Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025.
Št. 003-02-1/2025-274
Ljubljana, dne 31. oktobra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-I)
1. člen
V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb) se v 13. členu v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Vsakdo ima pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, s katero se odloča ali posega v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.«.
V 31. členu se v tretjem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »šestih«.
V petem odstavku se v drugem stavku črta besedilo »vrsto in stopnjo izobrazbe,«.
V 38. členu se v prvem odstavku v drugem stavku črta besedilo »in organizacij«.
V drugem odstavku se črtata besedilo »ter organizacijah« in besedilo »oziroma organizacije«.
Peti, šesti in sedmi odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(5) O izločitvi uradne osebe nosilca javnega pooblastila odloča predstojnik nosilca javnega pooblastila. O izločitvi predstojnika nosilca javnega pooblastila odloča predstojnik organa, ki odloča o pritožbi zoper odločbo nosilca javnega pooblastila, če pritožba ni dovoljena pa minister, v čigar delovno področje spada upravna zadeva.
(6) O izločitvi uradne osebe uprave samoupravne lokalne skupnosti v zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti odloča tajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti.
(7) O izločitvi tajnika oziroma direktorja uprave samoupravne lokalne skupnosti v zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti odloča župan.«.
Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(9) O izločitvi uradne osebe v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na samoupravno lokalno skupnost odloči tajnik oziroma direktor uprave samoupravne lokalne skupnosti. O izločitvi tajnika oziroma direktorja samoupravne lokalne skupnosti odloča minister, v čigar delovno področje spada zadeva.«.
V prvem odstavku 45. člena, v prvem odstavku 275. člena ter v prvem in četrtem odstavku 280. člena se besedilo »državni tožilec« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »državno tožilstvo« v ustreznem sklonu, besedilo »državni pravobranilec« v vseh sklonih pa se nadomesti z besedilom »državno odvetništvo«.
V 51. členu se v prvem odstavku v prvem in tretjem stavku besedilo »je neznano« nadomesti z besedilom »ali sedež je neznan«.
V 61. členu se v drugem odstavku beseda »opravilno« nadomesti z besedo »poslovno«.
V 62. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Organ na prošnjo stranke ali drugega udeleženca v postopku, če oceni, da je glede na naravo zadeve ali procesnega dejanja smiselno, lahko dovoli, da stranki ali drugemu udeležencu namesto tolmača pri komunikaciji v uradnem jeziku pomaga poslovno popolnoma sposobna oseba, ki ji ta zaupa. Stranko ali drugega udeleženca v postopku se opozori, da organ ni odgovoren za pravilnost izjave osebe, ki mu pomaga pri komunikaciji, to osebo pa, da mora natančno sporočiti tisto, kar je bilo izrečeno. Za povračilo stroškov zaradi pomoči pri komunikaciji se uporabljajo določbe tega zakona o stroških strokovne pomoči.«.
V 63. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vloga se lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (v nadaljnjem besedilu: vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z naprednim elektronskim podpisom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise, ali s kvalificiranim elektronskim podpisom (v nadaljnjem besedilu: elektronski podpis) (v nadaljnjem besedilu: vloga v elektronski obliki). Vloga v fizični obliki se izroči neposredno organu ali pošlje po pošti. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje informacijskemu sistemu organa ali informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge in ga hkrati obvesti o možnosti elektronskega vročanja v skladu z drugim odstavkom 86. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se v prvem stavku črta beseda »enotni«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki, vročanje dokumentov v elektronski obliki ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje uredi vlada z uredbo.«.
V sedmem odstavku se besedilo »po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »brez elektronskega podpisa«.
V 64. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vloge se lahko vložijo tudi pri organih, ki opravljajo naloge enotnih vstopnih točk. Organi, ki opravljajo naloge enotnih vstopnih točk, morajo vloge nemudoma posredovati pristojnim organom. Pristojni organ mora s takšno vlogo ravnati enako kot z vlogo, ki jo dobi neposredno od stranke.«.
V 65. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, na zahtevo vložnika, na podlagi njegovih navedb, izpolni predpisani ali drugače pripravljeni obrazec vloge, razen obrazcev vlog v zvezi z javnimi razpisi. Uradna oseba vložniku omogoči pregled in morebitne popravke izpolnjenega obrazca vloge.«.
V 66. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Podpis vložnika vloge ni potreben, če je vloga vložena ustno na zapisnik ali z izpolnitvijo obrazca vloge v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena in je uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovila istovetnost vložnika. Podpis vloge v elektronski obliki ni potreben, če se vloga vloži prek informacijskih sistemov iz 63. člena tega zakona, če se ob vložitvi vloge istovetnost vložnika ugotovi s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti ali prek centralne storitve za spletno prijavo in elektronski podpis v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja. Podatek o elektronski identifikaciji se skupaj z vlogo sporoči organu.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
V 67. členu se v prvem odstavku v drugem stavku črta besedilo »v roku petih delovnih dni«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če vložnik pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom vlogo zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.«.
V 68. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Vloga je vložena pravočasno tudi, če je zaradi očitne pomote vložena pri nepristojnem organu pred iztekom roka.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se vloga pošlje po pošti, se kot dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje priporočene pošiljke na pošti oziroma dan sprejetja poštne pošiljke, ki ga označi izvajalec poštne storitve. Če dan sprejetja poštne pošiljke ni označen ali ni razviden, se šteje, da je vloga vložena, ko jo organ prejme.«.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) O ustni obravnavi, pomembnih izjavah strank in drugih udeležencev v postopku ter drugih pomembnih dejanjih v postopku se sestavi zapisnik.
(2) O manj pomembnih izjavah strank in drugih udeležencev v postopku, uradnih opažanjih in ugotovitvah organa se sestavi uradni zaznamek. Uradni zaznamek podpiše uradna oseba, razen če se podatki o uradni osebi, ki je sestavila uradni zaznamek, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu.«.
75. člen se spremeni tako, da se glasi:
Zapisnik se sestavi tako, da uradna oseba, ki vodi postopek, ali z njenim dovoljenjem stranka ali drug udeleženec v postopku glasno narekuje zapisnikarju, kaj naj zapiše v zapisnik. Če ga uradna oseba, ki vodi postopek, piše sama, glasno govori, kaj piše, tako da navzoče osebe spremljajo potek nastajanja zapisnika.«.
V 76. členu se na koncu drugega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »V zapisnik se vpišejo tudi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če se stranki ali drugemu udeležencu v postopku v skladu z 62. členom tega zakona pri uradnem dejanju zagotovi spremljanje uradnega dejanja v njegovem jeziku, se v zapisnik navede, v katerem jeziku je oseba govorila oziroma spremljala postopek in kdo je prevajal ali pomagal pri komunikaciji.«.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Zapisnik se lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. Uradna oseba, ki vodi postopek, seznani udeležence z načinom evidentiranja procesnega dejanja ter o tem, da pisni odpravek zapisnika ne bo izdan. Na koncu dejanja pozove udeležence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisnika seznanjeni in ali se z njo strinjajo oziroma ali imajo kakšne pripombe. Zapisnik sklene uradna oseba, ki vodi postopek, z izjavo o času zaključka uradnega dejanja. Zvočni posnetek je del dokumentacije zadeve, ki se hrani v informacijskem sistemu organa. Zapisnik se hrani, dokler se hranijo dokumenti zadeve.«.
Dosedanji deseti odstavek se črta.
