117. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti z vejico in dodajo nove 18., 19., 20., 21., 22. in 23. točka, ki se glasijo:
»18. pripravlja mnenja in strokovne predloge z ukrepi za invazivne vrste,
19. izdeluje ocene tveganja iz 24.g člena tega zakona in taksonomsko potrjuje invazivne vrste,
20. sklepa pogodbe o varstvu naravnih vrednot iz 47. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
21. izvaja ukrepe za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst,
22. sklepa pogodbe o skrbništvu naravne vrednote iz 48. člena tega zakona, razen na zavarovanih območjih z upravljavcem,
23. uveljavlja predkupno pravico v imenu države.«.
V 130. členu se drugi in tretji odstavek črtata.
Dosedanji četrti do osmi odstavek postanejo drugi do šesti odstavek.
V 133. členu se v drugem odstavku pika na koncu 17. točke nadomesti s podpičjem in dodajo nove 18., 19. in 20. točka, ki se glasijo:
»18. uveljavlja predkupno pravico v imenu države;
19. zagotavlja izvajanje ukrepov za preprečitev nenamernega vnosa in širjenja, odstranitve in obvladovanja invazivnih vrst;
20. sklepa sporazume in dogovore z lokalnimi skupnostmi o porabi sredstev s plačili obiskovalcev za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot v skladu z nameni iz 149.c člena tega zakona.«.
Za 136. členom se doda nov 136.a člen, ki se glasi:
(1) Upravljavci lovišč izvajajo interventne ukrepe v primeru neposrednega ogrožanja, ki ga povzročajo velike zveri, po prejemu obvestila centra za obveščanje, policije ali druge fizične ali pravne osebe o neposrednem ogrožanju, ki ga povzročajo velike zveri in odločbe ministrstva iz 14.a člena tega zakona, kadar je ta predpisana. Pristojne službe centra za obveščanje ali policije ob prejetem klicu o tem najprej obvestijo odgovorno osebo pristojnega upravljavca lovišča, glede na njegovo krajevno pristojnost.
(2) Neposredno ogrožanje, ki ga povzročajo velike zveri, je izkazano v primerih neposrednega napada na človeka ali ogrožanja zdravja in varnosti ljudi.
(3) Interventni ukrepi iz prvega odstavka tega člena so zlasti:
– terenski ogled in preveritev stanja;
– plašenje živali;
– zasledovanje ranjene živali s psom krvoslednikom;
– usmrtitev živali.
(4) Če upravljavec lovišča ne more zagotoviti izvedbe ukrepa usmrtitve, na zaprosilo upravljavca lovišča poseg izvede upravljalec lovišča s posebnim namenom.
(5) Osebe, ki sodelujejo pri interventnem ukrepanju v skladu s tem členom, morajo imeti opravljen lovski izpit. Lovsko orožje oziroma orožje za omamljanje živali se uporablja v skladu s predpisi, ki urejajo orožje, in na način, ki neposredno ne ogroža zdravja in varnosti ljudi.
(6) Po končani izvedbi interventnih ukrepov upravljavec lovišča o izvedenih ukrepih poroča ministrstvu in o tem vodi evidenco, ki vsebuje podatke o pravni podlagi za izvedbo interventnega ukrepa, o osebi, ki je izvedla ukrep (ime in priimek), natančno lokacijo (veljavni državni koordinatni sistem), datum (dan, mesec, leto) in uro izvedbe interventnega ukrepa ter podatke o živali (teža, spol, velikost).
(7) Stroške izvedbe interventnih ukrepov (na primer kilometrina in dnevnica v primeru izostanka od dela, morebitni stroški najema vodnika psa krvoslednika ali lovskega čuvaja iz drugega lovišča) nosi ministrstvo.
(8) Ministrstvo upravljavcem lovišč, ki izvajajo interventne ukrepe, zagotovi zavarovanje odgovornosti, nezgodno zavarovanje ter zavarovanje odgovornosti za smrt ali poškodovanje lovskih psov krvoslednikov.
(9) Policija, upravljavci cest in veterinarsko - higienska služba morajo o trku velike zveri z vozili v prometu in o najdbi ranjene ali poginule velike zveri na cestišču pred njeno odstranitvijo obvestiti center za obveščanje, ki o tem obvesti upravljavca lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, ta pa pooblaščenega predstavnika Zavoda za gozdove Slovenije.«.
149. člen se spremeni tako, da se glasi:
(plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote)
(1) Ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote sta brezplačna.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote lahko zaračuna plačilo, če:
– se za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ureditve (na primer galerije, mostovži, osvetlitev v podzemni jami, varovalne ureditve), brez katerih ogledovanje in obiskovanje ni mogoče, ni varno ali bi bil brez njih negativni vpliv na naravo večji,
– se zaradi množičnega ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote izvajajo ukrepi za usmerjanje ogledovanja in obiskovanja ter za uravnavanje števila obiskovalcev z nosilno zmogljivostjo naravne vrednote (na primer usmerjevalne in obveščevalne oznake, fizične zaščite, tehnične naprave in sistemi za razporejanje obiska), če je izvajanje takih ukrepov nujno, ker bi bila sicer naravna vrednota ogrožena ali bi bila zmanjšana kakovost njenega spoznavanja in doživljanja in je to povezano z nesorazmernimi stroški,
– se zaradi preobremenjenosti z motornim prometom izvajajo ukrepi za urejanje mirujočega prometa.
(3) Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se lahko zaračuna v obliki:
– plačila za obisk na obiskovalca ali motorno vozilo (v nadaljnjem besedilu: plačilo za obisk) ali
– plačila za parkiranje motornega vozila na površini za mirujoči promet, ki je namenjena obiskovanju naravne vrednote in je kot taka opredeljena z občinskim izvedbenim prostorskim aktom (v nadaljnjem besedilu: plačilo za parkiranje).
