Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) ter drugega odstavka 67. člena in četrtega odstavka 76. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25) je Vlada Republike Slovenije sprejela
o ustanovitvi javnega infrastrukturnega zavoda Institut informacijskih znanosti
(1) Univerzitetni inštitut informacijskih znanosti, Prešernova 17, Maribor, je bil ustanovljen z odlokom o ustanovitvi Univerzitetnega inštituta informacijskih znanosti kot javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 10/92), vpisan v sodni register pri Temeljnem sodišču v Mariboru dne 8. 5. 1992 pod št. 1/898-00, s sklepom o preoblikovanju Univerzitetnega instituta informacijskih znanosti v javni zavod (Uradni list RS, št. 25/94) preoblikovan v javni zavod in preimenovan v Institut informacijskih znanosti ter v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.
(2) S tem sklepom se delovanje javnega infrastrukturnega zavoda Institut informacijskih znanosti (v nadaljnjem besedilu: zavod) uskladi z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21, 40/23, 102/24 in 40/25; v nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.
(3) Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v njenem imenu izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).
(1) Ime javnega infrastrukturnega zavoda: Institut informacijskih znanosti.
(2) Ime v angleškem jeziku: Institute of Information Science.
(3) Skrajšano ime: IZUM.
(4) Sedež zavoda: Maribor.
(5) Poslovni naslov zavoda: Prešernova ulica 17, Maribor.
Dejavnosti zavoda v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 27/24 in 45/25) so:
C18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa
F42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacije
F43.210 Elektroinštalacije
G46.500 Trgovina na debelo z napravami za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo
J58.110 Izdajanje knjig
J58.130 Izdajanje revij in druge periodike
J58.190 Drugo založništvo, razen izdajanja programske opreme
J59.110 Produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj
J59.120 Postprodukcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, videofilmov, televizijskih oddaj
J60.200 Televizijska dejavnost in distribucija videoposnetkov
J60.390 Druge dejavnosti distribucije vsebin
K62.100 Računalniško programiranje
K62.200 Svetovanje o računalniških napravah in programih ter upravljanje računalniških naprav in sistemov
K62.900 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti
K63.100 Dejavnosti v zvezi z računalniško infrastrukturo, obdelavo podatkov in gostovanjem ter povezane dejavnosti
K63.910 Dejavnosti spletnih iskalnikov
M68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin
N71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje
N71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje
N72.100 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju naravoslovja in tehnologije
N72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike
N74.990 Vse druge strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, d. n.
O77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup
O82.200 Dejavnosti klicnih centrov
O82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
Q85.590 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d. n.
Q85.690 Pomožne dejavnosti za izobraževanje, d. n.
S90.310 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
S91.110 Dejavnost knjižnic
T94.120 Dejavnost strokovnih združenj
T95.100 Popravila in vzdrževanje računalnikov in komunikacijskih naprav.
(1) Zavod opravlja naloge javne službe, in sicer infrastrukturne dejavnosti kot podpore znanstvenoraziskovalni dejavnosti po ZZrID, in javne službe po Zakonu o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01, 96/02 – ZUJIK in 92/15; v nadaljnjem besedilu: ZKnj-1) – to je naloge informacijskega servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture, in sicer:
1. razvoj, organiziranje in vzdrževanje informacijskega sistema za spremljanje raziskovalne dejavnosti v Republiki Sloveniji;
2. upravljanje nacionalne infrastrukture zmogljivega računalništva, izvajanje storitev s področja superračunalništva, sodelovanje v slovenski skupnosti superračunalništva, sodelovanje v mednarodnih pobudah superračunalništva;
3. sodelovanje pri razvoju in upravljanju repozitorijev za raziskovalne rezultate, izvajanje storitev na področju repozitorijev za raziskovalne rezultate in povezovanje v mednarodne pobude na področju repozitorijske infrastrukture za raziskovalne rezultate;
4. zagotavljanje infrastrukture in storitev za odprto znanost in mednarodno povezovanje;
5. koordiniranje razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov s svojega delovnega področja;
6. koordiniranje razvoja in uporabe standardov računalniške podpore za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov;
7. razvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega sistema in njegovih servisov;
8. ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjižnic za sodelovanje v vzajemni katalogizaciji v sodelovanju z nacionalno knjižnico;
9. organiziranje in opravljanje podpornih, izobraževalnih in svetovalnih dejavnosti na strokovnih področjih delovanja;
10. načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti za delovanje sistema;
11. organiziranje ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih z neposrednim dostopom v dogovoru z njihovimi proizvajalci;
12. organiziranje strokovnega izobraževanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni bibliografski sistem;
13. priprava strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost;
14. sodelovanje v javnih programih razvoja Republike Slovenije kot informacijske družbe;
15. izvajanje storitev ter inženiringa pri razvoju, vzdrževanju in delovanju informacijske in komunikacijske infrastrukture in storitev za organizacije s področja izobraževanja, raziskovanja ter za javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost;
16. raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju;
17. sodelovanje pri razvoju in upravljanju informacijskega sistema na področju učnih virov, omogočanje spremljanja delovanja šolskih knjižnic v Sloveniji in izvajanje vseh drugih nalog s svojega delovnega področja, ki podpirajo razvoj šolskega knjižničarstva;
18. druge naloge na podlagi sprejetih dolgoročnih usmeritev razvoja in letnih programov dejavnosti.