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Stranke in drugi udeleženci v postopku, katerih izjava je vpisana v zapisnik, imajo pred sklenitvijo zapisnika pravico seznaniti se z zapisnikom tako, da ga preberejo ali zahtevajo, da se jim prebere. Stranke imajo pravico dati pripombe na vsebino celotnega zapisnika, drugi udeleženci pa le glede dela zapisnika, v katerem je zapisana njihova izjava.
(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranke in druge udeležence v postopku opozoriti na pravico iz prejšnjega odstavka. V zapisnik se zapiše, ali so stranke in drugi udeleženci uveljavili pravico do seznanitve z zapisnikom in na kakšen način ter kratka vsebina morebitnih pripomb. Če pripomb ni, se to navede v zapisnik.
(3) Če je na podlagi pripomb strank in drugih udeležencev v postopku ali po presoji organa v zapisniku treba kaj popraviti, se to zapiše na koncu zapisnika.
(4) Če ima zapisnik v fizični obliki več strani, se te označijo z zaporednimi številkami.
(5) Zapisnik v fizični obliki lastnoročno podpiše uradna oseba, ki je vodila dejanje. Zapisnik v elektronski obliki uradna oseba, ki je dejanje vodila, podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom.
(6) Dopolnitve že sklenjenega zapisnika se podpišejo v skladu s prejšnjim odstavkom.«.
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
O ustni obravnavi, ki se snema, se sestavi zapisnik. V zapisniku se navede organ, kraj, datum in ura naroka, zadeva, v kateri se narok opravlja, osebno ime uradne osebe, ki vodi postopek, zapisnikarja, strank, zastopnikov, pooblaščencev in drugih udeležencev v postopku. Prav tako se navede, da je bila ustna obravnava posneta z napravo za zvočno ali zvočno-slikovno snemanje, da so bili udeleženci obveščeni o snemanju ter podatki o morebitni prekinitvi snemanja in kraju hrambe posnetka. Posnetek je priloga zapisnika. Stranke in drugi udeleženci v postopku imajo pred sklenitvijo zapisnika pravico seznaniti se z zapisnikom tako, da ga preberejo ali zahtevajo, da se jim prebere, ter dati pripombe na vsebino zapisnika.«.
V 81. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Predsedujoči podpiše zapisnik v fizični obliki z lastnoročnim podpisom, zapisnik v elektronski obliki pa s kvalificiranim elektronskim podpisom.«.
V 82. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve, poslušati zvočni posnetek, poslušati in pregledati zvočno-slikovni posnetek ter na svoje stroške prepisati ali preslikati dokumente v fizični ali elektronski obliki in pridobiti kopijo zvočnega ali zvočno-slikovnega posnetka. Pregledovanje, poslušanje, prepisovanje in preslikovanje nadzoruje uradna oseba ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. V primeru dvoma organ zahteva, da pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist.
(3) Pregled in prepis dokumentov, poslušanje ter pregledovanje posnetkov se lahko zahteva tudi ustno.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se zavrne zahteva stranke ali druge osebe, ki ima pravno korist, za pridobitev kopije zvočnega ali zvočno-slikovnega posnetka, če so na posnetku mladoletne osebe, osebe, ki potrebujejo posebno varstvo, ali druge osebe, katerih zasebnost bi bila nesorazmerno prizadeta, če bi se posnetek razkril osebam, ki nimajo pravice do pregleda in poslušanja posnetkov v skladu s tem zakonom. V tem primeru pregled in poslušanje posnetka poteka v uradnih prostorih pod nadzorom uradne osebe.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta drugi stavek.
Dosedanji šesti do deseti odstavek postanejo sedmi do enajsti odstavek.
Za 82. členom se doda nov 82.a člen, ki se glasi:
(1) Če so dokumenti zadeve, zvočni ali zvočno-slikovni posnetki v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti (v nadaljnjem besedilu: tajni podatki), imajo stranke pravico vpogledati, poslušati ali pregledati tajne podatke (v nadaljnjem besedilu: vpogled) v skladu s tem zakonom, pri čemer organ z zahtevo za vpogled smiselno postopa po 146.a členu tega zakona.
(2) Organ odloči o zahtevi za vpogled iz prvega odstavka tega člena s pisnim sklepom. V sklepu se določijo kraj, čas in način vpogleda. Vpogled v tajne podatke se opravi v prostorih organa, ki izpolnjujejo varnostne zahteve v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke. Če prostori organa ne izpolnjujejo varnostnih zahtev, se vpogled lahko opravi v prostorih drugega organa, ki izpolnjuje te varnostne zahteve. Vpogled se lahko opravi tudi v prostorih organa, ki ne izpolnjujejo varnostnih zahtev, ob uvedbi dodatnih varnostnih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.
(3) O vpogledu v tajne podatke se piše zapisnik. Organ opozori stranko ali pooblaščenca, ki se mu dovoli vpogled v tajne podatke, da mora varovati tajne podatke v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke, in na posledice razkritja.«.
85. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če se fizični osebi vroča dokument v fizični obliki, se vroči v stanovanju oziroma tam, kjer je zaposlena. Če se oseba z izvajalcem poštnih storitev pisno dogovori, da se ji pošta vroča v poštni predal, pa se dokument vroča neposredno v poštni predal.
(2) Vročitev dokumenta v fizični obliki se lahko opravi tudi v prostorih organa, če je fizična oseba tam ali če to zahtevata narava in pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti.
(3) Vročitev se lahko opravi tudi zunaj prostorov, navedenih v prvem in drugem odstavku tega člena, če je fizična oseba pripravljena dokument sprejeti.
(4) Če vročitve ni mogoče opraviti v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, se vročitev fizični osebi lahko opravi kjerkoli se ta oseba najde.«.
Za 85. členom se doda nov 85.a člen, ki se glasi:
(1) Državnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, se dokument vroči v elektronski obliki. Če takšna vročitev ni mogoča, se dokument vroči v fizični obliki. Na enak način se vroča tudi odvetniku in notarju oziroma odvetniški in notarski pisarni.
(2) Vročitev dokumenta v elektronski obliki se opravi v varni elektronski predal v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, ki ga ob vpisu naslovnika v Poslovni register Slovenije (v nadaljnjem besedilu: poslovni register) zagotovi ministrstvo, pristojno za varne predale, razen če naslovnik v poslovnem registru evidentira drug varni elektronski predal za namene vročanja v upravnih zadevah ali če organu med postopkom sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ki ni varen elektronski predal (v nadaljnjem besedilu: drug elektronski predal).
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se vročitev državnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti in nosilcu javnega pooblastila lahko opravi v varni elektronski predal v njegovem informacijskem sistemu v skladu s pogoji, ki jih določi vlada.
(4) Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje za namen vročanja dokumentov v varni elektronski predal v poslovnem registru preveri obstoj naslovnika iz prvega odstavka tako, da poslovnemu registru pošlje njegovo matično številko, poslovni register pa informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje sporoči podatke o naslovniku, njegovi firmi ali imenu, poslovnem naslovu in varnem elektronskem predalu.
(5) Če se državnemu organu, organu samoupravne lokalne skupnosti, pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku in posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, dokument vroča v fizični obliki, se vroča na naslovu, navedenem v poslovnem registru, razen če med postopkom sporoči drug naslov.
