Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pred utopitvami (ZVU-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. oktobra 2025.
Št. 003-02-1/2025-317
Ljubljana, dne 31. oktobra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED UTOPITVAMI (ZVU-C)
1. člen
V Zakonu o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 9/11) se v 3. členu v drugem odstavku za besedo »pravice« doda besedilo »ter lastnik oziroma upravljavec naravnega in bazenskega kopališča«.
5. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. avtonomna potapljaška oprema je potapljaška oprema, sestavljena iz potapljaške obleke, naprave za dihanje s komprimiranim zrakom ali mešanico plinov in iz drugih naprav, ki potapljaču omogočajo avtonomno ter varno potapljanje ali tehnično potapljanje;
2. divje vode so tekoče vode z različnimi vodnimi tvorbami, kot so turbulenten tok, protitok, vodni skok, vrtinec, vodna blazina;
3. kajaki so plovila vseh pojavnih oblik, ki se poganjajo z enolistnim ali dvolistnim veslom in v katerih oseba v plovilu sedi obrnjena v smer vožnje;
4. kopalno območje ima enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja upravljanje z vodami;
5. kopališča so bazenske površine kopalne vode in naravna kopališča, kjer se izvaja posebna raba vode za dejavnost kopališč v skladu s predpisi o vodah in v skladu s tem zakonom, in so namenjena kopanju, rekreativnemu in športnemu plavanju ter skakanju v vodo, s pripadajočo opremo in infrastrukturo, ki so v javni, zdraviliški, športni, rekreativni, turistični ali gostinski uporabi oziroma so namenjena opravljanju kopališke dejavnosti, ne glede na lastnika oziroma upravljavca, ter obratujejo trajno ali sezonsko;
6. obratovalni čas kopališča je čas, ko je kopališče odprto za javnost, se na njem izvaja kopališka dejavnost in za varnost skrbijo usposobljeni reševalci iz vode;
7. organizirane športno-turistične dejavnosti na, v in ob tekočih in divjih vodah so raftanje, kajakaštvo, soteskanje, supanje, rečni bob in druge podobne dejavnosti, ki jih kot storitev izvajajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki;
8. oseba, usposobljena za reševanje iz vode, je oseba, ki je usposobljena po posebnem programu za reševanje iz vode ter za dajanje prve pomoči pri reševanju iz vode pri izvajanju dejavnosti na, v in ob vodi zunaj kopališč, ali strokovni delavec v športu, v skladu z zakonom, ki ureja šport;
9. potapljanje z avtonomno potapljaško opremo je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo do globine 40 m v odprti vodi;
10. potrdilo o usposobljenosti za potapljanje je potrdilo, ki ga izda pristojni organ in s katerim se potrjuje usposobljenost za potapljanje z avtonomno potapljaško opremo ali za tehnično potapljanje ter določa kategorijo oziroma specialnost, za katero je potapljač usposobljen;
11. reditelj je oseba, ki na kopališčih ob vodnih atrakcijah skrbi za red in varnost;
12. reševalec iz vode je oseba, ki je usposobljena za reševanje ljudi iz vode, za dajanje prve pomoči in vzdrževanje reda na kopališčih oziroma za reševanje ljudi in dajanje prve pomoči na tekočih in divjih vodah;
13. športne dejavnosti so vadba in tekmovanja na, v in ob vodi;
14. tehnično potapljanje je potapljanje z avtonomno potapljaško opremo globje od 40 m in potapljanje v zaprtih ali zalitih prostorih ne glede na globino (podzemnih jamah, rudnikih, izvirih, podzemnih vodotokih in pod ledom);
15. tekoče vode so del celinskih voda s stalnim ali občasnim pretokom;
16. utopitev je smrt zaradi potopitve pod vodno gladino, ki jo povzroči naravna ali druga nesreča oziroma nepredviden dogodek pri kateri koli dejavnosti na, v in ob vodi;
17. vodna atrakcija so tobogani, vodne drče, vodni tokovi, slapovi, plezala nad vodo in druge atrakcije na kopališču;
18. zahtevnejši rečni odsek je del reke, ki se glede na trenutni pretok po mednarodni lestvici uvršča v IV., V. ali VI. stopnjo težavnosti.«.
Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
(obveznosti upravljavcev hidroelektrarn)
(1) Upravljavci hidroelektrarn, kjer so na razdalji do 3 kilometrov od jezu, nad katerim je akumulacijsko jezero, kopalna območja oziroma naravna kopališča, dnevno pripravljajo obvestila v katerih navedejo časovni interval, v katerem je kopanje na navedenih območjih zaradi možnosti nenadnega povečanja pretoka in hitrosti rečnih voda nevarno in zato prepovedano (rdeče). Obvestilo iz prejšnjega stavka se objavi v dnevno-informativnih vsebinah elektronskih publikacij.
