Na podlagi prvega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 118/06 – ZUOPP-A, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 2/15 – odl. US, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23, 48/25, 22/25 – ZZZRO-1, in 70/25 – ZUTD-I) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
o metodologiji za določanje skupnega obsega sredstev za izvajanje programov na področju srednjega šolstva
(1) Ta pravilnik določa metodologijo za določanje obsega sredstev za izvajanje javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva (v nadaljnjem besedilu: metodologija).
(2) Metodologija vsebuje določitev cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), letnega obsega sredstev za šolo in dijaški dom (v nadaljnjem besedilu: zavod) na podlagi cene programa srednjega šolstva na dijaka in zneska izravnave za nemoteno izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot so opredeljeni v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17, 30/18, 16/21, 178/21, 74/23, 110/24 in 28/25; v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi).
(2) Poleg izrazov, ki niso opredeljeni v pravilniku iz prejšnjega odstavka, se v tem pravilniku uporablja tudi izraz »programi srednjega šolstva«, ki pomeni javno-veljavne izobraževalne programe nižjega poklicnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: NPI), srednjega poklicnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: SPI), srednjega splošnega (v nadaljnjem besedilu: GIM), srednjega strokovnega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: SSI), poklicno-tehniškega izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: PTI), poklicnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: PT), maturitetnega tečaja (v nadaljnjem besedilu: MT) in javno-veljavni vzgojni program dijaških domov.
II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA
(podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)
Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva iz drugega odstavka prejšnjega člena so:
1. zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,
2. predpisani normativi in standardi za izvajanje programov srednjega šolstva,
3. veljavni programi srednjega šolstva,
4. predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje programov srednjega šolstva,
5. predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,
6. izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določeni s tem pravilnikom in
7. cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.
(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)
(1) Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. in 7. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu z 8., 9. in 10. členom tega pravilnika.
(2) Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom. Cene se objavijo na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(3) Cena programa, ki se izvaja v vajeniški obliki, je enaka ceni programa, ki se ne izvaja v vajeniški obliki, povečana za vrednost delovnega mesta organizatorja praktičnega izobraževanje v delovnem procesu v skladu z normativi in standardi.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.
(stroški dela in njihova vrednost)
(1) Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebni za izvedbo programov srednjega šolstva.
(2) Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 8., 9. in 10. člena tega pravilnika upoštevata število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), pri čemer se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:
1. pomočnik ravnatelja (v srednji šoli) VII/2: 35. plačni razred,
2. učitelj VII/1 – razrednik, učitelj VII/2 – razrednik: 31. plačni razred,
3. učitelj VII/1, učitelj VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1, učitelj praktičnega pouka VII/2: 30. plačni razred,
4. učitelj praktičnega pouka VI: 27. plačni razred,
5. učitelj praktičnega pouka V: 25. plačni razred,
6. vzgojitelj VII/2: 30. plačni razred,
7. svetovalni delavec VII/2, knjižničar VII/2: 30. plačni razred,
8. pomočnik ravnatelja (v dijaškem domu) VII/2: 35. plačni razred,
9. organizator praktičnega pouka VII/1, organizator praktičnega pouka VII/2, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/1, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VII/2: 30. plačni razred,
10. organizator praktičnega pouka VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 27. plačni razred,
11. organizator praktičnega pouka V: 25. plačni razred,
12. laborant III: 18. plačni razred,
13. računovodja: 26. plačni razred,
14. tajnik VIZ ali poslovni sekretar: 22. plačni razred,
15. vzdrževalec računalniške opreme VII/2: 25. plačni razred,
16. vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 22. plačni razred,
17. tehniški sodelavec VII/1: 22. plačni razred,
18. tehniški sodelavec VI: 18. plačni razred,
19. tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 14. plačni razred,
20. tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 11. plačni razred,
21. hišnik: 12. plačni razred,
22. čistilec: 9. plačni razred,
23. varnostnik V: 12. plačni razred,
24. perica II: 8. plačni razred,
25. vratar III: 9. plačni razred,
26. kuhar ali dietni kuhar: 12. plačni razred.
(3) Za delovna mesta iz 2. do 6. točke prejšnjega odstavka se izračunani obseg sredstev za osnovne plače poveča za 1,5 % zaradi varstva starejših delavcev v skladu s kolektivno pogodbo. Minister lahko določi, da se sredstva za osnovne plače za zaposlene iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka povečajo do največ 3 %.
(4) Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena. Pri določanju obsega sredstev za dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju, znanstveni magisterij ali doktorat se upošteva 0,20 % sredstev za osnovne plače na delovnih mestih iz drugega odstavka tega člena.
(5) Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo učitelja praktičnega pouka, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %. Za delo učitelja praktičnega pouka, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v štirih tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata delovni mesti v nižjih dveh tarifnih razredih vsako v deležu po 15 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.
(6) V enakih razmerjih, kot je določeno v prejšnjem odstavku za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, se pri izračunu cene na dijaka v skladu z normativi in standardi upošteva tudi delovno mesto organizatorja praktičnega pouka v V., VI., VII/1. oziroma VII/2. tarifnem razredu in delovno mesto organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v VI., VII/1. oziroma VII/2. tarifnem razredu.
