Na podlagi 81. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 18/23 – ZDU-1O in 42/24 – odl. US) in po predhodno pridobljenem mnenju predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 25. 11. 2025 ministrica za pravosodje izdaja
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E
V Sodnem redu (Uradni list RS, št. 87/16 in 127/21) se v 42. členu v prvem odstavku besedilo »in za« nadomesti z vejico, za besedo »uprave« pa se doda besedilo »in podporo oškodovancem kaznivih dejanj«.
V drugem odstavku se v šesti alineji beseda »in« nadomesti z vejico, za šesto alinejo pa se doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– služba za podporo oškodovancem kaznivih dejanj in«.
Dosedanja sedma alineja postane osma alineja.
Za 43. členom se doda novi 43.a člen, ki se glasi:
(Centralni dokumentacijski digitalizacijski center)
Kot notranja organizacijska enota vrhovnega sodišča deluje Centralni dokumentacijski digitalizacijski center (CDDC), ki skrbi za digitalizacijo dokumentacije v fizični obliki za sodišča.«.
Za 49. členom se dodata nova 49.a in 49.b člen, ki se glasita:
(služba za podporo oškodovancem kaznivih dejanj)
(1) Služba za podporo oškodovancem kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: služba za oškodovance) deluje pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč. Okrožno sodišče, ki ni na sedežu višjega sodišča, in okrajno sodišče, na katerem se obravnavajo kazenske zadeve, imenujeta kontaktno osebo, ki službi za oškodovance pomaga pri nudenju pomoči in podpore oškodovancem na tem sodišču.
(2) Služba za oškodovance nudi pomoč in podporo oškodovancu, ki je v kazenskem postopku vabljen na sodišče (v nadaljnjem besedilu: oškodovanec). Pomoč in podporo oškodovancu nudi na sodišču, lahko pa tudi izven sodišča oziroma v dogovoru z drugimi državnimi organi tudi v njihovih prostorih.
(3) Služba za oškodovance nudi pomoč in podporo oškodovancu, če se nanjo obrne oškodovanec sam ali njegovi bližnji, lahko pa tudi, če se nanjo obrne sodnik.
(4) Oškodovancu se skupaj z vabilom na sodišče pošljejo tudi informacije za oškodovance, ki vsebujejo kontakt službe za oškodovance in kontakt osebe, na katero se lahko neposredno obrnejo oškodovanec in njegovi bližnji.
(5) Pri presoji, ali in kakšno pomoč in podporo potrebuje oškodovanec, služba za oškodovance upošteva:
– individualno oceno, ki se izdela za oškodovanca na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek (v nadaljnjem besedilu: individualna ocena oškodovanca),
– podatke, pridobljene na podlagi morebitnega razgovora z oškodovancem,
– naravo in težo kaznivega dejanja, zlasti ali gre za oškodovanca kaznivega dejanja z elementi nasilja in
– druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bi oškodovanec potreboval pomoč in podporo službe za oškodovance.
(6) V okviru nudenja pomoči in podpore služba za oškodovance spoštuje dostojanstvo oškodovanca in njegovih bližnjih, z oškodovancem ravna skrbno in obzirno glede na njegove individualne potrebe ter opravlja naslednje naloge:
– vzpostavi stik z oškodovancem oziroma z njegovimi bližnjimi, kadar se nanjo obrne sodnik,
– oškodovanca lahko povabi na razgovor,
– oškodovancu poda splošna pojasnila o pravicah oškodovanca in njegovih bližnjih na sodišču, praktične informacije v zvezi z delovanjem sodišča in možnostmi, ki so mu na voljo v okviru nalog službe za oškodovance,
– v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, pripravi ali posodobi individualno oceno oškodovanca,
– oškodovanca lahko napoti na druge službe in organizacije, ki zagotavljajo različne oblike pomoči,
– lahko sodeluje s policijo, državnim tožilstvom in drugimi državnimi organi ter nevladnimi organizacijami in
– opravlja druge naloge, ki so nujno potrebne za izvrševanje nalog iz tega odstavka.