(6) Če se odvetniku in notarju dokument vroča v fizični obliki, se vročitev opravi v njegovi odvetniški oziroma notarski pisarni, razen če med postopkom sporočita drug naslov.
(7) Vročitev v skladu s 87. členom tega zakona se naslovnikom iz petega odstavka tega člena opravi tako, da se dokument izroči osebi, ki je določena oziroma pooblaščena za sprejemanje dokumentov, vročitev odvetniku ali notarju pa se opravi tudi tako, da se dokument vroči osebi, ki je zaposlena pri odvetniku ali notarju. Če se odvetnik ali notar nahaja v prostorih organa ali če to zahtevata narava in pomen dokumenta, se vročitev lahko opravi tudi v prostorih organa.
(8) Če kot stranka nastopa naselje ali skupina oseb, ki ni pravna oseba, se jim vroča tako, da se dokument v elektronski ali fizični obliki vroči osebi, ki so jo ti določili (četrti odstavek 48. člena tega zakona).
(9) Dokument v fizični obliki se vroča neposredno v poštni predal, če se naslovnik iz petega, šestega ali osmega odstavka tega člena z izvajalcem poštnih storitev pisno dogovori, da se mu vroča v poštni predal.«.
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Dokument se fizični osebi vroči v elektronski obliki, če fizična oseba v registru stalnega prebivalstva prijavi naslov za vročanje v elektronski obliki.
(2) Dokument se vroči v elektronski obliki tudi, če fizična oseba v vlogi sporoči naslov varnega elektronskega predala ali naslov drugega elektronskega predala, ali če je elektronski predal uporabila za vlaganje vlog v zadevi. Informacijski sistem iz drugega odstavka 63. člena tega zakona fizično osebo, ki je za vložitev vloge uporabila elektronski predal, po prejemu vloge s samodejnim obvestilom v ta elektronski predal seznani, da organ vanj lahko vroča dokumente v elektronski obliki, če ne bo kasneje zahtevala vročanja v drug elektronski predal ali vročanja v fizični obliki.
(3) Dokument se vroči v elektronski obliki tudi, če je fizična oseba v drugi upravni zadevi iz pristojnosti istega organa v vlogi sporočila ali uporabljala varni elektronski predal ali drug elektronski predal, če jo organ pred vročanjem seznani, da se dokumenti lahko vročajo v elektronski obliki na navedeni naslov, dokler ne sporoči drugače.
(4) Dokument se vroči fizični osebi v fizični obliki, če tako določa zakon, če vročitve ni mogoče opraviti v elektronski obliki, če naslovnik izjavi, da želi vročitev dokumentov v fizični obliki, od trenutka seznanitve organa s tako izjavo, ali če organ oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali kakšnega drugega razloga treba opraviti vročitev v fizični obliki.«.
86.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Vročitev dokumenta v elektronski obliki se opravi prek informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
(2) Če se vročanje dokumenta v elektronski obliki opravlja v varni elektronski predal, informacijski sistem iz prejšnjega odstavka pošlje sporočilo v varni elektronski predal, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh od odpreme sporočila v varni elektronski predal, in obvestilo o posledicah takega vročanja. Vročitev dokumenta je opravljena z dnem, ko naslovnik z elektronskim podpisom podpiše vročilnico.
(3) Če se vročanje dokumenta v elektronski obliki opravlja v drug elektronski predal, informacijski sistem iz prvega odstavka tega člena pošlje na telefonsko številko mobilnega telefona in v elektronski predal naslovnika sporočilo, da je v informacijskem sistemu dokument, ki ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh od odpreme sporočila v elektronski predal naslovnika in obvestilo o posledicah takega vročanja. Naslovnik prek informacijskega sistema dobi enolično identifikacijsko številko za prevzem dokumenta. Vročitev je opravljena z dnem, ko naslovnik potrdi prevzem dokumenta z enolično identifikacijsko številko.
(4) Če naslovnik pri vročanju v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena v sedmih dneh od odpreme sporočila v varni elektronski predal oziroma v drug elektronski predal ne podpiše vročilnice oziroma ne potrdi prevzema dokumenta, se šteje, da je vročitev opravljena sedmi dan od dneva odpreme sporočila. Po poteku roka se dokument pošlje v varni elektronski predal oziroma na elektronski naslov drugega elektronskega predala. Informacijski sistem naslovnika iz prejšnjega odstavka o tem obvesti s sporočilom na telefonsko številko mobilnega telefona.
(5) Če se vročanje opravlja v drug elektronski predal, pa naslovnik ne sporoči telefonske številke mobilnega telefona, se vročitev opravi tako, da se dokument pošlje v elektronski predal. Šteje se, da je vročitev opravljena sedmi dan od dneva odpreme dokumenta. Naslovniku se sporoči dan odpreme in dan vročitve. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel.
(6) V primeru dvoma prejem in dan prejema sporočila iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali dokumenta iz prejšnjega odstavka dokazuje organ. Če organ ugotovi, da naslovnik ni prejel sporočila ali dokumenta, se dokument vroči v skladu s četrtim odstavkom 83. člena tega zakona.
(7) Ko naslovnik podpiše vročilnico oziroma potrdi prevzem dokumenta, se mu omogoči prevzem dokumenta iz informacijskega sistema.«.
Za 86.a členom se doda nov 86.b člen, ki se glasi:
(1) Dokumenti v fizični obliki se vročijo z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal, če zakon ne določa drugače.
(2) Vročitev je opravljena sedmi dan od dneva odpreme, če se dokument pošilja v tujino, pa 21. dan od dneva odpreme, razen če naslovnik dokumenta ni prejel ali ga je prejel pozneje. Na dokumentu se označi dan odpreme. Naslovnik lahko uveljavlja svoje procesne pravice takoj, ko se po odpremi z dokumentom dejansko seznani, tudi če rok za seznanitev še ni potekel.
(3) V primeru dvoma prejem in dan prejema dokumenta dokazuje organ. Če se ugotovi, da naslovnik ni imel možnosti seznanitve z dokumentom, se dokument vroči v skladu s četrtim odstavkom 83. člena tega zakona.«.
Naslov oddelka »2. Osebno vročanje« se črta.
87. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ne glede na 86.b člen tega zakona se odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od vročitve katerih začne teči rok, ki se vročajo v fizični obliki, vročijo osebno tistemu, ki so mu namenjeni, če je to potrebno zaradi učinkovite vročitve ali kakšnega drugega razloga.
(2) O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico.
(3) Če se vročitve ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec pošiljko v hišnem predalčniku.
(4) Če se vroča v poštni predal, se vročitev opravi brez predhodnega poskusa osebne vročitve v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(5) Vročitev v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena velja za opravljeno sedmi dan od dneva, ko je bila pošiljka puščena v hišnem predalčniku oziroma poštnem predalu. Vročevalec na pošiljki in sporočilu, ki ga vrne organu, navede vzrok take vročitve, razen če se vroča v poštni predal, datum in kraj, kjer je pošiljko pustil, ter se podpiše. Naslovnik mora biti seznanjen s posledicami takega vročanja.
(6) Če naslovnik nima hišnega predalčnika ali poštnega predala ali je ta neuporaben, pusti vročevalec na vratih stanovanja ali poslovnega prostora sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje je dokument in da ga mora naslovnik prevzeti v sedmih dneh od dneva, ko je bilo puščeno sporočilo. Na sporočilu vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše. Sporočilo mora vsebovati tudi obvestilo o posledicah takega vročanja.