(7) Če je v določenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja za delovno mesto učitelja praktičnega pouka določeno, da se delo opravlja samo v enem tarifnem razredu, se pri izračunu cene tega programa na dijaka upoštevata v skladu z normativi in standardi delovni mesti organizatorja praktičnega pouka in organizatorja praktičnega izobraževanja v delovnem procesu v istem tarifnem razredu, kot je s tem programom določen za učitelja praktičnega pouka, upoštevajoč predpis, ki določa izobrazbo učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(8) Pri izračunu cene na dijaka se za programe srednjega šolstva upošteva v razmerju:
– 20 % delovna mesta vzdrževalec računalniške opreme VII/2, vzdrževalec računalniške opreme VII/1, tehniški sodelavec VII/1, tehniški sodelavec VI in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V,
– 50 % delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV za vzgojni program v dijaških domovih.
(9) V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer za delovno mesto:
– vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi, ki velja za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;
– varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi, ki velja za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;
– vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.
(10) Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu z zakonom, ki ureja prispevke za socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.
(11) Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 8., 9. in 10. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:
1. regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;
2. dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 10. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;
3. nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu 80 % vrednosti, ki velja za regres za prehrano;
4. regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;
5. jubilejna nagrada je zmnožek povprečja vrednosti jubilejnih nagrad za 10, 20, 30 in 40 let in 10 % normativnega števila delavcev;
6. odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini trikratnika povprečne plače v Republiki Sloveniji objavljene na dan 30. novembra preteklega leta, povečane za 15 % in 2,5 % normativnega števila delavcev.
(12) Sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem izobraževalnih programov se določijo za:
– izvedbo poklicne mature in zaključnega izpita v vrednosti, izračunani glede na število dijakov zaključnega letnika v skladu s pravilnikom, ki ureja poklicno maturo in zaključni izpit;
– interesne dejavnosti in obvezne izbirne vsebine v obsegu v skladu z normativi in standardi;
– dodatek spremljevalcem na športnem dnevu oziroma strokovni ekskurziji dijakov, določeni v programu srednjega šolstva, glede na predpisani obseg ur športnih dni in strokovnih ekskurzij v okviru ur, namenjenih interesnim dejavnostim oziroma obveznim izbirnim vsebinam za posamezno vrsto programa srednjega šolstva in v odvisnosti od števila dijakov.
(izdatki za blago in storitve ter njihovo vrednotenje)
(1) Izdatke za blago in storitve za izvajanje izobraževalnih programov srednjega šolstva sestavljajo:
– sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev,
– sredstva za zagotavljanje drugih pogojev,
– sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti.
(2) Sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva, kot so določena s pravilnikom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu, so za:
1. ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,
2. električno energijo in vodo,
3. splošne materialne stroške,
4. stroške elektronskih komunikacij,
5. izvedbo vaj,
6. stroške obdelovalnega materiala,
7. pogonsko energijo,
8. drobno orodje,
9. zaščitna sredstva.
(3) Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister, pri čemer se k sredstvom za splošne materialne stroške prišteje tudi vrednost tarife za plačilo nadomestila za fotokopiranje avtorsko pravno varovanih del, ki se jih uporablja pri pouku, določene s Skupnim sporazumom o reproduciranju avtorskih del prek obsega iz 50. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/08, 110/13, 56/15, 63/16 – ZKUASP, 59/19 in 130/22).
(4) Sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva v skladu s pravilnikom o materialnih stroških so za:
1. tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,
2. nabavo knjižničnega gradiva,
3. strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,
4. zdravniške preglede zaposlenih,
5. šolske publikacije,
6. šolsko dokumentacijo.
(5) Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva tako, da se število točk, določenih v preglednici, pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister:
Program | Število točk na dijaka |
Gimnazija | 1,0 |
Gimnazija (športni oddelek) | 1,0 |
Srednje strokovno izobraževanje | 1,0 |
Nižje poklicno izobraževanje | 2,0 |
Srednje poklicno izobraževanje | 1,1 |
Poklicno-tehnično izobraževanje | 1,0 |
Poklicni tečaj, Maturitetni tečaj | 0,8 |
(6) Sredstva za zagotavljanje drugih dejavnosti v zvezi z izvajanjem izobraževalnih programov se določijo za:
– zdravstveno zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju ob upoštevanju veljavne cene zavarovanja in obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu, določenega s programom srednjega šolstva, s tem, da se za programe srednjega strokovnega izobraževanja in poklicno-tehniškega izobraževanja upošteva en mesečni pavšal na dijaka na letnik, za programe srednjega poklicnega izobraževanja pa se upoštevajo štirje mesečni pavšali na dijaka na letnik;
– invalidsko zavarovanje dijakov za primer nesreče pri praktičnem izobraževanju v vrednosti, izračunani v letnem pavšalnem znesku glede na veljavno ceno zavarovanja;
– zagotavljanje varnega šolskega okolja glede na število dijakov in zneska na dijaka, ki ga določi minister.