(4) Plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se določi kot seštevek:
– plačila za nadomestilo upravičenih stroškov za ureditve in aktivnosti v zvezi z ogledovanjem in obiskovanjem naravne vrednote (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo upravičenih stroškov) in
– plačila za varstvo naravnih vrednot ter upravljanje zavarovanih območij, ureditve in aktivnosti, povezane z ogledovanjem in obiskovanjem na območju lokalne skupnosti, na kateri je naravna vrednota, ali za dostop do nje (v nadaljnjem besedilu: lokalno okolje) ter za spodbujanje trajnostnega razvoja, s katerim se prispeva k varstvenim ciljem zavarovanega območja (v nadaljnjem besedilu: plačilo za naravo in lokalno okolje).
(5) Višina nadomestila upravičenih stroškov se določi tako, da se načrtovani upravičeni stroški, zmanjšani oziroma povečani za presežek oziroma primanjkljaj zbranih plačil za obisk iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja, delijo s številom obiskovalcev oziroma vozil iz prejšnjega letnega ali večletnega obdobja ali s številom obiskovalcev, kot jih dopušča nosilna zmogljivost naravne vrednote, oziroma številom vozil, kot jih dopuščajo razpoložljiva parkirna mesta.
(6) Plačilo za naravo in lokalno okolje znaša največ toliko, kot znaša nadomestilo upravičenih stroškov, pri čemer je plačilo za naravo in lokalno okolje obratno sorazmerno z višino zagotovljenih javnih sredstev za uresničevanje javnega interesa varstva naravnih vrednot.
(7) Obiskovalcem naravne vrednote se v primerih iz drugega odstavka tega člena omogoči brezplačni obisk naravne vrednote vsako prvo nedeljo v mesecu skozi celotno leto, oziroma v času sezonskega obratovanja.
(8) Pogojevanje ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote z vodenjem ni dovoljeno, razen če je vodenje kot ukrep varstva naravne vrednote ali zagotavljanja varnosti obiskovalcev določen s predpisom ministra.
(9) Upravičene stroške iz prve alineje četrtega odstavka tega člena, metodologijo njihovega izračuna, podrobnejša pravila v zvezi s plačili za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote ter delitev zbranih sredstev iz 149.č člena tega zakona predpiše minister.
(10) Z določbami o plačilu za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote se ne posega v določbe o plačljivosti ali neplačljivosti izvajanja splošne ali posebne rabe delov okolja po drugih predpisih.«.
33. člen
Za 149. členom se dodajo novi 149.a do 149.e člen, ki se glasijo:
(odločitev o zaračunavanju plačila za obisk)
(1) Odločitev o zaračunavanju plačila za obisk sprejme s sklepom:
– minister za naravno vrednoto državnega pomena ali zavarovano območje, ki ga je ustanovila država,
– župan za naravno vrednoto lokalnega pomena ali zavarovano območje, ki ga je ustanovila lokalna skupnost,
– župan v soglasju z ministrom za naravno vrednoto državnega pomena, ki je del zavarovanega območja, ki ga je ustanovila lokalna skupnost.
(2) Sklep o zaračunavanju plačila za obisk iz prejšnjega odstavka se sprejme, če:
– gre za primere iz prve alineje drugega odstavka prejšnjega člena in je utemeljeno, da so ureditve v primerjavi z ureditvami na drugih naravnih vrednotah potrebne, ker brez njih ogledovanje in obiskovanje ni mogoče ali ni varno ali bi bil brez njih negativni vpliv na naravo večji;
– gre za primere iz druge alineje drugega odstavka prejšnjega člena v časovnem obdobju, ko je utemeljeno, da je izvajanje ukrepov nujno, ker bi bila sicer naravna vrednota ogrožena ali bi bila zmanjšana kakovost spoznavanja in doživljanja naravne vrednote;
– stroški manipulativnega dela za zaračunavanje plačila znašajo manj kot četrtino drugih upravičenih stroškov;
– se za ogledovanje in obiskovanje iste naravne vrednote ne zaračunava hkrati plačila za parkiranje.
(3) Minister oziroma župan s sklepom iz prvega odstavka tega člena določi višino povprečnega plačila za obisk za letno ali večletno obdobje, v skladu s tem zakonom, pri čemer se posebej prikaže povprečno plačilo za naravo in lokalno okolje.
(4) Plačilo za obisk se lahko določi po različnih skupinah obiskovalcev (otroci, odrasli, upokojeni, družine ali druge skupine), glede na letni čas ali drugače, pri čemer se s plačili, ki so višja od povprečnega plačila za obisk, uravnajo plačila, ki so nižja od povprečnega plačila za obisk.
(5) Sklep ministra iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, sklep župana iz prvega odstavka tega člena pa na način, ki je z zakonom, ki ureja lokalno samoupravo, določen za objavo predpisov občine.
(upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk)
(1) Plačilo za obisk lahko obiskovalcem zaračunava upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk, ki je:
– upravljavec zavarovanega območja, določenega z aktom o zavarovanju na podlagi tega zakona ali z drugim zakonom,
– izvajalec pogodbenega varstva iz 47. člena tega zakona ali skrbnik iz 48. člena tega zakona, če je ta javni zavod in je tako določeno v pogodbi o varstvu ali v pogodbi o skrbništvu naravne vrednote, ki jo je ta predhodno sklenil z upravljavcem zavarovanega območja, pod pogoji, ki jih v pogodbi določi upravljavec.