(7) Vročitev po prejšnjem odstavku je opravljena z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v sedmih dneh, velja vročitev za opravljeno sedmi dan od dneva, ko je bilo puščeno sporočilo iz prejšnjega odstavka. Po preteku tega roka vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Na pošiljki navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je pustil sporočilo, ter se podpiše.
(8) Če je treba opraviti vročitev dokumentov po prvem odstavku tega člena naslovniku v tujini, se vročitev opravi s priporočeno poštno pošiljko. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko naslovnik potrdi prevzem. Če pošiljke ne prevzame, mu organ omogoči seznanitev z dokumentom tako, da mu dokument vroči v skladu 86.b členom tega zakona.«.
Naslov pododdelka »c) Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti« se črta.
91. člen se črta.
V 92. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Osebam, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se dokumenti vročijo neposredno ali po ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve, če ni v mednarodni pogodbi določeno drugače.
(2) Fizičnim in pravnim osebam v tujini se lahko v skladu s tem zakonom vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če z mednarodno pogodbo ni določeno drugače. Fizičnim in pravnim osebam v tujini se izjemoma vroča po diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, razen po konzulatu, ki ga vodi častni konzularni funkcionar. Diplomatsko predstavništvo ali konzulat vročitev opravi po predpisih države, v kateri se vroča.«.
V četrtem odstavku se za besedo »kopenskem« vejica nadomesti z besedo »in« in črtata besedi »ali pomorskem«.
94. člen se spremeni tako, da se glasi
(1) Vročitev z javnim naznanilom se opravi, če je tako določeno z zakonom, če naslovniki niso znani ali se ne morejo določiti ali če vročitve ni mogoče opraviti na drug način.
(2) Z javnim naznanilom se naslovnik obvesti, da se v določenem času lahko seznani z dokumentom pri organu ali zahteva, da mu organ izroči ali pošlje dokument v fizični ali elektronski obliki. V javnem naznanilu se navedejo tudi vzrok za takšno vročanje, podatki o upravni zadevi in naslovniku, številka dokumenta, ki se vroča, izrek morebitne odločitve, dan objave javnega naznanila in dan nastopa vročitve.
(3) Vročitev z javnim naznanilom je opravljena 15. dan od dneva, ko je bilo naznanilo objavljeno na oglasni deski organa, ki vroča dokument, in na državnem portalu e-uprava. Javno naznanilo se lahko dodatno objavi tudi na drug krajevno običajni način.
(4) Če se dokument vroča z javnim naznanilom naslovniku, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, prijavljeno zakonsko prebivališče, se javno naznanilo lahko dodatno objavi tudi na oglasni deski tega organa.«.
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če stranka ali njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec med postopkom spremeni stalno ali začasno prebivališče, sedež ali naslov elektronskega predala, ki ga je navedel v vlogi ali pooblastilu, mora o tem takoj obvestiti organ, ki vodi postopek.
(2) Če vročevalec ugotovi, da se je oseba iz prejšnjega odstavka odselila z naslova, kjer naj se opravi vročitev, oziroma je na naslovu neznana, in vročevalec izve za naslov, na katerega se je odselila, vroči pošiljko na tem naslovu in o tem obvesti organ.
(3) Če oseba iz prvega odstavka tega člena ne obvesti organa o spremembi prebivališča, sedeža ali naslova, ki ga je navedla v vlogi ali pooblastilu, in vročevalec v skladu s prejšnjim odstavkom ne izve za naslov, na katerega se je oseba odselila, organ, ki vodi postopek, pa na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovi, da je naslov za vročanje, prijavljen na podlagi zakona, ki ureja prijavo prebivališča (v nadaljnjem besedilu: naslov za vročanje), oziroma sedež enak naslovu, kjer je bil opravljen poizkus vročitve, organ, ki vodi postopek, odredi naj se vse nadaljnje vročitve v postopku opravljajo z javnim naznanilom v skladu s 94. členom tega zakona.
(4) Če je iz uradnih evidenc razvidno, da je naslov za vročanje oziroma sedež drugačen kot naslov, na katerem je bil opravljen poizkus vročitve, se vročitev ponovno opravi na naslovu, navedenem v uradnih evidencah. Če vročitev na tem naslovu ni možna iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, pa vročevalec ne izve za naslov, na katerega se je oseba iz prvega odstavka odselila, organ odredi, da se nadaljnje vročitve v postopku opravijo z javnim naznanilom v skladu s 94. členom tega zakona.
(5) Če oseba ne obvesti organa o spremembi elektronskega predala ali vročitev v elektronski predal ni mogoča, se dokument vroči v fizični obliki na naslovu, ki ga je navedla v vlogi ali pooblastilu. Če tudi ta vročitev ni uspešna, se postopa v skladu s tretjim in četrtim odstavkom tega člena.«.
Naslov pododdelka »g) Vročanje na naslovu za vročanje« se črta.
96.a člen se črta.
V 97. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če se opravi vročitev v skladu s tretjim, četrtim ali šestim odstavkom 87. člena, vročevalec organu sporoči dan, ko je pustil pošiljko v hišnem predalčniku ali poštnem predalu oziroma dan, ko je bil naslovnik s sporočilom obveščen o obveznosti prevzema.«.
102. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Narok določi organ, če se opravi ustna obravnava.
(2) Organ mora na narok najmanj osem dni pred njegovim razpisom povabiti stranke in druge osebe, za katere ugotovi, da je potrebna njihova navzočnost. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo, ki je bila razlog za določitev naroka, če z vlogo še ni seznanjena.
(3) Narok se praviloma opravi v uradnih prostorih organa, ki vodi postopek, lahko pa tudi na kakšnem drugem mestu, če to terja ekonomičnost postopka.
(4) Organ lahko preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če se narok preloži, se naznanita kraj in čas novega naroka. Razlogi za preložitev se navedejo v zapisniku. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe.
(5) Organ lahko v vabilu omogoči stranki in drugim osebam, katerih navzočnost je potrebna, da so v času naroka na drugem mestu, če je zagotovljen prenos zvoka in slike v kraj, kjer je stranka, in obratno (v nadaljnjem besedilu: videokonferenca). V vabilu se navede način preverjanja identitete iz 154. člena tega zakona in tehnična navodila za sodelovanje na videokonferenci.«.
103. člen se spremeni tako, da se glasi:
Stranki, ki je iz opravičenega razloga zamudila rok ali narok ali kakšno drugo dejanje postopka in ga zaradi tega ne more več opraviti, se na njen predlog dovoli vrnitev v prejšnje stanje.«.
V 116. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je postopek ustavljen, lahko stranka, ki ni bila predhodno opozorjena na pravico do povračila stroškov, zahteva povrnitev stroškov v osmih dneh od dneva, ko je prejela sklep o ustavitvi postopka. V sklepu o ustavitvi postopka jo je treba na to opozoriti.«.
V 135. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če se postopek ustavi, se sklep lahko zapiše v zapisnik o dejanju, pri katerem je prišlo do umika zahteve ali ugotovitve, da je postopek treba ustaviti.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Za 146. členom se doda nov 146.a člen, ki se glasi:
(1) Če bi razkritje tajnih podatkov stranki lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije oziroma delovanju ali izvajanju nalog organa, ki je podatke določil kot tajne, se pravice iz 146. člena tega zakona do udeležbe v ugotovitvenem postopku ali delu ugotovitvenega postopka, v katerem se obravnavajo tajni podatki, zagotovijo po pooblaščencu, ki je odvetnik, ne glede na predpise, ki urejajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov.