(izdatki za blago in storitve za izvajanje vzgojnih programov ter njihovo vrednotenje)
(1) Izdatke za blago in storitve za izvajanje vzgojnega programa sestavljajo:
– sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev,
– sredstva za zagotavljanje drugih pogojev.
(2) Sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje vzgojnega programa za namene, določene s pravilnikom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje vzgojnega programa v dijaških domovih (v nadaljnjem besedilu: merila za materialne stroške v dijaških domovih), so za:
1. ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,
2. električno energijo in vodo,
3. pisarniški material,
4. poštne storitve,
5. stroške elektronskih komunikacij,
6. izdajo domskih publikacij,
7. tehnično varovanje stavbe,
8. tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,
9. nabavo knjižničnega gradiva,
10. druge splošne materialne stroške.
(3) Sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje vzgojnega programa v skladu z merili za materialne stroške v dijaških domovih so za:
– strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,
– zdravniške preglede zaposlenih,
– domsko dokumentacijo.
(4) Višina sredstev za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje vzgojnega programa se določi tako, da se 0,9 točke na dijaka pomnoži z vrednostjo točke za splošne materialne stroške, ki jo določi minister.
(izhodišča za določitev obsega dejavnosti)
(1) Za izobraževalne programe srednjega šolstva je izhodišče za določitev dela cene programov srednjega šolstva na dijaka obseg dejavnosti, ki je določen v odvisnosti od:
– obsega ur pouka po predmetnikih izobraževalnih programov ter obsega ur za razredništvo, timsko oziroma medpredmetno poučevanje ter druge naloge učiteljev v skladu z normativi in standardi,
– delitve dijakov v skupine pri posameznih predmetih v skladu z izobraževalnim programom, normativi in standardi ter merili iz tega pravilnika,
– števila oddelkov in dijakov.
(2) Za posamezne tipe izobraževalnih programov srednjega šolstva se upošteva naslednje število oddelkov in dijakov za program:
1. nižjega poklicnega izobraževanja: 9 oddelkov na letnik (skupaj 18 oddelkov), 10 dijakov na oddelek,
2. srednjega poklicnega izobraževanja: 7 oddelkov na letnik (skupaj 21 oddelkov), 21 dijakov na oddelek,
3. srednjega strokovnega izobraževanja: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 27 dijakov na oddelek,
4. poklicno-tehniškega izobraževanja: 9 oddelkov na letnik (skupaj 18 oddelkov), 27 dijakov na oddelek,
5. srednjega splošnega izobraževanja, razen za športne oddelke gimnazijskega programa: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 27 dijakov na oddelek,
6. športnih oddelkov gimnazijskega programa: 6 oddelkov na letnik (skupaj 24 oddelkov), 22 dijakov na oddelek,
7. poklicnega tečaja: 15 oddelkov, 34 dijakov na oddelek,
8. maturitetnega tečaja: 15 oddelkov, 36 dijakov na oddelek.
(3) Za vzgojni program dijaških domovje izhodišče za določitev dela cene na dijaka 15 vzgojnih skupin, 28 dijakov na vzgojno skupino.
(1) Pri prvem tujem jeziku se v obsegu, ki je določen s predmetnikom posameznega izobraževalnega programa, doda na program oziroma letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur za letnik po programu za 1 skupino.
(2) Pri drugem tujem jeziku se v povezavi s številom oddelkov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 8. člena tega pravilnika doda v skladu z normativi in standardi na program oziroma letnik ustrezni dodatni obseg ur.
(3) Pri športni vzgoji se v povezavi s skupnim številom oddelkov in dijakov za ustrezno vrsto izobraževalnega programa iz 8. člena tega pravilnika upošteva v skladu z normativi in standardi pri urah športne vzgoje, določene s predmetnikom posameznega programa, ustrezno število skupin, povprečne velikosti, kot izhaja iz normativa.
(4) Pri italijanščini v šolah s slovenskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju se zaradi začetnega oziroma nadaljevalnega učenja italijanščine iz osnovne šole doda na program oziroma letnik v skladu z normativi in standardi dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur italijanščine na letnik po predmetniku posameznega izobraževalnega programa za 1 skupino.
(5) Pri latinščini v izobraževalnem programu klasična gimnazija se zaradi začetnega oziroma nadaljevalnega učenja latinščine doda v skladu z normativi in standardi na letnik dodatni obseg ur, ki ustreza obsegu ur latinščine po predmetniku programa za 1 skupino na letnik.
(6) V povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 8. člena tega pravilnika se doda ustrezni dodatni obseg ur, ki je z normativi in standardi določen za izbirne predmete za posamezne gimnazijske programe in maturitetni tečaj ter za diferencirano izvedbo pouka v 4. letniku pri matematiki in tujih jezikih ter latinščini.
(7) V povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 8. člena tega pravilnika se doda ustrezni dodatni obseg ur, ki je z normativi in standardi določen za izbirne strokovne predmete in za izbirne strokovne maturitetne predmete za izobraževalni program tehniške gimnazije.