(2) Upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk mora letno najpozneje do konca februarja naslednjega leta javno objaviti znesek zbranih plačil za obisk iz prejšnjega leta in njihovo porabo po namenih.
(namenskost porabe zbranih sredstev s plačili za ogledovanje in obiskovanje)
Sredstva, zbrana s plačili za ogledovanje in obiskovanje, se lahko porabijo za naslednje namene:
1. nadomestitev upravičenih stroškov, kadar ti niso pokriti iz javnih ali drugih sredstev (na primer donacije);
2. upravljanje zavarovanega območja v skladu z letnim programom upravljanja zavarovanega območja;
3. vzpostavljanje in vzdrževanje ureditev za varstvo ter ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot;
4. izvajanje ureditev ali aktivnosti, povezanih z ogledovanjem in obiskovanjem naravne vrednote, v lokalnem okolju v zavarovanem območju ali zunaj zavarovanega območja, ki pripomorejo k zmanjšanju vplivov na naravno in bivalno okolje, ter spodbujanje trajnostnega razvoja, s katerim se prispeva k varstvenim ciljem zavarovanega območja;
5. obnovitev poškodovanih ali uničenih delov narave ali odpravo dejavnikov, ki ogrožajo naravno vrednoto;
6. spodbujanje trajnostne mobilnosti in subvencioniranje skupinskega prevoza.
(delitev zbranih sredstev s plačili za ogledovanje in obiskovanje)
(1) Sredstva, zbrana s plačili za ogledovanje in obiskovanje, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, so prihodek upravljavca zavarovanega območja v deležu 75 odstotkov in lokalne skupnosti ali več lokalnih skupnosti v deležu 25 odstotkov.
(2) Lokalni skupnosti iz prejšnjega odstavka pripada delež sredstev, če je naravna vrednota na območju lokalne skupnosti, če obisk naravne vrednote na lokalno skupnost vpliva ali če v posamezni lokalni skupnosti obstajajo dejavniki, ki ogrožajo naravno vrednoto.
(3) Sredstva iz prejšnjega odstavka se dodelijo lokalni skupnosti na podlagi sporazuma, ki ga lokalna skupnost sklene z upravljavcem zavarovanega območja. S tem sporazumom se določi tudi namenska poraba sredstev v skladu s prejšnjim členom.
(4) Kadar sredstva iz drugega ali tretjega odstavka tega člena pripadajo več lokalnim skupnostim, se deleži po lokalnih skupnostih v sporazumu iz prejšnjega odstavka določijo glede na:
– delež površine naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti (50 odstotkov uteži),
– število dostopnih pešpoti od površin za mirujoči promet do naravne vrednote v posamezni lokalni skupnosti ali obstoj dejavnikov ogrožanja naravne vrednote, ki izvirajo iz posamezne lokalne skupnosti (50 odstotkov uteži).
(5) Upravičenec za zaračunavanje plačila za ogledovanje in obiskovanje nakaže pripadajoča sredstva lokalni skupnosti oziroma upravljavcu zavarovanega območja na podlagi sporazuma iz tretjega odstavka tega člena zadnji delovni dan v mesecu marcu za preteklo leto.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena so zbrana sredstva, zmanjšana za nadomestilo upravičenih stroškov, ki pripadajo lokalni skupnosti ali več lokalnim skupnostim, prihodek upravljavca zavarovanega območja, če lokalna skupnost, po predhodnem usklajevanju z upravljalcem, ne izkaže potrebe za porabo sredstev po namenih iz prejšnjega člena.
(1) Plačilo za parkiranje se na površini za mirujoči promet, ki je za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote opredeljena z občinskim izvedbenim prostorskim aktom in načrtom upravljanja zavarovanega območja, zaračunava v višini, ki jo na predlog osebe, ki namerava zaračunavati plačilo za parkirnino, na podlagi predhodnega mnenja upravljavca zavarovanega območja, s sklepom sprejme minister.
(2) Odločitev o zaračunavanju plačila za parkiranje minister sprejme, če gre za primer iz tretje alineje drugega odstavka 149. člena in za časovno obdobje, ko je utemeljeno, da je izvajanje ukrepov nujno zaradi uravnavanja razpoložljivosti parkirnih mest s številom motornih vozil obiskovalcev.
(3) Fizična ali pravna oseba, ki zaračunava plačilo za parkiranje, mora letno, najpozneje do konca februarja naslednjega leta javno objaviti znesek zbranih plačil za parkiranje iz prejšnjega leta ter njihovo porabo po namenih.
(4) Sklep ministra iz prvega odstavka tega člena se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Za zaračunavanje plačila za parkiranje se glede namenskosti porabe zbranih sredstev in delitve zbranih sredstev s plačili za parkiranje uporabljata 149.c in 149.č člen.
(organizirano pridobitno ogledovanje ogroženih zavarovanih prosto živečih živalskih vrst)
Organizirano pridobitno ogledovanje ogroženih zavarovanih prosto živečih živalskih vrst v naravi je dovoljeno le ob predhodni odobritvi upravljavca zavarovanega območja in upravljavca lovišča ter soglasju ministra.«.
151. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave.
(2) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki urejajo invazivne vrste, poleg inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, izvajajo tudi:
– lovski inšpektorji za invazivne vrste živali, ki so divjad, ter za invazivne vrste sesalcev in ptic, ki jih je treba odstraniti s strelnim orožjem,
– ribiški inšpektorji za invazivne vrste živali, ki so opredeljene kot ribolovni vir, in
– inšpektorji, pristojni za vode, za invazivne vrste rastlin na vodnih ali priobalnih zemljiščih.