(2) Organ, ki vodi postopek, mora pred odločitvijo o načinu zagotavljanja udeležbe v ugotovitvenem postopku ali pri posameznem dejanju, v katerem se obravnavajo tajni podatki, zahtevati obrazloženo mnenje organa, ki je podatke določil kot tajne, o morebitnih posledicah razkritja tajnega podatka.
(3) V primeru iz prvega odstavka tega člena organ pozove stranko, ki je v postopku ne zastopa odvetnik, da v roku, ki ga določi, imenuje pooblaščenca, ki je odvetnik. V pozivu seznani stranko, da ji bo postavil takega pooblaščenca po uradni dolžnosti, če ga ne bo postavila sama.
(4) Organ postavi pooblaščenca s sklepom, če ta soglaša z zastopanjem. Pooblaščenec lahko kadarkoli med postopkom, razen med ustno obravnavo, odreče zastopanje zaradi utemeljenih razlogov. Organ razreši pooblaščenca, če odreče zastopanje, če zastopanja ne opravlja v redu ali če stranka pooblasti drugega odvetnika. Zoper sklep o postavitvi in razrešitvi je dovoljena pritožba. Stroške pooblaščenca, ki ga postavi organ, krije organ.
(5) Kadar organ tajne podatke razkrije stranki ali pooblaščencu, ga pred tem opozori, da mora varovati tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, in na posledice razkritja. O razkritju tajnih podatkov organ, ki vodi postopek, obvesti organ, ki je podatke določil kot tajne.«.
154. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Organ razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno zaradi ugotovitve in razjasnitve dejanskega stanja zadeve, varstva pravic strank ali hitre in učinkovite izvedbe postopka.
(2) Narok za ustno obravnavo se v skladu s petim odstavkom 102. člena tega zakona lahko izvede po videokonferenci, če vsaj ena oseba sodeluje po videokonferenci.
(3) Istovetnost oseb, ki sodelujejo na ustni obravnavi po videokonferenci, se ugotovi z videoidentifikacijo ali na drug primeren način.
(4) Uradna oseba izvede videoidentifikacijo tako, da se na podlagi veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, s katere je jasno prepoznavna slika obraza osebe in drugi podatki, prepriča o istovetnosti osebe.
(5) Minister, pristojen za upravo, določi minimalne pogoje, ki jih mora izpolnjevati video komunikacijski sistem, ter podrobneje opredeli način ugotavljanja istovetnosti oseb z videoidentifikacijo.«.
V 155. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Javnost ustne obravnave se v primeru videokonference zagotavlja tako, da javnost spremlja obravnavo v prostorih ali na kraju, kjer se opravlja, ali po videokonferenci v drugih prostorih organa ali po videokonferenci izven prostorov organa.«.
Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.
Za 158. členom se doda nov 158.a člen, ki se glasi:
Če bi se ustna obravnava ali postopek v zahtevnih upravnih zadevah ali v zadevah, v katerih sodeluje več strank, tako lažje in hitreje izvedel, lahko organ pred začetkom obravnavanja na ustni obravnavi ali v okviru samostojnega dejanja strankam predstavi ključna pravna in dejanska vprašanja v zvezi s predmetom odločanja in pravnimi posledicami odločitve v postopku ter jim omogoči predstavitev in izmenjavo stališč. O predstavitvi in izmenjavi stališč se ne piše zapisnik. Če se stranka ne udeleži predstavitve, to zanjo nima pravnih posledic.«.
Za 163. členom se doda nov 163.a člen, ki se glasi:
(1) Ustna obravnava se zaradi večje učinkovitosti lahko zvočno ali zvočno-slikovno snema tako, da se posname ves narok ali del naroka. O začetku in koncu snemanja odloči uradna oseba, ki vodi procesno dejanje, in pred začetkom snemanja o tem obvesti stranke ter druge udeležence na naroku.
(2) Ustna obravnava se ne snema, če se na naroku ali delu naroka obravnavajo tajni podatki, posebne vrste podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in v drugih primerih, ko uradna oseba, ki vodi procesno dejanje, presodi, da snemanje ni primerno zaradi varstva strank in drugih udeležencev.
(3) Posnetek ustne obravnave vsebuje navedbo organa, kraj, datum in uro naroka, zadevo, v kateri se narok opravlja, navedbo osebnega imena uradne osebe, zapisnikarja, strank, zastopnikov, pooblaščencev in drugih udeležencev. Iz posnetka mora biti jasno, kdo je dal izjavo.
(4) Posnetek ustne obravnave se hrani, dokler se hranijo dokumenti zadeve, na fizičnem nosilcu v lasti organa ali v informacijskem sistemu organa.
(5) Zvočni posnetek ali zvočno-slikovni posnetek ustne obravnave lahko posluša ali pregleduje le tista uradna oseba, ki vodi postopek, ali uradna oseba, ki odloča v zadevi. Poslušanje ali pregled zvočnega ali zvočno-slikovnega posnetka se zaznamuje v zadevi z navedbo o kraju in času poslušanja ali pregleda ter podatki o uradni osebi. Če se posnetek kopira za potrebe postopka, se zaznamuje, kdo je napravil kopijo in namen ustvarjanja kopije.«.
V 177. členu se v drugem odstavku črtata besedilo »ob pogoju vzajemnosti« in drugi stavek.
V 178.e členu se v drugem odstavku črta besedilo »in žigosa«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Potrdilo o overitvi prepisa ali kopije, ki mora biti za uporabo v tujini overjena, se opremi z žigom organa.«.
V 179. členu se v prvem odstavku besedilo »Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil« nadomesti z besedo »Organi«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Potrdila in druge listine, o katerih se vodi uradna evidenca, se na zahtevo, vloženo v informacijskemu sistemu iz 63. člena tega zakona, lahko izdajo samodejno v elektronski obliki tako, da se opremijo z naprednim elektronskim žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski žig, organa, ki je potrdilo izdal. Potrdilo in druge listine, ki se izdajo samodejno, so takse prosti.«.
V 180. členu se besedilo »Državni organi in organi samoupravne lokalne skupnosti« nadomesti z besedo »Organi«.
V 185. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Uradna oseba, ki vodi postopek, zahteva, da priča navede naslednje podatke: osebno ime, prebivališče, datum rojstva in svoje razmerje do stranke. Če je priča uradna oseba, ki se zasliši zaradi svojega dela, lahko namesto prebivališča in datuma rojstva pove ime in naslov organa, v katerem je zaposlena.«.
Za 186. členom se doda nov 186.a člen, ki se glasi:
(1) Organ lahko pozove pričo, da v pisni izjavi odgovori na določena vprašanja (v nadaljnjem besedilu: pisna izjava), če oceni, da je glede na naravo zadeve, vsebino vprašanj ali osebo priče takšen način podajanja izjave zadosten. Pričo se opozori, da v pisni izjavi navede osebno ime, prebivališče, datum rojstva, svoje razmerje do stranke ter jo podpiše in da mora podati resnično izjavo, da ne sme ničesar zamolčati, na posledice krive izjave in na katera vprašanja lahko odreče pričanje.
(2) Priča, ki je dala pisno izjavo, se zasliši na ustni obravnavi, če bi postavljanje vprašanj priči s strani uradne osebe ali stranke lahko vplivalo na dejansko stanje in odločitev v zadevi.«.