(8) Za gimnazijske izobraževalne programe se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 8. člena tega pravilnika ter normativnimi merili o načinu določanja skupin upoštevajo delitve v skupine ter velikost le-teh pri predmetih v obsegu, ki je določen z izobraževalnimi programi.
(9) Za delovna mesta laborantov in korepetitorjev, ki sodelujejo pri pouku posameznih predmetov, se v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 8. člena tega pravilnika upoštevata dodatni obseg ur in velikost skupin, kot je določeno z izobraževalnim programom ter normativi in standardi.
(10) Pri vrednotenju programov poklicnega in strokovnega izobraževanja oziroma pri določanju cene programa srednjega šolstva na dijaka se, v povezavi z ustreznim številom oddelkov in dijakov iz 8. člena tega pravilnika ter normativnimi merili o velikosti in načinu določanja skupin, za delitve dijakov v skupine upoštevajo naslednji kriteriji:
1. pri naravoslovnih predmetih ter pri informatiki v okviru splošno-izobraževalnih predmetov (v predmetnikih oznaka A) se za delitve dijakov v skupine upošteva:
a) NPI programi in PT programi: brez delitev v skupine,
b) SPI programi: pri naravoslovju 36 ur,
c) SSI programi: pri fiziki 14 ur, pri biologiji 12 ur, pri kemiji 9 ur, pri informatiki 52 ur,
č) PTI programi: pri fiziki 5 ur, pri kemiji 5 ur, pri biologiji 7 ur, pri informatiki 45 ur;
2. pri strokovno-teoretičnih vsebinah v okviru strokovnih modulov in odprtega kurikula (v predmetnikih oznaka B (B-C) in E) se za delitve dijakov v skupine:
a) NPI programi: brez delitev v skupine,
b) SPI programi: upošteva 20 % ur strokovnih vsebin (brez praktičnega pouka) po predmetniku,
c) SSI programi: upošteva 20 % ur strokovnih vsebin (brez praktičnega pouka) po predmetniku,
č) PTI in PT programi: upošteva 20 % ur strokovnih vsebin (brez praktičnega pouka) po predmetniku;
3. pri praktičnem pouku se za povezovanje dijakov v skupine upošteva pravilo za določitev števila skupin, kot je določeno z normativi in standardi za izvedbo praktičnega pouka, v tako oblikovani skupini pa se upošteva obseg ur praktičnega pouka, določen v predmetniku posameznega izobraževalnega programa (v predmetnikih oznaka C), zmanjšan za število ur praktičnega pouka, ki se izvedejo v skladu s 4. točko tega odstavka, in razdeljen po letnikih v razmerju:
a) NPI: prvi letnik 50 %, drugi letnik 50 %,
b) SPI: prvi letnik 40 %, drugi letnik 40 %, tretji letnik 20 %,
c) SSI: prvi letnik 25 %, drugi letnik 25 %, tretji letnik 25 %, četrti letnik 25 %,
č) PTI: prvi letnik 50 %, drugi letnik 50 %,
d) PT: prvi letnik 100 %;
4. pri posameznih vsebinah praktičnega pouka za katere je velikost skupin posebej določena z normativi in standardi, se upošteva število ur teh vsebin kot delež od vseh ur praktičnega pouka v letniku in sicer:
Vsebina praktičnega pouka (PP) | Tip programa | Delež ur praktičnega pouka za posamezno vsebino |
1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | 4. letnik |
Steklopihaštvo | SSI | 12,5 % | 12,5 % | 12,5 % | 12,5 % |
PP v rudarski jami | SSI | 7 % | 22 % | 22 % | 42 % |
PP v rudarski jami | SPI | 19 % | 40 % | 39 % | |
PP v rudarski jami | PTI | 7 % | 22 % | | |
Sečnja gozdov | SPI | 1 % | 20 % | 33 % | |
Sečnja gozdov | SSI | 2 % | 7 % | 4 % | 5 % |
Pomoč in oskrba | SPI | 0 % | 0 % | 20 % | |
PP v hlevu s področja kmetijstva | SSI | 2 % | 5 % | 6 % | 5 % |
PP v hlevu s področja veterine | SSI | 2 % | 17 % | 22 % | 0 % |
PP v hlevu s področja kmetijstva | SPI | 0 % | 5 % | 5 % | |
PP v hlevu s področja kmetijstva | PTI | 4 % | 0 % | | |
Vožnja z motornim vozilom | SPI | 2 % | 1 % | 1 % | |
Vožnja z motornim vozilom | SSI | 3 % | 1 % | 0 % | 0 % |
Strojna obdelava v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva | SPI | 16 % | 0 % | 0 % | |
Strojna obdelava v izobraževalnih programih s področja strojništva in lesarstva | PTI | 12 % | 51 % | | |
(11) Odprti del kurikula (v predmetnikih oznaka E) se pri vrednotenju upošteva v:
– nižjem poklicnem izobraževanju 50 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,
– srednjem poklicnem izobraževanju 60 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk,
– srednjem strokovnem izobraževanju in poklicno-tehniškem izobraževanju 80 % obsega ur za teoretični pouk, preostanek pa za praktični pouk.