(2) Upravljavci hidroelektrarn na vidno mesto priobalnega pasu kopalnih območij oziroma na vhod naravnega kopališča iz prejšnjega odstavka prav tako namestijo tablo z urnikom, s katere je jasno razvidno, kdaj je kopanje na tej lokaciji varno in dovoljeno (zeleno) oziroma nevarno in prepovedano (rdeče).«.
9. člen se spremeni tako, da se glasi:
(javne prireditve in športne dejavnosti)
(1) Organizator javnih prireditev na, v in ob vodi mora pridobiti dovoljenje po predpisih o javnem zbiranju in zagotoviti ustrezne ukrepe varstva pred utopitvami, ki jih opredeli v elaboratu. Ta mora vsebovati vrsto prireditve in ciljno skupino, datum in kraj prireditve, potrebne ukrepe varstva pred utopitvami, seznam reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, ter opredelitev njihovih pristojnosti, seznam potrebne opreme za reševanje iz vode in mesto reševanja. Število reševalcev iz vode ali oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, organizator zagotovi glede na vrsto prireditve in stopnjo zahtevnosti voda.
(2) Prireditve na, v in ob tekočih in divjih vodah lahko varujejo le reševalci iz vode, ki so usposobljeni za reševanje na tekočih in divjih vodah.
(3) Izvajalci športnih dejavnosti na, v in ob vodi morajo v skladu s predpisi, ki urejajo šport, zagotoviti varnost sodelujočih z upoštevanjem ukrepov varstva pred utopitvami, z zagotovitvijo zadostnega števila reševalcev iz vode oziroma oseb, usposobljenih za reševanje iz vode, ter ustrezne reševalne opreme.«.
V 10. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku za besedo »času« doda besedilo »na, v in ob vodi« in za 4. točko podpičje nadomesti s piko in črta 5. točka.
V 20. členu se v drugem odstavku besedilo »okolje in prostor« nadomesti z besedilom »varstvo voda«.
Za 20. členom se dodajo novi III.A poglavje ter 20.a, 20.b in 20.c člen, ki se glasijo:
»III. A ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI NA TEKOČIH IN DIVJIH VODAH
(organizirane športno-turistične dejavnosti)
Domače in tuje pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo športno-turistične dejavnosti na in v tekočih in divjih vodah s pridobitnim namenom, zagotovijo za vsako skupino udeležencev prisotnost reševalca iz vode po programu C določenem v 31.a členu tega zakona, ki je lahko hkrati tudi vodnik skupine, ter predpisano osebno zaščitno in reševalno opremo.
(1) Pri posamezni dejavnosti na in v vodi se za skupino udeležencev iz prejšnjega člena šteje pri:
1. raftanju – dovoljeno število oseb v raftu;
2. raftanju z mini rafti:
– največ deset mini raftov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti,
– največ šest mini raftov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti,
– največ trije mini rafti na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti,
– največ dva mini rafta na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti;
3. kajakaštvu:
– največ trideset kajakov na rečnih odsekih prve stopnje (I.) zahtevnosti,
– največ deset kajakov na rečnih odsekih druge stopnje (II.) zahtevnosti,
– največ šest kajakov na rečnih odsekih tretje stopnje (III.) zahtevnosti,
– največ štirje kajaki na rečnih odsekih četrte stopnje (IV.) zahtevnosti,
– največ dva kajaka na rečnih odsekih pete stopnje (V.) zahtevnosti;
4. supanju – največ osem oseb;
5. soteskanju – največ osem oseb;
6. rečnem bobu – največ šest oseb.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sta pri raftanju na vodi minimalno dve plovili, in sicer raft in varnostno plovilo (kajak) ali dva rafta.
(3) Pri supanju na odsekih reke tretje stopnje (III.) ali četrte stopnje (IV.) zahtevnosti skupino spremlja varnostni kajak. Na rečnih odsekih pete stopnje (V.) in šeste (VI.) stopnje zahtevnosti se raftanje z mini rafti in supanje v komercialne namene ne izvajata. Raftanje in kajakaštvo se ne izvajata v komercialne namene na rečnih odsekih šeste (VI.) stopnje zahtevnosti.
(4) Kriteriji za skupine udeležencev, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, se smiselno uporabljajo tudi za druge podobne organizirane športno-turistične dejavnosti s pridobitnim namenom na in v tekočih in divjih vodah. Največje število udeležencev v skupini določi organizator v soglasju z vodjem skupine, ki je odgovoren za njihovo varnost.
Divje vode se po zahtevnosti razvrstijo v šest stopenj:
1. prva stopnja (I.): mirna voda,
2. druga stopnja (II.): osnovne brzice z jasnimi prehodi,
3. tretja stopnja (III.): brzice z večjimi nepravilnimi valovi in ovirami, zapletenejši prehodi,
4. četrta stopnja (IV): dolge, zahtevne brzice, močni tokovi, ozki prehodi,
5. peta stopnja (V.): zahtevne, dolge in hitre brzice, kompleksni prehodi,
6. šesta stopnja (VI.): ekstremno zahtevno, brzice so neprevozne oziroma so prevozne le v idealnih razmerah.«.