(2) Zavod opravlja javno službo v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda.
(3) Zavod lahko opravlja tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost v skladu z določbami ZZrID.
(4) Zavod se vključuje v mednarodno strokovno in znanstveno sodelovanje in povezovanje s sorodnimi organizacijami v svetu ter širi svojo dejavnost zunaj Slovenije v skladu z usmeritvami ustanovitelja.
Zavod opravlja naloge centra 2. kategorije pod pokroviteljstvom Unesca v obsegu določil Zakona o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo ter Organizacijo združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) o preoblikovanju IZUM – Regionalnega centra za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti v Mariboru, Slovenija, v center 2. kategorije pod pokroviteljstvom Unesca in o njegovem delovanju (MSIZUM, Uradni list RS – mednarodne pogodbe, št. 3/20).
(1) Zavod lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z javno službo, pri čemer ta ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.
(2) Zavod opravlja dejavnost iz prejšnjega odstavka v obsegu in na način, določen z letnim programom dela in finančnim načrtom zavoda.
(3) Zavod lahko prodajo blaga in storitev na trgu izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.
(4) Zavod lahko opravlja tržno dejavnost za storitve iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena tega sklepa, kadar se opravljajo za uporabnike, ki niso financirani večinoma iz javnih sredstev.
(5) Kadar zavod opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo ter stroške dela.
(1) Obvladovanje pomembnih tveganj v poslovanju zavoda, povezanih z zagotavljanjem neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov državnega in mednarodnega pomena ter obvladovanjem nevarnosti in škod, se v zavodu lahko zagotavlja z organiziranjem stalne pripravljenosti zaposlenih na domu.
(2) Stalna pripravljenost zaposlenih na domu (v nadaljnjem besedilu: stalna pripravljenost) pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe po prihodu na delo (v nadaljnjem besedilu: intervencija) izven delovnega časa. Kot prihod na delo zaradi intervencije izven delovnega časa se šteje prihod na delovno mesto ali intervencija z oddaljene lokacije (od doma, na lokaciji težave, na vozliščih in drugo).
(3) Izvajanje stalne pripravljenosti pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zavoda izven delovnega časa zaradi potreb takojšnjega prihoda na delo ali zagotovitve neprekinjenega delovanja informacijskih sistemov iz četrtega odstavka tega člena na oddaljeni način.
(4) Nujni informacijski sistemi in storitve, za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, so tisti, ki zagotavljajo neprekinjeno delovanje informacijskih infrastruktur javnih infrastrukturnih zavodov, delovanje storitev, od katerih sta odvisna delovanje javnih zavodov s področja raziskovanja, izobraževanja, kulture, državne uprave in delovanje interneta v Republiki Sloveniji. Med nujne informacijske storitve se šteje tudi neprekinjeno zagotavljanje informacijske varnosti.
(5) Infrastrukturne dejavnosti, ki so izpostavljene pomembnim tveganjem in za katere se lahko odredi stalna pripravljenost, so: delovanje računalniške, superračunalniške in komunikacijske infrastrukture, delovanje storitev in centralnih aktivnosti ter posredovanje pri varnostnih incidentih.
(6) Stalna pripravljenost se izvaja izven delovnega časa in na vse dela proste dneve. Izvajanje stalne pripravljenosti mora biti vnaprej pisno odrejeno. Stalna pripravljenost se praviloma opredeli tudi v opisu delovnih nalog delovnega mesta v aktu o sistematizaciji.
(7) Čas stalne pripravljenost se ne šteje v delovni čas. Zaposlenemu v stalni pripravljenosti pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti, kot je opredeljen v Kolektivni pogodbi za javni sektor.
(8) Intervencija pomeni nujno in časovno nepredvidljivo delo izven določenega časa v primeru prekinitev storitev iz četrtega odstavka tega člena, med katere štejemo tudi prekinitev komunikacijskih povezav.