(12) Določbe četrtega, petega, šestega, sedmega, osmega in devetega odstavka se uporabljajo samo za programe splošnega izobraževanja.
(13) Določbi desetega in enajstega odstavka se uporabljata samo za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(1) Z normativi predpisana učna ali vzgojna obveznost pomočnika ravnatelja se upošteva pri določitvi normativnega števila učiteljev ali vzgojiteljev iz 8. člena tega pravilnika.
(2) Za druga delovna mesta strokovnih delavcev, razen svetovalnega delavca, določena v skladu z normativi in standardi, je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 400 dijakov, za delovno mesto svetovalnega delavca pa 300 dijakov.
(3) Za računovodsko-administrativne ter tehnične delavce, določene v skladu z normativi in standardi, razen delovnih mest kuharja, dietnega kuharja in varnostnika, je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 400 dijakov. Za delovni mesti kuharja in dietnega kuharja je izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka 300 dijakov, za varnostnika pa 200 dijakov.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek je za delovno mesto čistilca izhodišče za določitev letne cene programa srednjega šolstva na dijaka v izobraževalnih programih 100 dijakov, v vzgojnem programu dijaškega doma pa 100 dijakov.
(vzgojna dejavnost dijaškega doma v sklopu zavoda)
Cena vzgojnega programa na dijaka v dijaškem domu, ki je organizacijska enota zavoda, znaša 95 % cene vzgojnega programa na dijaka v samostojnem dijaškem domu.
III. DOLOČITEV OBSEGA SREDSTEV ZA ZAVOD
(1) Obseg sredstev (v nadaljnjem besedilu: OS) za izvedbo programov srednjega šolstva se zavodu določi za proračunsko leto.
(2) OS je seštevek obsega sredstev za zavod, določenega na podlagi cene programa srednjega šolstva na dijaka (v nadaljnjem besedilu: CD) in zneska izravnave (v nadaljnjem besedilu: ZI), in sicer:
(3) Pri določitvi sredstev se upošteva število dijakov, vpisanih v programe srednjega šolstva na dan 30. septembra (za MT in PT pa 1. oktobra) v tekočem šolskem letu, ki se začne pred začetkom proračunskega leta. Pri določitvi sredstev se upošteva tudi razporeditev dijakov po oddelkih in vzgojnih skupinah.
(določitev sredstev na podlagi cene programa srednjega šolstva na dijaka – CD)
CD se določi kot vsota zmnožkov cen izobraževalnih programov in vzgojnega programa na dijaka in števila vpisanih dijakov v te programe.
(določitev zneska izravnave – ZI)
(1) Za izobraževalne programe srednjega šolstva se ZI določi ob upoštevanju razporeditve dijakov po oddelkih, doseženih plačnih razredih na učiteljskih delovnih mestih, števila vseh vpisanih dijakov v zavodu ter števila tipov programov, in sicer NPI, SPI, SSI, GIM, PTI.
(2) Za vzgojni program v dijaškem domu se ZI določi ob upoštevanju števila skupin, doseženih plačnih razredov vzgojiteljev, števila vseh vpisanih dijakov in števila stavb, v katerih so nastanjeni dijaki.
(3) Sredstva ZI se določi glede na namen izravnave, in sicer ga sestavljajo naslednji elementi:
1. ZIA so sredstva izravnave zaradi manjšega števila dijakov v oddelkih;
2. ZIB so sredstva izravnave zaradi odstopanja povprečnega plačnega razreda na učiteljskih in vzgojiteljskih delovnih mestih na zavodu glede na povprečni plačni razred, ki je upoštevan pri vrednotenju sredstev CD;
3. ZIC so sredstva izravnave za zavode, ki zaradi manjšega števila dijakov na zavodu v sredstvih CD nimajo ovrednotenega enega delovnega mest hišnika in tajnika VIZ ter z normativi in standardi določenega vzgojitelja in varnostnika;
4. ZID so sredstva izravnave za izvajanje nalog, ki niso neposredno povezane z izvajanjem programov srednjega šolstva in jih zavodi dijakom zagotavljajo v skladu z normativi in standardi;