(3) Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pri izvajanju inšpekcijskega nadzora po predpisih, ki urejajo varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, nadzoruje tudi vnos invazivnih vrst v Republiko Slovenijo tako, da v primeru ugotovljene neskladnosti vnosa invazivnih vrst v Republiko Slovenijo z Uredbo 1143/2014/EU in s tem zakonom obvesti inšpektorat, pristojen za ohranjanje narave, iz prvega odstavka tega člena.
(4) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona in predpisov, konkretnih upravnih aktov oziroma ukrepov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju, izvajajo poleg inšpektorjev, pristojnih za ohranjanje narave, tudi lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji.
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na zaračunavanje plačil za obisk naravne vrednote lokalnega pomena in zavarovanega območja, ki ga ustanovi lokalna skupnost, izvajajo občinske in medobčinske redarske službe.
(6) Za inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave, je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene s predpisi, ki urejajo pogoje za javne uslužbence, in s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor, ter ima ustrezno izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev najmanj ravni prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in najmanj štiri leta delovnih izkušenj s področja varstva naravnih dobrin ali varstva narave.«.
153.a člen se črta.
153.b člen se spremeni tako, da se glasi:
Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona, ki se nanašajo na vožnjo z vozili na motorni pogon in kolesi v naravnem okolju, izvaja poleg organov iz četrtega odstavka 151. člena tega zakona tudi policija.«.
Za 154. členom se dodajo novi 154.a, 154.b in 154.c člen, ki se glasijo:
(ukrepi inšpektorja pri invazivnih vrstah)
(1) Če pristojni inšpektor ugotovi, da gre za nedovoljena ravnanja iz točk a) do g) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU, odredi prenehanje teh ravnanj, za osebke invazivnih vrst pa odredi trajni odvzem in usmrtitev oziroma uničenje na stroške zavezanca.
(2) Če pristojni inšpektor ugotovi, da gre za nedovoljeno ravnanje iz točke h) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU, povzročitelju vnosa odredi izvedbo ukrepov za odstranitev ali obvladovanje invazivne vrste in odpravo škodljivih posledic, v skladu z Uredbo 1143/2014/EU in s tem zakonom.
(3) Če pristojni inšpektor ugotovi, da fizična ali pravna oseba ne izpolnjuje obveznosti iz izdanega dovoljenja iz 24.č in 24.d člena tega zakona, odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, pri čemer rok za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ne sme biti daljši od treh mesecev. Če nepravilnosti in pomanjkljivosti v določenem roku niso odpravljene, odredi trajni odvzem invazivnih vrst in njihovo usmrtitev oziroma uničenje na stroške zavezanca.
(4) Pristojni inšpektor lahko namesto usmrtitve odredi predajo osebkov invazivnih vrst živali poslovnemu subjektu, ki ima dovoljenje v skladu s 24.č in 24.d členom tega zakona, ali izpolnjuje pogoje za živalski vrt po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, če jih je ta do konca njihovega življenja pripravljen sprejeti na svoje stroške ali na podlagi sklenjenega dogovora na stroške zavezanca in jih zadrževati v zaprtem sistemu, kjer so uvedeni vsi primerni ukrepi za zagotovitev, da razmnoževanje in pobeg nista mogoča.
(ukrepi inšpektorja pri zgodnjem odkritju invazivne vrste)
(1) Pristojni inšpektor v primeru zgodnjega odkritja invazivne vrste na podlagi predhodno pridobljenega mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje narave, odredi njeno hitro odstranitev ter določi način odstranitve in izvajalca ukrepov v skladu s tem členom.
(2) Če je povzročitelj vnosa invazivne vrste znan, pristojni inšpektor odredi odstranitev povzročitelju vnosa invazivne vrste in o tem obvesti lastnika zemljišča. Če povzročitelj vnosa invazivne vrste ni znan, pristojni inšpektor odredi odstranitev invazivne vrste lastniku zemljišča.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek pristojni inšpektor odredi odstranitev invazivne vrste izvajalcu ukrepov iz prvega odstavka 24.c člena tega zakona, če je odstranitev invazivne vrste tehnično zahtevna in zahteva posebno strokovno usposobljenost. Pristojni inšpektor o tem obvesti lastnika zemljišča.
(4) Stroške odstranitve invazivne vrste krije povzročitelj vnosa invazivne vrste. Če povzročitelj vnosa invazivne vrste ni znan, stroške odstranitve invazivne vrste krije lastnik zemljišča, razen v primeru iz prejšnjega odstavka, ko stroške odstranitve krije javna služba v okviru stroškov upravljavskih nalog. Če pristojni inšpektor naknadno odkrije povzročitelja vnosa invazivne vrste, o tem izda odločbo in povzročitelju naloži povrnitev stroškov odstranitve, ki so nastali izvajalcu ukrepov iz prejšnjega odstavka.
(5) Kadar je treba ukrepati hitro, ker je verjetno hitro širjenje invazivne vrste, se štejejo ti ukrepi za nujne ukrepe v javnem interesu, ki jih ni mogoče odlagati, v skladu s predpisom, ki ureja splošni upravni postopek. Če so izpolnjeni pogoji za nujni ukrep v javnem interesu po predpisu, ki ureja splošni upravni postopek, ali v skladu s prejšnjim stavkom, se odločba lahko izda ustno, če je z uporabo naprave, ki omogoča prenos slike in zvoka, zavezanca na daljavo mogoče nedvoumno identificirati.
(uradni nadzor nad uvozom invazivnih vrst iz tretjih držav)
(1) Za uvoz invazivnih vrst iz tretjih držav mora uvoznik oziroma njegov zastopnik podati predhodno uradno obvestilo v skladu s predpisi, ki urejajo uradni nadzor na področju živil, krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo ter obvestilu priložiti dokazilo o dovoljenju iz 6. točke 8. člena Uredbe 1143/2014/EU.