(9) Druge organizacijske določbe glede posameznih storitev, ki zahtevajo stalno pripravljenost, in glede načina njihove določitve se določijo v splošnem aktu zavoda o stalni pripravljenosti, ki ga na predlog direktorja sprejme upravni odbor zavoda.
Za zagotavljanje enakih možnosti spolov zavod sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.
IV. ORGANIZACIJA IN ORGANI ZAVODA
Podrobnejša organiziranost zavoda se določi s statutom.
(1) Organi zavoda so:
– upravni odbor,
– direktor in
– strokovni svet.
(2) Svetovalno telo zavoda je Svet članic COBISS.
1. Upravni odbor
(1) Organ upravljanja zavoda je upravni odbor, ki ga sestavlja devet članov, od katerih:
– tri člane imenuje ustanovitelj, na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, enega na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za digitalizacijo,
– štiri člane imenuje strokovni svet iz vrst uporabnikov zavoda oziroma zainteresirane javnosti, in sicer enega na predlog Rektorske konference Republike Slovenije, enega na predlog Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije in dva na predlog Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Imenovani člani ne smejo prihajati iz iste institucije,
– dva člana izvolijo zaposleni delavci zavoda izmed sebe.
(2) Predsednika upravnega odbora zavoda izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.
(3) Ministrstva iz prve alineje prvega odstavka tega člena izberejo predstavnike ustanovitelja, ki jih imenuje vlada, z javnim pozivom. Če se na javni poziv ne prijavi dovolj kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz javnega poziva, in je treba zagotoviti nemoteno delovanje upravnega odbora instituta ali v primeru odstopa ali razrešitve predstavnika ustanovitelja v obdobju do največ enega leta pred iztekom mandata upravnega odbora inštituta, lahko ministrstva iz prve alineje prvega odstavka tega člena predlagajo kandidata, ki izpolnjuje pogoje iz javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.
(4) Podrobnejši postopek imenovanja članov upravnega odbora, ki so predstavniki uporabnikov zavoda oziroma zainteresirane javnosti, in predstavnikov zaposlenih se določi v statutu.
(1) Upravni odbor zavoda ima naslednje pristojnosti:
1. sprejema splošne akte zavoda ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;
2. sprejema strategijo razvoja zavoda in spremlja njeno uresničevanje;
3. sprejema letni program dela in finančni načrt zavoda, h kateremu mora pridobiti soglasje ustanovitelja;
4. sprejema letno poročilo zavoda;
5. odloča o zadevah gospodarske in materialne narave;
6. odloča o predlogu direktorja o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;
7. na predlog direktorja ustanovitelju predlaga način pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki;
8. daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;
9. izvaja nadzor nad vodenjem poslov ter nad finančnim in premoženjskim stanjem zavoda;
10. sprejema statut, h kateremu, ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;
11. imenuje zunanje revizorje za pregled finančnega poslovanja zavoda;
12. potrjuje program notranje revizije in program notranjega nadzora;
13. daje soglasje za posle, ki se v statutu določijo kot posli, za katere je potrebno soglasje upravnega odbora;
14. od direktorja lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve v zvezi s poslovanjem zavoda;
15. imenuje in razrešuje direktorja zavoda, k čemur ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;
16. imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
17. določa cenike za opravljanje prodaje in storitev na trgu ter sprejme akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu;
18. obravnava mnenja in predloge strokovnega sveta;
19. sprejema poslovnik upravnega odbora;
20. izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom in statutom zavoda.
(2) K predlogu strategije razvoja zavoda in letnega programa dela ter finančnega načrta, v delu, ki ureja naloge, opredeljene v 4., 5., 6., 7., 11. in 12. točki prvega odstavka 4. člena tega sklepa, mora upravni odbor pridobiti predhodno mnenje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
(3) Upravni odbor zavoda ministrstvo, pristojno za znanost:
– obvešča o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja v sedmih dneh od njegovega imenovanja oziroma razrešitve;
– seznanja z besedilom statuta in njegovih sprememb v sedmih dneh po njihovem sprejetju;
– na podlagi njegovih usmeritev ali na njegovo zahtevo obvešča o sprejetih odločitvah upravnega odbora;
– vsako leto v letnem poročilu zavoda obvešča o delu upravnega odbora.
(1) Mandat članov upravnega odbora zavoda je štiri leta. Upravni odbor je konstituiran, ko je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica članov. Konstitutivno sejo skliče in do imenovanja predsednika upravnega odbora vodi direktor.