(7) Služba za oškodovance ne opravlja nalog pravnega svetovanja in oškodovanca vsebinsko ne pripravlja na pričanje, prav tako ne izvaja psihološkega in drugih oblik psihosocialnega svetovanja, niti ne nudi strokovne zdravstvene pomoči.
(dostop do podatkov in statistika)
(1) Služba za oškodovance nima vpogleda v kazenski spis, sodišče pa ji mora zagotoviti potrebne osebne in kontaktne podatke oškodovanca, opravilno številko zadeve, osebno ime sodnika, ki obravnava zadevo, podatke o očitanemu kaznivemu dejanju in individualno oceno oškodovanca, ter jo seznaniti z datumom in uro predvidenega naroka, na katerem bo zaslišan oškodovanec, kot tudi drugih narokov, na katere bo vabljen oškodovanec.
(2) Služba za oškodovance varuje zaupnost osebnih in drugih podatkov, s katerimi se seznani pri svojem delu.
(3) Služba za oškodovance pri svojem delu zbira statistične podatke o:
– številu zadev, ki jih obravnava,
– številu oškodovancev, ki jih obravnava,
– spolu oškodovancev, ki jih obravnava,
– vrsti in številu kaznivih dejanjih, v zvezi s katerimi nudi pomoč in podporo in
– številu pripravljenih in posodobljenih individualnih ocen oškodovanca.
(4) Okrožna sodišča na sedežih višjih sodišč pošljejo vrhovnemu sodišču statistične podatke iz prejšnjega odstavka do 15. marca za preteklo koledarsko leto, vrhovno sodišče pa zbrane podatke posreduje ministrstvu do 15. maja v tekočem letu.«.
V 73. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se vpisnik vodi v elektronski obliki in so zagotovljeni tehnični pogoji, stranke in druge upravičene osebe lahko spremljajo podatke o stanju zadeve tudi na način, kot ga določa pravilnik, ki ureja elektronsko poslovanje v sodnih postopkih.«.
V 74. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se spis vodi v elektronski obliki in so zagotovljeni tehnični pogoji, se strankam in drugim upravičenim osebam omogoča elektronski vpogled v spis na način, kot ga določa pravilnik, ki ureja elektronsko poslovanje v sodnih postopkih.«.
V 85. členu se v drugem odstavku zadnji stavek črta.
V tretjem odstavku se besedilo »varnim elektronskim podpisom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
V 94. členu se v prvem odstavku za besedo »sestavila« dodata vejica in besedilo »razen če se podatki o datumu sestave uradnega zaznamka in podatki o sodniku ali sodni osebi, ki je uradni zaznamek sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu sodstva«.
V 99. členu se v drugem in tretjem stavku za besedo »Odredbo« na obeh mestih doda besedilo »za izvajanje nalog«, besedilo »varnim elektronskim podpisom« pa se nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, razen če se podatki o datumu sestave odredbe in podatki o osebi, ki je odredbo sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu sodstva«.
V 101. členu se v drugem odstavku besedilo »varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
V 103. členu se v drugem odstavku besedilo »varnim elektronskih podpisom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, razen če se podatki o datumu sestave uradnega zaznamka ter podatki o sodniku ali sodni osebi, ki je uradni zaznamek sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu sodstva«.
Tretji odstavek se črta.
V 107. členu se v prvem odstavku besedilo »varnim elektronskim podpisom« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu«.
V 111. členu se v drugem odstavku besedilo »varnim elektronskim podpisom strežnika informacijskega sistema sodstva, kar mora biti na njih tudi posebej označeno (prikaz varnega elektronskega podpisa)« nadomesti z besedilom »elektronskim žigom informacijskega sistema sodstva«.
V tretjem odstavku se v drugem stavku za besedo »prikaza« črta beseda »varnega«, tretji stavek pa se črta.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Če stranka sodišču predloži fizični prepis pisanja iz druge sodne zadeve, ki je bil izdelan po določbah prejšnjega odstavka, mora sodišče v primeru dvoma o pristnosti prepisa samo pridobiti pisanje od sodišča, ki je pisanje izdelalo.