(2) Stroški, ki nastanejo med uradnim nadzorom, vključno s stroški identifikacije invazivne vrste in stroški ukrepov, ki nastanejo zaradi kakršnekoli neskladnosti pri uvozu v Evropsko unijo, bremenijo izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za pošiljko, ali njegovega zastopnika.
(3) Inšpekcija, pristojna za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, izvaja nadzor nad vnosom invazivnih vrst živali in rastlin v Evropsko unijo na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo, ki so določene za nadzor pošiljk v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti za zagotovitev uporabe zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih. Inšpekcija, pristojna za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v primeru ugotovljenih neskladnosti o tem obvesti inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave.
(4) Če Finančna uprava Republike Slovenije v okviru svojih pristojnosti sumi, da pošiljka ni v skladu s predpisi, ali v primeru potrebe po uradnem nadzoru iz 15. člena Uredbe 1143/2014/EU zunaj mejnih kontrolnih točk, Finančna uprava Republike Slovenije začasno zadrži blago in o tem obvesti inšpektorja, pristojnega za ohranjanje narave.«.
V 155. členu se v tretjem odstavku besedilo »prvega odstavka 153.a« nadomesti z besedilom »drugega odstavka 161.c«.
V dvanajstem odstavku se v prvi alineji za besedo »pogon« dodata vejica in besedilo »voznika kolesa ali drugega vozila«.
Za dvanajstim odstavkom se dodajo novi trinajsti do sedemnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(13) Naravovarstveni nadzornik lahko prepove nadaljevanje kršitve, ki je bila ugotovljena pri nadzoru tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(14) Naravovarstveni nadzorniki lahko za potrebe izvajanja pooblastil, ki jih imajo po tem zakonu, o kršiteljih brezplačno pridobivajo podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče, stalni in začasni naslov v tujini, naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje);
2. Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, podatke o pravnih osebah, dejavnostih pravnih oseb in podatke o odgovornih osebah (osebno ime, EMŠO, podatki o stalnem oziroma začasnem prebivališču);
3. ministrstva, pristojnega za promet, podatke iz evidence registriranih vozil o lastniku in uporabniku motornega ali priklopnega vozila;
4. pristojnih prekrškovnih organov, podatke o prekrškovnih postopkih, ki se nanašajo na vožnjo v naravnem okolju.
(15) Dostop do podatkov iz centralnega registra prebivalstva iz prejšnjega odstavka za naravovarstvene nadzornike zagotavlja ministrstvo.
(16) Pri neposrednem nadzoru je dostop do podatkov iz prejšnjega odstavka mogoč tudi prek spletnih servisov.
(17) Pri neposrednem nadzoru se za potrebe izvajanja pooblastil, ki jih imajo naravovarstveni nadzorniki po tem zakonu, lahko zbirajo in obdelujejo naslednji osebni podatki kršiteljev:
1. osebno ime,
2. EMŠO,
3. stalno in začasno prebivališče,
4. stalni in začasni naslov v tujini,
5. naslov za vročanje in elektronski naslov za vročanje,
6. podatki o odgovornih osebah (osebno ime, EMŠO, podatki o stalnem oziroma začasnem prebivališču) ter
7. podatki o lastniku in uporabniku motornega ali priklopnega vozila.«.
V 156. členu se v prvem odstavku za besedilom »upravljavci zavarovanih območij« doda besedilo »in ministrstvo«.
160. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 75.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. iztrebi rastlinsko ali živalsko vrsto (prvi odstavek 14. člena);
2. zmanjša število rastlin ali živali posameznih populacij, zoži njihove habitate ali poslabša življenjske razmere do take mere, da postane vrsta ogrožena (drugi odstavek 14. člena);
3. namerno brez opravičljivega razloga, uniči ali poškoduje rastline, ubije ali poškoduje živali, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (tretji odstavek 14. člena);
4. namerno brez opravičljivega razloga, uniči ali poškoduje habitate populacij rastlinskih ali živalskih vrst, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (četrti odstavek 14. člena);
5. ravna z naravno vrednoto tako, da ogrozi njen obstoj (drugi odstavek 40. člena);
6. namerno izpusti v okolje invazivno vrsto (točka h) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU).
(2) Z globo od 50.000 do 75.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 3.500 do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 1.600 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.«.