V 193. členu se za prvi odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Izvedencu se s sklepom o določitvi dovoli pregled vseh ali dela dokumentov zadeve, če je to potrebno za pripravo izvida in mnenja. Če so v dokumentih tajni podatki, izvedenec lahko pregleda tajne podatke ne glede na določbe predpisov, ki urejajo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov. Izvedenca je treba v sklepu o določitvi opozoriti, da mora varovati tajne podatke v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke, in na posledice njihovega razkritja.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
194. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Če se izvedensko delo opravi na ustni obravnavi, izvedenec da izvid in mnenje ustno.
(2) Če se izvedensko delo opravi izven ustne obravnave, organ določi, da izvedenec pripravi pisni izvid in pisno mnenje ali ju da ustno na ustni obravnavi.
(3) Pisni izvid in pisno mnenje se vročita stranki. Organ ob tem pozove stranko, da se izjavi, ali ju želi obravnavati na ustni obravnavi, razen če organ sam presodi, da je ustna obravnava potrebna.
(4) Na ustni obravnavi lahko izvedencu, potem ko predstavi izvid in mnenje, uradna oseba, ki vodi postopek, in stranke postavljajo vprašanja in zahtevajo pojasnila glede izvida in mnenja.
(5) Glede zaslišanja izvedencev se smiselno uporablja 185. člen tega zakona.«.
V 210. členu se četrti odstavek črta.
Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
Za 210. členom se dodata nova 210.a in 210.b člen, ki se glasita:
(1) Če organ presodi, da ugotovljeno dejansko stanje ustreza materialni resnici, lahko zaradi zagotavljanja pravice do izjave z informativno odločbo seznani stranko z dejstvi in okoliščinami, ki so pomembne za izdajo odločbe.
(2) Informativna odločba ima enake sestavne dele kot odločba, s katero se postopek zaključi, vključno z obrazložitvijo v skladu z 214. členom tega zakona. V nazivu se navede, da gre za informativno odločbo, v pouku o pravnem sredstvu pa navedejo možnost ugovora, rok za ugovor in posledice, če se ugovor ne vloži. Informativno odločbo izda uradna oseba, ki ima pooblastilo za odločanje.
(3) Zoper informativno odločbo je pri organu, ki je odločbo izdal, dopusten ugovor v 21 dneh od vročitve. Če je ugovor vložen po izteku roka, se zavrže. Zoper sklep o zavrženju je dovoljena pritožba.
(4) Organ po ugovoru dopolni postopek, sicer izda odločbo o glavni stvari. Če postopek dopolni, lahko izda novo informativno odločbo.
(5) Če ugovor ni vložen ali če ni vložen pravočasno, informativna odločba postane pravnomočna odločba o glavni stvari. Šteje se, da se je stranka, ki ni vložila ugovora ali ga je vložila po izteku roka, odpovedala pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena.
(6) Če je v postopku več strank, pa so samo nekatere vložile ugovor zoper informativno odločbo, se odločba o glavni stvari kljub temu vroči vsem. Stranka ima v tem primeru ne glede na prejšnji odstavek pravico do pritožbe oziroma sodnega varstva zoper odločbo o glavni stvari, ne glede na to, ali je vložila ugovor.
(7) Zahteva za vstop v postopek, ki je vložena po izdaji informativne odločbe in pred iztekom roka za ugovor, ovira nastanek pravnomočnosti informativne odločbe, kot če bi bil zoper informativno odločbo vložen ugovor. Zahteva za vstop v postopek se obravnava v skladu s 142. členom tega zakona.
(1) Odločba se lahko izda z ustno razglasitvijo.
(2) Odločba se ustno razglasi na ustni obravnavi tako, da se prebere izrek in kratko sporočijo razlogi za odločitev. Ob razglasitvi se lahko napove, da bo o stroških postopka odločeno v pisni odločbi ali sklepu.
(3) Po ustni razglasitvi odločbe se stranka lahko odpove pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena.
(4) V zapisnik se napiše, da je bila odločba ustno razglašena, izrek odločitve, navedbo, da je bila stranka poučena o možnosti odpovedi pravici do pritožbe oziroma sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena, posledicah odpovedi in njeno izjavo o tem.
(5) Če se odločba razglasi ustno, je treba izdati pisno odločbo čim prej oziroma najpozneje do izteka roka iz 222. člena tega zakona. Organ je vezan na ustno razglašeno odločbo, razglašena odločba za stranko učinkuje od dneva vročitve pisne odločbe.«.
V 214. členu se četrti odstavek črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
Za 214. členom se dodata nova 214.a in 214.b člen, ki se glasita:
(1) Ne glede na 214. člen tega zakona se v postopkih, začetih na zahtevo stranke, lahko izda odločba brez obrazložitve, če se zahtevku ugodi in nihče ne ugovarja postavljenem zahtevku, kadar je v postopku udeleženih več strank.
(2) V odločbi iz prejšnjega odstavka se stranka v pouku o pravnem sredstvu pouči o tem, da mora pritožbo napovedati, če jo hoče vložiti, o roku za napoved pritožbe, o organu, pri katerem se napove pritožba, izdelavi odločbe z obrazložitvijo in o možnosti njenega izpodbijanja s pritožbo.
(3) Stranka mora napovedati pritožbo pri organu, ki je odločbo izdal, v 15 dneh od vročitve odločbe. Če pritožbe ne napove, se šteje, da se je odpovedala pravici do pritožbe.
(4) Stranka lahko umakne napoved pritožbe do vročitve odločbe z obrazložitvijo. Umika napovedi pritožbe ni mogoče umakniti.
(5) Če je stranka napovedala pritožbo, organ izda odločbo z obrazložitvijo v skladu s prejšnjim členom v osmih dneh od prejema napovedi pritožbe. Odločba z obrazložitvijo se vroči stranki oziroma vsem strankam, če je teh več, ne glede na to, ali so napovedale pritožbo.
(6) Zoper odločbo se lahko pritoži samo stranka, ki je napovedala pritožbo. Rok za pritožbo začne teči od vročitve odločbe z obrazložitvijo.
(7) Oseba, ki do izdaje odločbe brez obrazložitve ni sodelovala v postopku, pa bi morala biti udeležena kot stranski udeleženec, lahko v roku, v katerem lahko napove pritožbo stranka, napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe, če iz okoliščin izhaja, da za izdajo odločbe ni vedela oziroma ni mogla sklepati, da je bila izdana. Če napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe oseba, ki nima pravnega interesa, organ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep je dovoljena pritožba.
(8) Če oseba iz prejšnjega odstavka napove pritožbo ali zahteva vročitev odločbe, ko se je rok za napoved pritožbe za stranke že iztekel, se napoved pritožbe ali zahteva obravnava kot predlog za obnovo postopka.
(9) Državno tožilstvo in državno odvetništvo, ki nista sodelovala kot stranki v postopku, lahko v roku, v katerem lahko napove pritožbo stranka, napovesta pritožbo ali zahtevata vročitev odločbe.
(10) Če zoper odločbo ni dovoljena pritožba, se za napoved sodnega varstva zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena smiselno uporabljajo določbe tega člena o napovedi pritožbe.
(1) Ne glede na 214. člen tega zakona se odločba brez obrazložitve izda tudi, če je izdana z ustno razglasitvijo in se je stranka oziroma so se vse stranke, kadar je teh več, po razglasitvi in do izdaje pisne odločbe odpovedale pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, če pritožba ni dovoljena.