(5) Stranka lahko pri sodišču, ki je pisanje v elektronski obliki izdelalo, zahteva potrditev točnosti fizičnega prepisa pisanja na način, da sodišče izdela dodatni fizični prepis pisanja, izdelanega v elektronski obliki, ki vsebuje tudi odtisnjen sodni pečat, štampiljko z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
112. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če stranka, ki je že prejela prepis izvirnika pisanja, zaprosi za izdajo nadaljnjega prepisa, sodišče postopa v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse.
(2) Če stranka zahteva potrditev točnosti fizičnega prepisa pisanja v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena, se prejšnji odstavek ne uporablja.«.
114. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prikaz podatkov o elektronskem podpisu)
Na izvirniku ali prepisu sodnega pisanja, ki je izdelano v elektronski obliki in je elektronsko podpisano, se navedejo naslednji podatki o elektronskem podpisu:
– osebno ime oziroma naziv podpisnika,
– čas podpisa,
– podatki o izdajatelju in številki kvalificiranega potrdila, ki je bilo uporabljeno za elektronski podpis.«.
V 117. členu se v drugem odstavku besedilo »varnim elektronskim podpisom informacijskega sistema sodstva, kar mora biti na njih tudi posebej označeno (prikaz varnega elektronskega podpisa)« nadomesti z besedilom »elektronskim žigom informacijskega sistema sodstva«.
V tretjem odstavku se besedilo »varnim elektronskim podpisom sodnika oziroma sodne osebe, kar mora biti na njih tudi označeno (prikaz varnega elektronskega podpisa)« nadomesti z besedilom »elektronskim podpisom sodnika oziroma sodne osebe, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu, kar mora biti na njih tudi označeno (prikaz podatkov o elektronskem podpisu)«.
V četrtem odstavku se besedilo »posebej označeno, da so izvirniki podpisani z varnim elektronskim podpisom sodnika oziroma sodne osebe (prikaz varnega elektronskega podpisa)« nadomesti z besedilom »tudi izpis prikaza podatkov o elektronskem podpisu, s katerim je podpisan elektronski izvirnik tega pisanja«.
V 134. členu se v tretjem odstavku besedilo »pošlje plačilni nalog zavezancu za plačilo (obr. SR št. 15, 16, 17) « nadomesti z besedilom »izda taksnemu zavezancu plačilni nalog«.
V četrtem odstavku se besedilo »skupaj s sporočilom na obrazcu (obr. SR št. 18) v nadaljnjem roku 45 dni pošlje pristojni izpostavi Finančne uprave Republike Slovenije oziroma organu, ki je pristojen za zastopanje in uveljavljanje premoženjskih pravic in koristi Republike Slovenije v tujini. Izvod sporočila iz prejšnjega stavka ostane v spisu in se vpiše v popis spisa; na pisanju, na podlagi katerega je nastala taksna obveznost, pa se naredi ustrezen zaznamek« nadomesti z besedilom »odstopi organu za prisilno izterjavo v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse. V spisu se naredi ustrezen zaznamek o odstopu«.
135. člen se spremeni tako, da se glasi:
(oprostitev plačila sodne takse)
(1) Če je stranka plačila sodne takse oproščena po sklepu sodišča, se na ovitku spisa odtisne zaznamek »Oprostitev plačila takse na redni številki…«, če pa je stranka plačila sodne takse oproščena po zakonu, se na ovitku spisa odtisne zaznamek »Oprostitev plačila takse po čl.... zakona.....«.
(2) V primerih iz prejšnjega odstavka sodna oseba vloži v spis seznam sodnih taks (obr. SR št. 19) pred prvo redno številko in vanj sproti vpisuje neplačane sodne takse, ki bi jih morala stranka plačati, če ne bi bila oproščena plačila.