160.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 40.000 do 75.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. namerno brez opravičljivega razloga vznemirja živali, razen če gre za primere iz 14.a člena tega zakona (tretji odstavek 14. člena);
2. posega v naravo v nasprotju s predpisanim načinom in pogoji (drugi odstavek 15. člena);
3. ne rabi rastlin ali živali v skladu s predpisanimi pogoji (drugi odstavek 16. člena);
4. rabi rastline ali živali, ki jih je prepovedano rabiti, ali jih rabi v nasprotju s predpisano omejitvijo rabe (tretji odstavek 16. člena);
5. naseli rastline ali živali tujerodnih vrst brez dovoljenja (drugi in tretji odstavek 17. člena);
6. zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu v neustreznih bivalnih razmerah in brez ustrezne oskrbe (prvi odstavek 19. člena);
7. goji živali domorodnih ali tujerodnih vrst brez dovoljenja za gojitev (prvi odstavek 21. člena);
8. kot trgovec z živalmi ne zagotovi predpisanih bivalnih razmer in ustrezne oskrbe ter ne vodi predpisanih evidenc (prvi odstavek 23. člena);
9. ravna v nasprotju z varstvenim režimom, ki ga za rastlinske ali živalske vrste, ki so varovane na podlagi ratificiranih mednarodnih pogodb, predpiše vlada (prvi odstavek 26. člena);
10. vozi, ustavi ali parkira vozilo na motorni pogon v naravnem okolju in vozilo ne stoji ali ni parkirano v petmetrskem pasu izven vozišča (prvi odstavek 28.b člena) in ne gre za dovoljene izjeme iz petega odstavka 28.b člena tega zakona;
11. organizira vožnjo z vozili na motorni pogon v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev vožnje v naravnem okolju (prvi odstavek 28.c člena) ali če ne zagotovi ukrepov ali izpolnjevanja pogojev, navedenih izreku dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju (peti odstavek 28.c člena);
12. po končani javni prireditvi vožnje v naravnem okolje ne vzpostavi prireditvenega prostora v stanje, kakršno je bilo pred prireditvijo (šesti odstavek 28.c člena);
13. upravlja gensko banko brez pooblastila ministra (tretji odstavek 29. člena);
14. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu biološkega materiala iz narave ali z biološkim materialom v genskih bankah (šesti odstavek 29. člena);
15. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja pri odvzemu genskega materiala iz narave (četrti odstavek 30. člena);
16. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja za ohranitev ekološko pomembnih območij (peti odstavek 32. člena);
17. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja za ohranitev posebnih varstvenih območij (tretji odstavek 33. člena);
18. uredi naravno vrednoto za ogledovanje in obiskovanje brez dovoljenja ali v nasprotju z njim (prvi in tretji odstavek 42. člena);
19. brez koncesije rabi naravno vrednoto (prvi odstavek 43. člena);
20. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi zavarovane naravne vrednote (drugi odstavek 49. člena);
21. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja ali varstvenimi režimi začasno zavarovane naravne vrednote (tretji odstavek 50. člena);
22. ravna v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju (prvi odstavek 53. člena);
23. odvzame minerale ali fosile na nahajališčih, določenimi za naravno vrednoto, na nedovoljeni način (drugi odstavek 73. člena) ali brez dovoljenja ministrstva ali v nasprotju s tem dovoljenjem (tretji odstavek 73. člena);
24. odvzame minerale ali fosile na nahajališčih, ki so zavarovana, ali jih odvzame v nasprotju z aktom o zavarovanju (četrti odstavek 73. člena);
25. daje mineral ali fosil, ki je naravna vrednota, v nedovoljeni promet (četrti odstavek 75. člena);
26. izvozi ali iznosi mineral ali fosil, ki je naravna vrednota (peti odstavek 75. člena);
27. ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za ogrožene rastlinske ali živalske vrste (prvi odstavek 81. člena);
28. ravna v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom za varstvo izjemnega osebka, populacije ali habitata (82. člen);
29. izvaja poseg v naravo brez predpisanega dovoljenja (prvi odstavek 104. člena);
30. izvaja poseg v naravo v nasprotju z dovoljenjem za poseg v naravo (prvi odstavek 104. člena);
31. izvaja poseg v prostor v nasprotju z naravovarstvenim soglasjem (prvi odstavek 105. člena);
32. izvaja gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, poseben status in zanjo ni pridobil naravovarstvenega soglasja (prvi odstavek 105. člena);
33. izvaja gradnjo objekta ali uporablja objekt v nasprotju s pogoji iz naravovarstvenega soglasja (peti odstavek 105. člena);
34. upravlja zavarovano območje v nasprotju s tem zakonom ali aktom o zavarovanju (prvi odstavek 130. člena);
35. namerno brez dovoljenja vnese na ozemlje Evropske unije invazivno vrsto, vključno s tranzitom pod carinskim nadzorom (točka a) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU);
36. namerno brez dovoljenja poseduje, vključno v zaprtih sistemih, invazivno vrsto (točka b) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU), razen v primerih iz 31. in 32. člena Uredbe 1143/2014/EU;
37. namerno brez dovoljenja goji, vključno v zaprtih sistemih, invazivno vrsto (točka c) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU);
38. namerno brez dovoljenja prevaža invazivno vrsto, razen prevoza vrst v objekte za odstranitev (točka d) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU) in razen v primerih iz 31. in 32. člena Uredbe 1143/2014/EU;
39. namerno daje na trg invazivno tujerodno vrsto (točka e) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU), razen v primerih iz 32. člena Uredbe 1143/2014/EU;
40. namerno brez dovoljenja uporablja ali izmenjuje invazivno vrsto (točka f) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU);
41. namerno brez dovoljenja dovoli, da se invazivna vrsta razmnožuje, jo goji ali kultivira, vključno v zaprtih sistemih (točka g) prvega odstavka 7. člena Uredbe 1143/2014/EU);
42. zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 149. člena tega zakona;
43. pogojuje ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote z vodenjem, pa to ni določeno s predpisom, izdanim na podlagi tega zakona (osmi odstavek 149. člena);
44. zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote brez sklepa ministra oziroma župana ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 149.a člena);
45. obiskovalcem zaračunava plačilo za ogledovanje in obiskovanje oseba, ki ni upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk (prvi odstavek 149.b člena);
46. zaračunava plačilo za parkiranje na površini za mirujoči promet, ki ni določena za namen ogledovanja in obiskovanja naravne vrednote z občinskim izvedbenim prostorskim aktom in načrtom upravljanja zavarovanega območja ali brez sklepa ministra ali v nasprotju z njim (prvi odstavek 149.d člena).
(2) Z globo od 30.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 2.000 do 3.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
(5) Če je prekršek iz 10. točke prvega odstavka tega člena storjen z vozilom na motorni pogon, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik rabe pravice uporabe vozila na motorni pogon, s katerim je bil prekršek storjen, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz 10. točke prvega odstavka tega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba.«.
161. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 20.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. ne obvesti ministrstva o nameravani doselitvi rastlin ali živali tujerodnih vrst (drugi odstavek 18. člena);
2. doseli rastline ali živali tujerodnih vrst, ki jih je prepovedano doseliti (četrti odstavek 18. člena);
3. zadržuje živali domorodnih ali tujerodnih vrst v ujetništvu z namenom prikazovanja javnosti brez dovoljenja (prvi odstavek 20. člena);
4. ravna v nasprotju z obveznimi pravili varstva rastlinskih in živalskih vrst, ki jih predpiše vlada (24. člen);
5. je kraj dogodka oziroma območje opravljanja dejavnosti ali posega v primerljivem času dostopno po javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet, pa se vozi, ustavi ali parkira v naravnem okolju in ne gre za zaščito, reševanje oziroma pomoč ob naravnih in drugih nesrečah (11. točka četrtega odstavka 28.b člena) ali za izvajanje nalog Slovenske vojske (12. točka četrtega odstavka 28.b člena);
6. izvozi ali uvozi rastline ali živali, njihove dele ali izdelke iz njih brez dovoljenja ministrstva (25. člen);
7. izvaja tranzit ali druga ravnanja z rastlinami ali živalmi, njihovimi deli ali izdelki iz njih brez dovoljenja ministrstva, če je dovoljenje predpisano (25. člen);
8. ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev ugodnega stanja habitatnih tipov (četrti odstavek 31. člena);
9. ravna v nasprotju s predpisanimi smernicami za ohranitev biotske raznovrstnosti (peti odstavek 35. člena);
10. ravna v nasprotju s predpisanimi načini in pogoji poseganja v naravo (drugi odstavek 36. člena);
11. začasno ne ustavi del, ne zaščiti najdbe ali o najdbi ne obvesti organizacije, pristojne za ohranjanje narave (prvi odstavek 74. člena);
12. nadaljuje izvajanje del pred izdajo varstvenih usmeritev za nadaljnja ravnanja v zvezi z najdbo minerala ali fosila (drugi odstavek 74. člena);
13. ne zagotovi izvedbe varstvenih usmeritev za nadaljnja ravnanja v zvezi z najdbo minerala ali fosila (peti odstavek 74. člena);
14. o najdbi minerala ali fosila, ki je naravna vrednota, ne obvesti organizacije, pristojne za ohranjanje narave (drugi odstavek 75. člena);
15. ne hrani minerala ali fosila na ustrezen način oziroma ga, če ustrezne hrambe ne more zagotoviti, ne ponudi v hrambo strokovno usposobljeni organizaciji (tretji odstavek 75. člena);
16. ne omogoči obiska naravne vrednote brez plačila za obisk vsako prvo nedeljo v mesecu skozi celotno leto, oziroma v času sezonskega obratovanja (sedmi odstavek 149. člena);
17. ne objavi zneska zbranih plačil za obisk ter njihove porabe po namenih (drugi odstavek 149.b člena).
(2) Z globo od 10.000 do 20.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 1.500 do 2.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo od 800 do 1.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.
(5) Če je prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena storjen z vozilom na motorni pogon, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, se kaznuje za prekršek lastnik ali imetnik rabe pravice uporabe vozila na motorni pogon, s katerim je bil prekršek storjen, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz 6. točke prvega odstavka tega člena, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti.«.
161.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo 10.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. organizira vožnjo s kolesi v naravnem okolju brez dovoljenja za javno prireditev vožnje v naravnem okolju (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s prvim odstavkom 28.c člena) ali ne zagotovi ukrepov, navedenih v izreku dovoljenja za prireditev vožnje v naravnem okolju (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s petim odstavkom 28.c člena);
2. po končani javni prireditvi vožnje v naravnem okolju prireditvenega prostora ne vrne v stanje, kakršno je bilo pred prireditvijo (tretji odstavek 28.d člena v zvezi s šestim odstavkom 28.c člena);
3. zavarovanega območja ne označi v naravi ali ga označi v nasprotju predpisano vsebino (62. člen);
4. za uvoz invazivnih vrst iz tretjih držav ne poda predhodnega uradnega obvestila v skladu s predpisi, ki urejajo uradni nadzor na področju živil krme, zdravja in dobrobiti živali ter zdravja rastlin in fitofarmacevtskih sredstev na mejnih kontrolnih točkah prvega vstopa v Evropsko unijo (prvi odstavek 154.c člena);
5. invazivnih vrst, za katere je bilo izdano dovoljenje, ne spremlja dovoljenje (drugi odstavek 8. člena Uredbe 1143/2014/EU) ali dokazilo za dovoljenje (šesti odstavek 8. člena Uredbe 1143/2014/EU).
(2) Z globo 5.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo 1.000 do 1.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Z globo 500 do 800 eurov se kaznuje posameznik za prekršek iz prvega odstavka tega člena in če:
1. se vozi s kolesom v naravnem okolju zunaj utrjenih poti in ne gre za dovoljene primere vožnje s kolesom v naravnem okolju iz petega odstavka 28.b člena tega zakona (prvi odstavek 28.d člena);
2. se vozi s kolesom v naravnem okolju po utrjenih poteh in temu nasprotuje lastnik ali upravljavec poti (prvi odstavek 28.d člena).«.
V 161.b členu se črta besedilo »160. in 160.a člena«.
161.c člen se spremeni tako, da se glasi:
(zaseg in odvzem v prekrškovnem postopku)
(1) Predmete, ki so bili uporabljeni za prekršek, namenjeni za prekršek ali so nastali s prekrškom (v nadaljnjem besedilu: predmeti prekrškov) iz 3., 4., 9., 23., 24., 25., 26., 27., 28. točke prvega odstavka 160.a in 15. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona, lahko prekrškovni organ zaseže pred izdajo sodbe o prekršku.