(2) V pisni odločbi brez obrazložitve se navede, da je bila ustno razglašena ter dan razglasitve in odpovedi pravici do pritožbe oziroma odpovedi pravici do sodnega varstva.
(3) Če se je stranka po razglasitvi odločbe odpovedala pravici do pritožbe oziroma pravici do sodnega varstva, ne more zahtevati izdaje odločbe z obrazložitvijo.«.
58. člen
Za 218. členom se doda nov 218.a člen, ki se glasi:
(1) Organ, ki odloči na podlagi tajnih podatkov, izda odločbo z obrazložitvijo, ki vsebuje tajne podatke, in odločbo z obrazložitvijo brez tajnih podatkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se odločba izda samo z obrazložitvijo, ki vsebuje tajne podatke, če je edina stranka v postopku državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, ki izpolnjuje fizične, tehnične in organizacijske pogoje za varovanje tajnih podatkov, določene s predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov. Podatek o izpolnjevanju fizičnih, tehničnih in organizacijskih pogojev se pridobi pri organu, pristojnem za vodenje evidence upravnih in varnostnih območij.
(3) Kadar se izda odločba v skladu s prvim odstavkom tega člena, se vroči odločba z obrazložitvijo brez tajnih podatkov. V skladu z merili iz prvega odstavka 146.a člena tega zakona odločba vsebuje poučitev o tem, ali stranka lahko sama ali po pooblaščencu, ki je odvetnik, vpogleda v odločbo z obrazložitvijo s tajnimi podatki v skladu z 82.a členom tega zakona. Če ima stranka pooblaščenca, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, se pooblaščencu vroči odločba z obrazložitvijo, ki vsebuje tajne podatke.
(4) Če stranka ob vročitvi odločbe nima pooblaščenca, ki je odvetnik, po katerem bi lahko vpogledala v odločbo z obrazložitvijo s tajnimi podatki, mora v 15 dneh od vročitve odločbe z obrazložitvijo brez tajnih podatkov postaviti pooblaščenca, ki je odvetnik, ali obvestiti organ, naj ga določi on, sicer rok za pritožbo teče od vročitve odločbe. Če stranka postavi pooblaščenca v 15 dneh od vročitve odločbe, rok za pritožbo začne teči z dnem, ko ga postavi, sicer pa z dnem, ko pooblaščenca določi organ, o čemer organ obvesti stranko v pouku o pravnem sredstvu.
(5) Odločba z obrazložitvijo, ki vsebuje tajne podatke, se vroči v skladu s predpisi, ki urejajo tajne podatke.«.
222. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pristojni organ mora izdati odločbo čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti.
(2) Če pristojni organ odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, mora odločbo izdati čim prej, najpozneje pa v enem mesecu od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil postopek začet po uradni dolžnosti.
(3) Če zaradi zahtevnosti ugotovitvenega postopka ali razlogov na strani stranke ali organa ni mogoče izdati odločbe v roku iz prvega odstavka tega člena, lahko organ podaljša rok za največ dva meseca in o tem obvesti stranko. V obvestilu navede razlog za neizdajo odločbe v predpisanem roku.
(4) Rok iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu tega zakona, in v primerih iz enajstega odstavka 82. člena tega zakona.
(5) Če organ, zoper odločbo katerega je dovoljena pritožba, ne izda odločbe v roku iz prvega ali drugega odstavka ali v podaljšanem roku iz tretjega odstavka tega člena, ima stranka pravico do pritožbe, kakor da bi bila izdana neugodna odločba zanjo.«.
224.a člen se črta.
228. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Pisni sklep se lahko izda brez obrazložitve, če se zahtevi ugodi ali če se postopek ustavi. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o izdaji odločbe brez obrazložitve.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se sklep o dovolitvi obnove in sklep o dovolitvi izvršbe izdata z obrazložitvijo.«.
V 229. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stranka ima pravico do pritožbe zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, s katero se odloča o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pravico do pritožbe ima tudi vsaka druga oseba, v katere pravice ali pravne koristi posega odločba, in sicer v roku, ki je določen za stranko.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem in četrtem odstavku, ki postaneta četrti in peti odstavek, se besedilo »državni tožilec in državni pravobranilec« nadomesti z besedilom »državno tožilstvo in državno odvetništvo«.
229.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Stranka se lahko do poteka roka za pritožbo odpove pravici do pritožbe. Izjava o odpovedi pravici do pritožbe se da pisno ali ustno na zapisnik.
(2) Stranka se lahko odpove pravici do pritožbe tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka.
(3) Stranka se lahko odpove pravici do pritožbe po vročitvi odločbe, če je odločba izdana z ustno razglasitvijo, pa od ustne razglasitve dalje, drugače odpoved nima pravnega učinka.
(4) Odpovedi pravici do pritožbe ni mogoče preklicati.
(5) Odločba postane pravnomočna, ko organ prejme pisno ali ustno izjavo na zapisnik stranke oziroma zadnje stranke, če je teh več.
(6) Odpoved pravici do pritožbe je dopustna tudi zoper sklep.«.
V 235. členu se v prvem odstavku število »15« nadomesti s številom »21«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
V 239. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Kadar stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje ni izdal odločbe v roku iz petega odstavka 222. člena tega zakona, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna v skladu z 255. členom tega zakona.«.
240. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Organ prve stopnje pritožbo zavrže s sklepom, če:
– ni dovoljena,
– ni pravočasna,
– je ni vložila upravičena oseba ali
– pritožnik nima pravnega interesa.
(2) Če pritožbo v primerih, določenih z zakonom, vlaga državno tožilstvo, državno odvetništvo ali druga oseba, ki jo določa zakon, se šteje, da je pravni interes za vložitev pritožbe podan.
(3) Zoper sklep, s katerim je bila pritožba zavržena, ima stranka pravico pritožbe. Če organ druge stopnje, ki odloča o pritožbi zoper sklep o zavrženju, spozna, da je ta pritožba utemeljena, odloči hkrati tudi o zavrženi pritožbi.«.
V 246. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če pritožbe zaradi razlogov iz prvega odstavka 240. člena tega zakona ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje.«.
V 255. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če se je stranka pritožila zato, ker organ prve stopnje ni izdal odločbe v roku iz petega odstavka 222. člena tega zakona, organ druge stopnje od organa prve stopnje zahteva, da mu sporoči, zakaj odločbe ni izdal pravočasno.«.
V 256. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odločba o pritožbi mora biti izdana čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ druge stopnje prejel pritožbo.«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če zaradi zahtevnosti zadeve ali razlogov na strani stranke ali organa organ druge stopnje ne more izdati odločbe v roku iz prejšnjega odstavka, lahko podaljša rok za največ dva meseca in o tem obvesti pritožnika.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »desetega« nadomesti z besedo »enajstega«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
V 258. členu se v prvem odstavku črta drugi stavek.
V 260. členu se v 9. točki beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
V 261. členu se v tretjem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
V petem odstavku se besedilo »Državni tožilec in državni pravobranilec« nadomesti z besedilom »Državno tožilstvo in državno odvetništvo«.
V 263. členu se v petem odstavku beseda »in« nadomesti z vejico in za števnikom »4.« doda besedilo »in 5.«.
267. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Organ, pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, predlog za obnovo postopka zavrže, če:
– ni dovoljen,
– ni pravočasen,
– ga ni vložila upravičena oseba,
– okoliščine iz 265. člena tega zakona niso verjetno izkazane, ali
– predlagatelj nima pravnega interesa.
(2) Če predlog za obnovo, v primerih določenih z zakonom, vlaga državno tožilstvo, državno odvetništvo ali druga oseba, ki jo določa zakon, se šteje, da je pravni interes za vložitev predloga za obnovo podan.
(3) Če predlog za obnovo ni popoln, ker niso navedene okoliščine iz 265. člena tega zakona, organ pred zavrženjem predloga pozove vložnika k odpravi pomanjkljivosti.
(4) Če so pogoji iz prvega odstavka tega člena izpolnjeni, preizkusi pristojni organ, ali so okoliščine oziroma dokazi, ki se navajajo kot razlog za obnovo, taki, da bi lahko pripeljali do drugačne odločbe, razen v primeru iz 9. in 10. točke 260. člena tega zakona; če ugotovi, da niso, zavrne predlog s svojo odločbo.«.
V 270. členu se v prvem odstavku črta označba odstavka »(1)«.
Drugi odstavek črta.
Za 281. členom se dodajo novi TRETJI A DEL, XVI.A POGLAVJE in 281.a člen, ki se glasijo:
ODPOVED PRAVICI DO SODNEGA VARSTVA
ODPOVED PRAVICI DO SODNEGA VARSTVA
(1) Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po ustni razglasitvi odločbe, če odločba ni bila razglašena pa po vročitvi dokončne odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe.
(2) Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka.
(3) Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
(4) V primeru odpovedi pravici do sodnega varstva postane odločba pravnomočna, ko organ prejme pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik stranke oziroma zadnje stranke, če je teh več.
(5) Odpoved pravici do sodnega varstva je dopustna tudi zoper sklep, ki se lahko izpodbija pred sodiščem, pri čemer se smiselno uporablja ta člen.«.
V 306.a členu se v tretjem odstavku v tretji alineji besedilo »varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom« nadomesti z besedilom »elektronskega podpisa«, sedma alineja pa se črta.
Dosedanje osma do deseta alineja postanejo sedma do deveta alineja.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti do deveti odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Oseba, ki mora opraviti strokovni izpit iz upravnega postopka, ki je določen kot pogoj za zasedbo delovnega mesta, lahko tega opravi v šestih mesecih od sklenitve delovnega razmerja, če se ob uveljavitvi tega zakona še ni iztekel trimesečni rok od sklenitve delovnega razmerja, v katerem bi morala opraviti strokovni izpit v skladu s tretjim odstavkom 31. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).
(1) Od uveljavitve tega zakona se v evidenci opravljanja strokovnih izpitov iz upravnega postopka iz spremenjenega 31. člena zakona podatek o stopnji izobrazbe vodi za osebe, ki so strokovni izpit iz upravnega postopka opravile v skladu z Uredbo o izobrazbi, ki jo morajo imeti zaposleni za vodenje in odločanje v upravnem postopku in o strokovnem izpitu iz upravnega postopka (Uradni list RS, št. 29/00, 66/04, 17/06 in 12/13).
(2) V evidenci opravljanja strokovnih izpitov iz prejšnjega odstavka se podatek o vrsti in stopnji izobrazbe pri osebah, ki so strokovni izpit iz upravnega postopka opravile na podlagi Uredbe o izobrazbi in strokovnem izpitu za vodenje in odločanje v upravnem postopku (Uradni list RS, št. 12/13, 61/19 in 15/24) izbriše v dveh letih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s spremenjenim in dopolnjenim zakonom.
(2) Če je bila stranki pred uveljavitvijo tega zakona vročena odločba ali sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, rok za pritožbo pa se do uveljavitve tega zakona še ni iztekel, lahko pritožbo vloži v 21 dneh od vročitve.
(3) Če je bila stranka pred uveljavitvijo tega zakona poučena, kdaj velja vročitev za opravljeno, velja, da ji je dokument vročen tistega dne, na katerega se nanaša poučitev.
(1) Do uskladitve ureditve vročanja iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B, 122/23 – ZŠtip-1C, 22/25 – ZZZRO-1 in 40/25 – ZINR; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) z določbami spremenjenega zakona, se odločba, s katero se odloča o pravicah po ZUPJS, vroča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se odločba v fizični obliki vroča z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal.
(2) Do uskladitve ureditve vročanja iz drugega odstavka 38.c člena ZUPJS z določbami spremenjenega zakona, se informativni izračun vroča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se informativni izračun v fizični obliki vroča z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal.
Do uskladitve ureditve vročanja iz tretjega odstavka 57. člena in tretjega odstavka 88. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25) z določbami spremenjenega zakona, se odločba, s katero se odloča o pravici iz zavarovanja za starševsko varstvo in o pravici do družinskih prejemkov, vroča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se odločba v fizični obliki vroča z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal.
Do uskladitve ureditve vročanja iz drugega odstavka 6. člena Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 56/13, 99/13 – ZUPJS-C, 8/16, 61/17 – ZUPŠ, 31/18, 54/22 – ZUPŠ-1 in 122/23; v nadaljnjem besedilu: ZŠtip-1) z določbami spremenjenega zakona, se odločba, s katero se odloča o dodelitvi pravice po ZŠtip-1, vroča v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer se odločba v fizični obliki vroča z vložitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal.
(1) Minister, pristojen za upravo, uskladi predpis iz 97. člena zakona s spremenjenim 87. členom zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(2) Minister, pristojen za upravo, izda predpis iz petega odstavka spremenjenega 154. člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Spremenjeni 87. člen zakona se začne uporabljati eno leto od uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporablja 87. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vročanje lahko opravi v skladu z novim 86.b členom zakona, če je z vročitvijo v hišni predalčnik ali poštni predal mogoča učinkovita vročitev.
(1) Ministrstvo, pristojno za varne predale, državnim organom, organom samoupravne lokalne skupnosti, pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, notarjem, odvetnikom in odvetniškim pisarnam, ki so vpisani v poslovni register (v nadaljnjem besedilu: poslovni subjekti), v enem letu od uveljavitve tega zakona zagotovi brezplačni varni elektronski predal v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
(2) Minister, pristojen za upravo, v soglasju z ministrom, pristojnim za varne predale, ob izpolnitvi tehničnih pogojev za vročanje v varne elektronske predale v informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje v skladu z drugim odstavkom novega 85.a člena zakona, izda odredbo o določitvi datuma, od katerega se vročanje opravlja v te varne elektronske predale.
(3) Do dne, od katerega se v skladu z odredbo iz prejšnjega odstavka vročanje opravlja v varne elektronske predale, se elektronsko vročanje poslovnim subjektom opravlja v skladu s 86. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb), sicer se vročanje opravlja v fizični obliki v skladu z novima 85.a in 86.b členom zakona, spremenjenim 92., 94. ter 96. členom zakona ter prejšnjim členom.
(4) Ministrstvo, pristojno za upravo, in ministrstvo, pristojno za varne predale, najmanj en mesec pred uveljavitvijo odredbe iz drugega odstavka tega člena po sredstvih javnega obveščanja obvestita poslovne subjekte o vzpostavitvi varnih elektronskih predalov in načinu njihove uporabe.
Ta zakon začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 030-01/25-2/43
Ljubljana, dne 23. oktobra 2025
EPA 2138-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