(2) Način dela upravnega odbora se določi s statutom zavoda oziroma poslovnikom upravnega odbora.
(3) Člani upravnega odbora zavoda morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in kršitev varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava, pri čemer javni raziskovalni ali infrastrukturni zavod sklene tudi ustrezno zavarovanje odgovornosti članov upravnega odbora.
2. Direktor
(1) Direktor je poslovodni organ zavoda.
(2) Direktor vodi, zastopa in predstavlja zavod ter je odgovoren za zakonitost poslovanja zavoda. Opravlja naslednje naloge:
1. skrbi in odgovarja za zakonitost dela zavoda in za izvajanje njegovih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom ter splošnimi akti zavoda;
2. upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte zavoda;
3. upravnemu odboru predlaga v sprejetje statut in akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;
4. upravnemu odboru predlaga v sprejetje letni program dela in finančni načrt zavoda;
5. upravnemu odboru predlaga v sprejetje letno poročilo o delu zavoda;
6. upravnemu odboru predlaga v sprejetje strategijo razvoja zavoda;
7. sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti zavoda, če s predpisi ni določeno drugače;
8. pripravi predlog odločitve o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki za upravni odbor;
9. obravnava mnenja in predloge strokovnega sveta;
10. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
11. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, tem sklepom oziroma statutom zavoda.
(3) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v statutu zavoda.
(4) Direktor je odgovoren, da zavod posluje v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom in splošnimi akti zavoda.
(5) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in ustanovitelju.
(6) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti zavoda. Direktor odgovarja zavodu za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.
(1) Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor zavoda.
(2) Mandat direktorja je pet let, po poteku mandatne dobe pa je lahko znova imenovan.
(3) Za direktorja zavoda je lahko imenovana oseba z najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven s področja dejavnosti zavoda, ter izpolnjuje tudi druge pogoje, določene s tem sklepom, in sicer:
1. je strokovnjak na področju informacijskih tehnologij ali informacijske družbe ali deluje na znanstvenoraziskovalnem področju;
2. ima najmanj osem let delovnih izkušenj na področju informacijskih tehnologij ali informacijske družbe ali na področju znanstvenega raziskovanja;
3. ima izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih in organizacijskih nalog;
4. ima izkušnje s področja znanstvenega raziskovanja;
5. aktivno obvlada slovenski in en svetovni jezik, pri čemer ima prednost znanje angleškega jezika;
6. ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri vodenju razvoja informacijskih sistemov;
7. ima sposobnosti za organiziranje, vodenje in koordiniranje;
8. pripravi vizijo razvoja zavoda za pet let;
9. izpolnjuje druge pogoje, določene s predpisi.
(1) Zavod ima lahko enega namestnika direktorja. Število pomočnikov direktorja se določi s statutom.
(2) S statutom se določi način imenovanja namestnika in pomočnikov direktorja. S statutom se določi tudi način določanja zaposlenih, ki opravljajo naloge vodenja notranje organizacijske enote.
3. Strokovni svet
(1) Za obravnavanje vprašanj s področja uporabniškega, strokovnega, programskega in razvojnega dela ima zavod strokovni svet, ki ga sestavljajo predstavniki uporabnikov in zaposlenih. Strokovni svet je strokovni organ zavoda.
(2) Pristojnosti strokovnega sveta so:
1. odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih zavoda;
2. da mnenje k strategiji razvoja zavoda;
3. obravnava letni program dela in finančni načrt zavoda;
4. sprejema stališča o ravni kakovosti storitev zavoda;
5. da mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja zavoda;
6. imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;
7. v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 12. člena tega sklepa imenuje štiri člane upravnega odbora iz vrst uporabnikov zavoda oziroma zainteresirane javnosti;
8. izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom oziroma statutom zavoda.
(3) Upravni odbor imenuje strokovni svet zavoda na predlog direktorja, pri čemer se upošteva uravnotežena zastopanost spolov članov.
(4) Strokovni svet sestavlja od devet do trinajst članov. Med imenovanimi člani strokovnega sveta morajo biti tudi strokovnjaki s področij knjižničarstva, znanosti, skupnosti odprte znanosti, visokega šolstva, superračunalništva in informacijskih tehnologij.
(5) Sestava, dolžina mandata, način oblikovanja in podrobnejše naloge strokovnega sveta se v skladu s tem aktom določijo v statutu, pri čemer se upošteva uravnotežena zastopanost spolov članov.
4. Svet članic COBISS
(1) Za obravnavanje vprašanj razvoja in delovanja kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov COBISS se posebej oblikuje Svet članic COBISS kot svetovalno telo za oblikovanje in usklajevanje stališč slovenskih knjižnic – polnopravnih članic sistema COBISS.SI.