(3) Po končanem postopku se seznam sodnih taks iz prejšnjega odstavka sklene in ugotovi skupni znesek sodnih taks, ki bi jih morala stranka plačati, če ne bi bila oproščena plačila. Tako sklenjenemu seznamu sodnih taks sodna oseba potrdi pravilnost in odredi, kar je potrebno za izterjavo neplačane sodne takse.
(4) Če je v seznam sodnih taks vpisana taksa naknadno plačana ali če je izvršljiv plačilni nalog za njeno plačilo odstopljen organu za prisilno izterjavo v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse, se o tem naredi ustrezen zaznamek tudi v seznamu sodnih taks.
(5) Če je stranki dovoljen odlog ali obročno plačilo taks, se to ustrezno zaznamuje na ovitku spisa.
(6) Posebni zaznamek, opremljen s podpisom sodne osebe, se ne izdela, če so vsi podatki iz tega člena in podatki o sodni osebi, ki jih je evidentirala, evidentirani v informacijskem sistemu sodstva.«.
136. člen se spremeni tako, da se glasi:
(potrdilo o plačanih sodnih taksah)
(1) Spis se arhivira, ko sodna oseba s svojim podpisom in zaznamkom na ovitku spisa potrdi, da:
1. niso nastale taksne obveznosti ali
2. so vse sodne takse plačane ali
3. so izvršljivi plačilni nalogi za plačilo sodnih taks, ki niso plačane v celoti, odstopljeni organu za prisilno izterjavo v skladu z zakonom, ki ureja sodne takse.
(2) Če zaznamek iz prejšnjega odstavka ni že natisnjen v zgornjem desnem kotu ovitka pod označbo spisa, se tak zaznamek ob naložitvi spisa odtisne s štampiljko. V takem zaznamku se neustrezno besedilo prečrta.
(3) Spis se arhivira brez podpisa sodne osebe in zaznamka iz prvega odstavka tega člena, če so podatki iz prvega odstavka tega člena evidentirani v informacijskem sistemu sodstva.«.
V 159. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če sodišče zaradi ugotovljenih nepravilnosti vrne zadevo v ponovni postopek organu, ki je izdal upravni akt, se ob ponovnem prejemu tožbe zadeva praviloma dodeli sodniku poročevalcu, ki mu je bila v reševanje dodeljena že prva zadeva.«.
172. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Uradne izkaznice sodnikov izdaja ministrstvo, ki o tem vodi evidenco.
(2) V evidenco se vpisujejo naslednji podatki:
– osebno ime sodnika,
– naziv sodnika,
– sodišče,
– registrska številka izkaznice,
– datum izdaje in
– datum vrnitve.
(3) Če sodnik izgubi izkaznico ali kako drugače ostane brez nje ali je izkaznica poškodovana, o tem nemudoma obvesti ministrstvo. Ministrstvo sodniku izda novo izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdeno izkaznico, ki je bila izgubljena oziroma poškodovano izkaznico, se vrne ministrstvu, ki jo komisijsko uniči.
(4) Če se spremenijo osebni podatki sodnika ali naziv sodišča, na podlagi katerih je bila izdana uradna izkaznica, se sodniku izda nova izkaznica, prejšnjo pa vrne ministrstvu. Vrnjena izkaznica se komisijsko uniči.
(5) Z dnem prenehanja razlogov, na podlagi katerih je bila izkaznica izdana, se izkaznica šteje za neveljavno. V teh primerih mora sodnik, njegov družinski član ali sodišče izkaznico nemudoma vrniti ministrstvu. Vrnjena izkaznica se komisijsko uniči.
(6) Komisijo za uničenje uradne izkaznice v sestavi predsednika komisije in dveh članov imenuje minister izmed delavcev ministrstva. Izkaznice se komisijsko uničijo praviloma enkrat letno. O uničenju izkaznice komisija sestavi zapisnik.«.
181. člen se spremeni tako, da se glasi:
(izdaja in uničenje uradnih izkaznic sodnega osebja)
(1) Uradne izkaznice sodnega osebja izdaja ministrstvo, ki o tem vodi evidenco.