(2) Za prekršek iz 10. točke prvega odstavka 160.a člena tega zakona, če je bil voznik vozila na motorni pogon v naravnem okolju v zadnjih dveh letih že pravnomočno kaznovan za ta prekršek, se lahko izreče stranska sankcija odvzema vozila na motorni pogon. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ lahko zaseže predmete prekrškov. Hrambo zaseženih vozil lahko poleg sodišča zagotovi upravljavec zavarovanega območja ali policija. Po odvzemu vozila na motorni pogon se lahko vozilo proda.
(3) Za prekrške iz 35. do 41. točke prvega odstavka 160.a člena tega zakona se poleg predpisane globe izreče stranska sankcija odvzema osebkov invazivnih vrst. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ zaseže osebke invazivnih vrst. Po odvzemu osebkov invazivne vrste se odredi usmrtitev oziroma uničenje osebkov invazivnih vrst. Izjemoma lahko pristojni inšpektor namesto usmrtitve odredi predajo osebkov invazivnih vrst živali drugemu poslovnemu subjektu, ki ima dovoljenje iz 24.č in 24.d člena tega zakona, ali izpolnjuje pogoje za živalski vrt po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, če jih je ta do konca njihovega življenja pripravljena sprejeti na svoje stroške ali na podlagi sklenjenega dogovora na stroške zavezanca in jih zadrževati v zaprtem sistemu, kjer so uvedeni vsi primerni ukrepi za zagotovitev, da razmnoževanje in pobeg nista mogoča.
(4) Za prekrške iz 6. in 7. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona se poleg predpisane globe izreče stranska sankcija odvzema za predmete prekrškov. V primerih iz prejšnjega stavka nadzorni organ zaseže predmete prekrškov.
(5) Ravnanje po zasegu in odvzemu v primeru prekrška iz 6. in 7. točke prvega odstavka 161. člena tega zakona predpiše vlada. Za ravnanje po zasegu in odvzemu drugih rastlin in živali, razen invazivnih vrst, ter mineralov in fosilov, se smiselno uporablja predpis iz prejšnjega stavka.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uveljavljanje odškodnine in pravice do odkupa nepremičnine na že ustanovljenih zavarovanih območjih)
Če je na dan uveljavitve tega zakona zavarovano območje že ustanovljeno in lastnikom zemljišč na zavarovanem območju do uveljavitve tega zakona še niso bile izdane ugotovitvene odločbe na podlagi akta o zavarovanju, začneta zastaralni rok za uveljavljanje odškodnine in rok za uveljavljanje pravice do vložitve zahteve za odkup nepremičnine iz spremenjenega 89. in spremenjenega 90. člena zakona teči z dnem uveljavitve tega zakona.
(uskladitev s pogoji za zaračunavanje plačil za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote)
(1) Upravljavec zavarovanega območja izvede postopek za sklenitev pogodbe o varstvu ali skrbništvu s fizično ali pravno osebo, ki je lahko upravičenec za zaračunavanje plačila za obisk iz prvega odstavka novega 149.b člena zakona, v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(2) Javni zavod, ki je lahko upravičen za zaračunavanje plačila za obisk iz prvega odstavka novega 149.b člena zakona in na dan uveljavitve tega zakona zaračunava plačila za obisk naravne vrednote, zaračunavanje plačil uskladi z določbami spremenjenega 149. člena zakona in novih 149.a do 149.č člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(3) Fizična ali pravna oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona zaračunava plačilo za parkiranje na območjih iz novega 149.d člena zakona, zaračunavanje plačil za parkiranje uskladi z določbami spremenjenega 149. člena zakona in novih 149.c, 149.č in 149.d člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(4) V prehodnem obdobju iz drugega in tretjega odstavka tega člena zaračunavanje plačil za ogledovanje in obiskovanje naravne vrednote v nasprotju z zakonom ni prekršek iz 42., 44., 45. in 46. točke prvega odstavka 160.a člena zakona ter 16. in 17. točke prvega odstavka 161. člena zakona.
(vzpostavitev informacijskega sistema za naravo)
Ministrstvo zagotovi vodenje zbirk podatkov s področja ohranjanja narave v informacijskem sistemu za naravo iz spremenjenega 110. člena zakona v treh letih po uveljavitvi tega zakona.
(izdaja in uskladitev izvršilnih predpisov)
(1) Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14, 64/16 in 62/19) in Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14) se uskladita z novim 14.a členom zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Vlada izda predpis iz osmega odstavka novega 84.a člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(3) Vlada izda predpis iz četrtega odstavka spremenjenega 110. člena zakona v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(4) Minister izda predpis iz devetega odstavka spremenjenega 149. člena zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe ali deli določb Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17, 82/20 in 18/23 – ZDU-1O):
– tretji in četrti odstavek 27. člena;
– v prvem odstavku 32. člena besedilo »razen v primeru podeljene koncesije za rabo dela narodnega parka«;
– prvi, peti, šesti, sedmi in osmi odstavek 33. člena;
– 30. točka prvega odstavka 62. člena;
– v 21. točki prvega odstavka 63. člena besedilo »ali koncesionar«.
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 25. člen Zakona o regijskem parku Škocjanske jame (Uradni list RS, št. 57/96, 46/14 – ZON-C in 18/23 – ZDU-1O).
Nov 84.a člen zakona se začne uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 801-01/25-10/31
Ljubljana, dne 21. novembra 2025
EPA 2355-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