5. ZIE so dopolnilna sredstva, ki se javnemu zavodu lahko dodelijo na podlagi upravičene vloge;
6. ZIF so sredstva, ki se zavodu odštejejo zaradi vpisanih dijakov, ki ponavljajo letnik z izpiti.
(4) Skupna sredstva ZI se določijo kot seštevek sredstev iz 1. do 5. točke prejšnjega odstavka, ki se zmanjša za sredstva iz 6. točke prejšnjega odstavka:
ZI = ZIA + ZIB + ZIC + ZID + ZIE – ZIF
(5) Seštevek sredstev ZIA in ZIB se zavodu dodeli ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
ŠT. DIJAKOV | NAJVIŠJI MOŽNI DELEŽ SREDSTEV ZIA + ZIB V SREDSTVIH CD, ČE JE ŠTEVILO RAZLIČNIH TIPOV PROGRAMOV, KI JIH POSAMEZEN ZAVOD IZVAJA (NPI, SPI, GIM, SSI, PTI) MANJŠE KOT 3 | NAJVIŠJI MOŽNI DELEŽ SREDSTEV ZIA + ZIB V SREDSTVIH CD, ČE JE ŠTEVILO RAZLIČNIH TIPOV PROGRAMOV, KI JIH POSAMEZEN ZAVOD IZVAJA (NPI, SPI, GIM, SSI, PTI) ENAKO 3 ALI VEČ |
OD | DO |
0 | 200 | 25 % | 50 % |
201 | 400 | 20 % | 40 % |
401 | 600 | 15 % | 30 % |
601 | 1000 | 10 % | 20 % |
1001 | | 5 % | 10 % |
(6) Če je delež seštevka sredstev ZIA in ZIB v CD manjši od 1 %, se sredstva ZIA in ZIB ne dodelijo.
(sredstva izravnave zaradi manjšega števila dijakov v oddelkih – element ZIA)
(1) Sredstva ZIA se določijo na naslednji način:
– dejansko število dijakov v oddelkih se korigira za število dijakov ob upoštevanju omejitev iz spodnje preglednice. Izračunajo se cene programov za tako dobljeno število dijakov. Pri kombiniranih oddelkih se pri izračunu cene za splošni del programa upošteva število dijakov v programih, ki sestavljajo kombinirani oddelek. Pri izračunu cene za strokovni del programa se upošteva število dijakov za vsak program posebej.
Tip programa | Spodnja meja velikosti oddelka | Povečanje velikosti oddelka za število dijakov | Zgornja meja velikosti oddelka |
GIM | 10 | 1 | 32 |
GIM (športna) | 12 | 1 | 24 |
NPI | 5 | 1 | 22 |
PTI | 10 | 1 | 34 |
SPI | 5 | 1 | 31 |
SSI | 10 | 1 | 32 |
– cene iz prejšnje alineje se pomnožijo z dejanskim številom dijakov v oddelku. Za kombinirane oddelke se skupno število dijakov v kombiniranem oddelku pomnoži s splošnim delom cene tistega izobraževalnega programa, ki je višja. Strokovni del cene izobraževalnega programa se pomnoži z dejanskim številom dijakov v oddelku za vsak program posebej;
– od skupnega seštevka sredstev iz prejšnje alineje se odšteje obseg sredstev iz 13. člena tega pravilnika, pri čemer se ne upošteva količnika cene programa na dijaka. Če je tako določena razlika negativna, se sredstva ZIA ne določijo.
(2) Ne glede na ta člen se za programe MT in PT, ter za vzgojni program dijaškega doma sredstva ZIA ne določijo.
(sredstva izravnave zaradi odstopanja povprečnega plačnega razreda – element ZIB)
(1) Za določitev sredstev ZIB se izračuna razlika med povprečnim plačnim razredom na učiteljskih in vzgojiteljskih delovnih mestih, upoštevanih pri vrednotenju sredstev CD in povprečnim plačnim razredom na teh delovnih mestih, ki ga zavod izkazuje v svojem zadnjem kadrovskem načrtu po načrtovanem stanju na prvi dan leta, ki sledi letu za katerega velja kadrovski načrt. Razlika v povprečnih plačnih razredih se za normativno število delavcev, upoštevanih pri izračunu sredstev CD, ovrednoti v skladu s predpisi s področja plač v javnem sektorju. Tako izračunana sredstva se povečajo za 10 % za dodatke k plači ter za stopnjo prispevkov delodajalca za socialno varnost.
(2) Če je izračun sredstev ZIB negativen, se v izračunu sredstev ZI upošteva v polovični vrednosti, sicer pa se upošteva v celoti.
(sredstva izravnave za zavode zaradi manjšega števila dijakov – element ZIC)
(1) Sredstva ZIC se določijo za delovna mesta hišnika, tajnika VIZ, vzgojitelja in varnostnika.
(2) Zavodu se v skladu s 5. členom tega pravilnika ovrednoti razliko do enega zaposlenega na delovnih mestih hišnika in tajnika, če je število delavcev na teh delovnih mestih, ovrednotenih v sredstvih CD, nižje.
(3) Zavodu se v skladu s 5. členom tega pravilnika ovrednoti razliko do normativno določenega števila delovnega mesta varnostnika in vzgojitelja, če je število varnostnikov in vzgojiteljev, ovrednotenih v sredstvih CD, nižje od normativa.
(sredstva izravnave za izvajanje nalog, ki niso neposredno povezane z izvajanjem programov – element ZID)
(1) Sredstva ZID vključujejo sredstva za:
1. dodatno število strokovnih delavcev na delovnem mestu svetovalnega delavca za koordinacijo dela z dijaki s posebnimi potrebami in za koordinacijo dela z dijaki priseljenci,
2. delovno mesto vodje medpodjetniškega izobraževalnega centra (v nadaljnjem besedilu: MIC) na MIC,
3. organizacijo šolske prehrane,
4. naloge športnega koordinatorja za dijake, ki niso vpisani v športne oddelke programa gimnazije,
5. vodenje šolskega pevskega zbora oziroma šolskega orkestra,
6. delo z nadarjenimi dijaki,
7. delovanje centrale učnega podjetja.