(2) V evidenco se vpisujejo naslednji podatki:
– osebno ime sodne osebe,
– naziv sodne osebe,
– sodišče,
– registrska številka izkaznice,
– datum izdaje in
– datum vrnitve.
(3) Če sodna oseba izgubi izkaznico ali kako drugače ostane brez nje ali je izkaznica poškodovana, o tem nemudoma obvesti ministrstvo. Ministrstvo sodni osebi izda novo izkaznico pod novo registrsko številko. Naknadno najdeno izkaznico, ki je bila izgubljena oziroma poškodovano izkaznico, se vrne ministrstvu, ki jo komisijsko uniči.
(4) Če se spremenijo osebni podatki sodne osebe ali naziv sodišča, na podlagi katerih je bila izdana uradna izkaznica, se sodni osebi izda nova izkaznica, prejšnjo pa vrne ministrstvu. Vrnjena izkaznica se komisijsko uniči.
(5) Z dnem prenehanja razlogov, na podlagi katerih je bila izkaznica izdana, se izkaznica šteje za neveljavno. V teh primerih mora sodna oseba, njegov družinski član ali sodišče izkaznico nemudoma vrniti ministrstvu. Vrnjena izkaznica se komisijsko uniči.
(6) Komisija iz šestega odstavka 172. člena Sodnega reda izkaznice komisijsko uniči praviloma enkrat letno. O uničenju izkaznice komisija sestavi zapisnik.«.
V 278. členu se besedilo »pravnomočnih odločb sodnika« nadomesti z besedilom »odredbe sodnika«.
V 282. členu se v prvem odstavku besedilo »javno upravo« nadomesti z besedilom »zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Svet uporabnikov sestavljajo naslednji člani:
– predsednik vrhovnega sodišča,
– vodje služb za informatiko posameznih sodišč,
– direktor Centra za informatiko,
– vodja Službe za upravljanje projektov na vrhovnem sodišču,
– predstavnik sodnega sveta,
– državni sekretar ministrstva oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu,
– dodatni predstavnik ministrstva in
– državni sekretar ministrstva, pristojnega za zagotavljanje elektronskih storitev javne uprave, oziroma druga oseba po njegovem pooblastilu.«.
V prilogi »Priloga: Obrazci« se črtajo:
– Priloga 15,
– Priloga 16,
– Priloga 17 in
– Priloga 18.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(ustanovitev in uskladitev delovanja služb za podporo oškodovancem kaznivih dejanj)
(1) Okrožna sodišča na sedežih višjih sodišč ustanovijo službe za podporo oškodovancem kaznivih dejanj v dveh letih po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda.
(2) Službe za podporo oškodovancem kaznivih dejanj, ki na dan uveljavitve teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda že delujejo pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč, nadaljujejo z delom ob smiselni uporabi novih 49.a in 49.b člena Sodnega reda, svoje delovanje pa uskladijo s temi Spremembami in dopolnitvami Sodnega reda v dveh letih po njihovi uveljavitvi.
(3) Okrožna sodišča, ki niso na sedežu višjega sodišča, in okrajna sodišča, na katerih se obravnavajo kazenske zadeve, imenujejo kontaktne osebe iz prvega odstavka novega 49.a člena Sodnega reda v šestih mesecih po ustanovitvi službe za podporo oškodovancem kaznivih dejanj na okrožnem sodišču na sedežu tistega višjega sodišča, na katerega območju delujejo.
(imenovanje komisije za uničenje uradne izkaznice)
Minister za pravosodje imenuje člane komisije za uničenje uradne izkaznice iz šestega odstavka novega 172. člena Sodnega reda v enem mesecu po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda.
(sestava sveta uporabnikov)
Sestava sveta uporabnikov se uskladi s spremenjenim drugim odstavkom 282. člena Sodnega reda v dveh mesecih po uveljavitvi teh Sprememb in dopolnitev Sodnega reda.
Te Spremembe in dopolnitve Sodnega reda začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Št. 007-114/2025
Ljubljana, dne 28. novembra 2025
EVA 2024-2030-0018