(2) Svet članic COBISS sestavljajo predstavniki glavnih skupin knjižnic (nacionalna, splošne, visokošolske, specialne, šolske) po merilu skupnega prispevka (bibliografskih) zapisov v vzajemno bazo podatkov.
(1) Za urejanje pravic in obveznosti iz delovnih razmerij zaposlenih se uporabljajo predpisi, ki urejajo položaj in plače zaposlenih v javnem sektorju, in kolektivna pogodba za raziskovalno dejavnost.
(2) Direktor sklepa pogodbe o zaposlitvi in opravlja druge pristojnosti delodajalca. Pogodbo o zaposlitvi z direktorjem sklene predsednik upravnega odbora zavoda.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE ZAVODA
(1) Zavod upravlja vsa osnovna in druga materialna sredstva, ki jih je upravljal do uveljavitve tega sklepa.
(2) Zavod upravlja premično in nepremično premoženje v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države.
(1) Sredstva, potrebna za izvajanje svojih dejavnosti, zavod pridobiva:
1. iz proračuna Republike Slovenije,
2. iz proračuna Evropske unije, drugih evropskih institucij in drugih držav,
3. iz proračunov lokalnih skupnosti,
4. s plačili za storitve,
5. s prodajo blaga in storitev na trgu,
6. z donacijami in darili,
7. iz drugih virov.
(2) Za izvajanje nalog iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa se javnemu zavodu zagotovijo sredstva iz proračuna Republike Slovenije na podlagi pogodbe o financiranju izvedbe letnega programa dela in finančnega načrta, ki jo sklene z ministrstvom, pristojnim za znanost, in sicer za naloge iz 1. do 16. točke ter naloge iz 18. točke prvega odstavka 4. člena tega sklepa. Na podlagi pogodbe, ki jo sklene z ministrstvom, pristojnim za izobraževanje, pa naloge iz 17. točke prvega odstavka 4. člena tega sklepa.
(3) Na podlagi 18. točke prvega odstavka 4. člena tega sklepa lahko zavod za opravljanje nalog, določenih z letnim programom dela in finančnim načrtom, sklene pogodbo z drugimi ministrstvi ali pridobi druga proračunska sredstva ali sredstva iz drugih virov in o tem sklene ustrezno pogodbo.
(4) Zavod posluje po podračunu, odprtem pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.
(1) Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih virov.
(2) Zavod prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.
(3) Prihodki infrastrukturne ali znanstvenoraziskovalne in z njo povezane dejavnosti iz proračuna Evropske unije za izvajanje centraliziranih in drugih programov Evropske unije ter od drugih evropskih institucij se pri zavodu obravnavajo enako kot prihodki javne službe.
VII. RAZPOLAGANJE S PRESEŽKOM PRIHODKOV NAD ODHODKI IN KRITJE PRIMANJKLJAJA SREDSTEV ZA DELO
(1) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen iz javne službe, lahko zavod nameni le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.
(2) Zavod za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega odstavka 6. člena tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora zavoda.
(3) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz prvega odstavka 6. člena tega sklepa, zavod ne sme pokriti iz sredstev javne službe. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora zavoda.
(4) Letno poročilo zavoda mora pregledati pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.
VIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI ZAVODA V PRAVNEM PROMETU
Zavod je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru registriranih dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev, ob upoštevanju 20. člena tega sklepa.
IX. ODGOVORNOSTI USTANOVITELJA ZA OBVEZNOSTI ZAVODA
(1) Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti zavoda od opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do višine vrednosti premoženja, pridobljenega iz državnega proračuna, ki ga zavod upravlja.
(2) Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti zavoda iz izvajanja tržne dejavnosti.
(3) Za obveznosti zavoda iz tržne dejavnosti jamči zavod s prihodki iz tržne dejavnosti.
X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(1) Mandat direktorja zavoda ter mandati upravnega odbora, strokovnega sveta in sveta članic COBISS se nadaljujejo do njihovega izteka.
(2) Vodstveni delavci ter delavci s posebnimi pooblastili, imenovani pred sprejetjem tega sklepa, nadaljujejo delo do imenovanja po postopku in na način, ki ga določajo zakon, ta sklep in statut.
Zavod uskladi statut in druge splošne akte s tem sklepom in ZZrID najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega sklepa.
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti (Uradni list RS, št. 71/02 in 51/16).
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-312/2025
Ljubljana, dne 6. novembra 2025
EVA 2023-3360-0034
Vlada Republike Slovenije