(2) Sredstva za stroške dela iz 1. točke prejšnjega odstavka se določijo tako, da se dodatno število strokovnih delavcev, ki zavodu pripadajo v skladu z normativi in standardi, ovrednoti v skladu s 5. členom tega pravilnika.
(3) Sredstva za stroške dela iz 2. točke prvega odstavka tega člena se določi tako, da se delež delovnega mesta, ki zavodu pripada v skladu z normativi in standardi, ovrednoti v skladu s 5. členom tega pravilnika ob upoštevanju 32. plačnega razreda.
(4) Sredstva za plače za naloge iz 3. do 6. točke prvega odstavka tega člena se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika za delovno mesto učitelja VII/2, ob upoštevanju normativov in standardov.
(5) Sredstva iz 7. točke prvega odstavka tega člena se določijo v skladu z veljavnimi normativi in standardi za zavod, na katerem je sedež centrale podjetja, ob upoštevanju enega delovnega mesta pomočnika ravnatelja in delovnega mesta učitelja VII/2 iz 5. člena tega pravilnika.
(dopolnilna sredstva – element ZIE)
(1) Javnemu zavodu se lahko izjemoma dodelijo dopolnilna sredstva za izvajanje programa srednjega šolstva, če sredstva, določena v skladu s tem pravilnikom, ne zadostujejo za njegovo izvedbo.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se javnemu zavodu zagotovijo na podlagi obrazložene vloge. O utemeljenosti vloge odloči ministrstvo, pristojno za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), pri čemer mora javni zavod zagotoviti ministrstvu vpogled v vse podatke oziroma dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotovitev utemeljenosti vloge.
(sredstva, ki se zavodu odštejejo – element ZIF)
(1) Ne glede na 13. člen tega pravilnika, se zavodu za vsakega dijaka, ki letnik ponavlja z izpiti prizna 30 % vrednosti cene izobraževalnega programa na dijaka, določene s tem pravilnikom.
(2) Zavodu se za vsakega dijaka iz prejšnjega odstavka odšteje od skupne vrednosti sredstev, določene s tem pravilnikom, 70 % vrednosti cene izobraževalnega programa na dijaka.
(določitev obsega sredstev za zavod)
(1) Letni obseg sredstev iz 12. člena tega pravilnika, razen sredstev ZIE, določi minister do začetka proračunskega leta, ob upoštevanju višine sredstev, zagotovljenih v proračunu Republike Slovenije za področje srednjega šolstva. Sredstva ZIE določi minister med proračunskim letom.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko sredstva iz 12. člena tega pravilnika določijo za obdobje, ki je krajše od proračunskega leta, in sicer zaradi programskih ali statusno-pravnih sprememb zavoda ali iz drugih utemeljenih razlogov.
(3) Letni obseg sredstev iz 12. člena tega pravilnika zavod prejme v mesečnih zneskih.
(4) Če se med proračunskim letom spremenijo vrednosti sestavin cene programa srednjega šolstva na dijaka iz 5., 6. in 7. člena tega pravilnika oziroma spremenijo predpisi, ki vplivajo na obseg sredstev iz 12. člena tega pravilnika, minister na novo določi obseg sredstev za zavod.
(financiranje zasebnih zavodov)
(1) Na podlagi metodologije, določene s tem pravilnikom, se iz proračuna Republike Slovenije, v odstotku, kot izhaja iz zakona, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, financirajo programi srednjega šolstva, ki jih izvajajo zasebni zavodi oziroma druge pravne osebe zasebnega prava, ki izvajajo te programe na podlagi koncesije oziroma izvajajo zasebne programe, ki so kot enakovredni javno-veljavnim programom srednjega šolstva pridobili pravico do financiranja iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Zasebnim zavodom iz prejšnjega odstavka se zagotavlja letni obseg sredstev iz 12. člena tega pravilnika, razen sredstev ZIE, ob uporabi 21. člena tega pravilnika.
(3) Zasebnim zavodom iz prvega odstavka tega člena se zagotavljajo sredstva za stroške dela za delovna mesta javnih uslužbencev plačne skupine B, ob upoštevanju uvrstitve delovnih mest v plačne razrede v skladu s predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju in 5. členom tega pravilnika.
IV. SREDSTVA ZA DRUGE NAMENE OZIROMA DEJAVNOSTI ZAVODA
(sredstva za druge upravičene namene)
Sredstva za stroške dela in izdatke za blago in storitve, ki niso upoštevani v prejšnjem poglavju, se zavodu zagotavljajo na podlagi predhodno ugotovljene upravičenosti za:
1. odpravnine in nadomestila plač za delavce, ki jim je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga,
2. nadomestilo plače za delavca invalida na čakanju na delo,
3. dodatno strokovno pomoč dijakom s posebnimi potrebami,
4. spremljevalce gibalno oviranih dijakov,
5. sindikalnega zaupnika,
6. opravljanje pripravništva in mentorstvo pripravnikom,
7. prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalidov,
8. učenje slovenščine za dijake tujce,
9. za ostale druge namene, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi oziroma kolektivno pogodbo.
(sredstva za mednarodno maturo)
(1) Za izvajanje programa mednarodne mature se upošteva enaka cena na dijaka, kot je določena za program gimnazije.
(2) Za dejavnosti in storitve v zvezi z izvajanjem mednarodne mature, ki jih mora šola zagotoviti v skladu s programom mednarodne mature in niso zajeta v ceni programa gimnazije, določi minister sredstva v obsegu, ugotovljenem na podlagi vrednotenja posameznih postavk teh stroškov, kot so opredeljeni z akti ministra oziroma predpisi, ki urejajo izvajanje mednarodne mature.
V. POROČANJE, NADZOR IN SPREMLJANJE
(namenskost porabe sredstev)
(1) Zavod v svojih poslovnih knjigah evidentira porabo sredstev, prejetih v skladu s tem pravilnikom, ločeno od ostalih stroškov na način, da je vsak trenutek možno ugotoviti namenskost porabe sredstev, gospodarnost in učinkovitost porabe. V breme teh sredstev ni dovoljeno obračunavati amortizacije in oblikovati rezervacije z vnaprejšnjim vračunavanjem stroškov ali vnaprejšnjim razmejevanjem prihodkov.
(2) Sredstva na podlagi tega pravilnika so strogo namenska in jih sme zavod uporabljati izključno za pokrivanje stroškov za izvedbo programov srednjega šolstva, ki mu jih ministrstvo dodeli v izvajanje, in dejavnosti, povezane s temi programi.
(3) Javni zavod, ki mu niso bila dodeljena sredstva ZIE, sme del sredstev iz 12. člena tega pravilnika porabiti za nakup opreme, povezane z izvajanjem programov srednjega šolstva, če je ta nakup načrtoval v finančnem načrtu, ki ga je predhodno uskladil z ministrstvom.
(poročanje o delovanju zavoda)
(1) Javni zavod ministrstvu najmanj enkrat letno pošlje:
– podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne izobraževalne programe po letnikih in oddelkih oziroma vzgojni program, za tekoče šolsko leto,
– program dela, finančni in kadrovski načrt za tekoče oziroma naslednje proračunsko leto,
– poročilo o realizaciji programa dela in finančnega načrta za tekoče oziroma preteklo proračunsko leto,
– druge podatke v skladu z navodili in roki ministrstva.
(2) Zasebni zavod ministrstvu najmanj enkrat letno pošlje:
– podatke o številu dijakov, vpisanih v posamezne izobraževalne programe po letnikih in oddelkih oziroma vzgojni program, za tekoče šolsko leto,
– kadrovski načrt za tekoče oziroma naslednje proračunsko leto,
– druge podatke v skladu z navodili in roki ministrstva.
(1) Ministrstvo izvaja v javnih in zasebnih zavodih nadzor nad namensko porabo sredstev za izvedbo programov srednjega šolstva na podlagi usklajevanja finančnega načrta z obrazložitvami, pregleda letnih poročil po predpisih o računovodstvu in po potrebi s podrobnejšim pregledom poslovanja javnega zavoda.
(2) Zavod mora ministrstvu kadarkoli omogočiti vpogled v evidence, listine in drugo dokumentacijo, povezano z njegovim poslovanjem ter namensko porabo sredstev.
(3) Ministrstvo lahko kadarkoli preveri verodostojnost podatkov, ki mu jih v skladu s tem pravilnikom posreduje zavod.
(ukrepi in odprava napak)
(1) Če se naknadno ugotovi, da je zavod posredoval napačne ali pomanjkljive podatke, na podlagi katerih mu je bil določen višji obseg sredstev, kot bi jih bil upravičen dobiti oziroma da je sredstva porabil za izvedbo aktivnosti, ki so neobičajne glede kraja izvedbe oziroma visokih stroškov, ki so z njimi povezani, in štejejo kot negospodarna raba javnih sredstev, se zavodu preveč nakazana sredstva odtegnejo praviloma v roku treh mesecev od ugotovitve, izjemoma pa tudi kasneje v istem ali naslednjem proračunskem letu.
(2) Če se naknadno ugotovi, da so sredstva iz 21. člena tega pravilnika za zavod določena v drugačnem obsegu, kot bi jih bil dejansko upravičen dobiti, se sredstva zavodu na novo določijo in ustrezno poračunajo, praviloma v istem proračunskem letu.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(stroški plač v prehodnem obdobju)
Pri določanju obsega sredstev za plače na podlagi 5. člena tega pravilnika se upošteva postopna pridobitev pravice do višje plače, kot jo določa 101. člen Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) oziroma drugi predpisi s področja plač v javnem sektorju.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 107/12, 56/17, 5/19, 178/21, 74/23, 96/24 in 110/24), ki se uporablja do 30. novembra 2025.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. decembra 2025.
Št. 0070-44/2025
Ljubljana, dne 11. novembra 2025
EVA 2025-3350-0039
za vzgojo in izobraževanje