V 28. členu se v prvi alineji za besedilom »1,35 m« doda besedilo »ter stalno navzočnost rediteljev ob vodnih atrakcijah, ki obratujejo«.
V 29. členu se v prvem odstavku za besedo »kopališče« doda besedilo »in zadrževanja na bazenski ploščadi«, besedilo »7. leta« pa se nadomesti z besedilom »10. leta«.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Reševalec iz vode je lahko polnoletna oseba, ki ima najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki opravi zdravniški pregled določen v tretjem odstavku 32. člena tega zakona, usposabljanje in preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po izbranem programu ter usposabljanje in preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek stopnja izobrazbe ni zahtevana za usposabljanje in opravljanje preizkusa usposobljenosti za reševalca iz vode po programu C določenem v 31.a členu tega zakona.
(3) Reševalec iz vode izpolnjevanje pogojev o usposobljenosti iz prvega odstavka tega člena in zdravstveni sposobnosti dokazuje s potrdili, ki jih izda pristojni organ, ki izvaja preizkuse usposobljenosti oziroma zdravniški pregled. Potrdila veljajo štiri leta od izdaje.
(4) Reševalec iz vode mora za izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka tega člena vsaka štiri leta opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po ustreznem programu, preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči in zdravniški pregled.«.
Za 31. členom se dodajo novi 31.a, 31.b, 31.c, 31.č in 31.d člen, ki se glasijo:
(usposabljanje za reševanje iz vode)
(1) Usposabljanje za reševanje iz vode (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje) izvaja Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje po programih A, B, C, D in E, ki so vsebinsko prilagojeni zahtevnosti reševanja iz vode v različnih okoljih. Po usposabljanju mora kandidat opraviti preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode, ki obsega teoretični in praktični del.
(2) Programi A, B in C so namenjeni kandidatom za reševalce iz vode, in sicer:
– program A za reševanje iz vode na bazenskih kopališčih, ki se deli na program za bazene z globino do 1,35 m (modul A1) in program za bazene z globino vode nad 1,35 m (modul A2);
– program B za reševanje iz vode na naravnih kopališčih;
– program C za reševanje iz vode na tekočih in divjih vodah.
(3) Program D je namenjen kandidatom, ki se usposobijo za osebo, usposobljeno za reševanje iz vode.
(4) Program E je namenjen usposabljanju pripadnikov enot Civilne zaščite, gasilskih, potapljaških in drugih služb zaščite in reševanja, ki opravljajo naloge zaščite in reševanja ob poplavah in drugih nesrečah na vodi.
(5) Kandidat za reševalca iz vode po programih A in B se sme začeti usposabljati, če mu ne manjka več kot šest mesecev do polnoletnosti ter ko z zdravniškim potrdilom, izdanim na podlagi zdravniškega pregleda iz prvega odstavka prejšnjega člena, dokaže, da je telesno in duševno zmožen za reševanje iz vode. Pred začetkom usposabljanja mora kandidat za reševalca iz vode uspešno opraviti preizkus plavalnih sposobnosti, ki ga izvede izvajalec usposabljanja.
(6) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje lahko za izvajanje usposabljanja pooblasti pravno osebo ali samostojnega podjetnika posameznika, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je registriran za opravljanje dejavnosti izobraževanja odraslih,
– razpolaga s prostori, opremo in učnimi sredstvi za izvedbo programa,
– ima ustrezno usposobljene predavatelje in inštruktorje, in sicer za teoretični del usposabljanj po programih A, B in C predavatelje, ki imajo najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev višješolske izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, potrdilo o pridobljenem osnovnem pedagoško-andragoškem znanju med študijem ali potrdilo o opravljenem najmanj 16-urnem tečaju pedagoško-andragoških vsebin in izpolnjujejo pogoje za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo; za izvedbo praktičnega usposabljanja morajo inštruktorji imeti najmanj pridobljeno izobrazbo po izobraževalnih programih za pridobitev srednje izobrazbe oziroma srednje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena v 5. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, izpolnjevati pogoje za reševalca iz vode po programu, ki ga izvajajo, in imeti najmanj tri leta izkušenj kot reševalec iz vode, za izvajanje programa C pa še najmanj tri leta izkušenj z vodenjem plovil po divjih vodah.
(7) Preizkus usposobljenosti za reševanje iz vode po izbranem programu se opravi pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(1) Usposabljanje in preizkus usposobljenosti za dajanje prve pomoči kandidati za reševalca iz vode in reševalci iz vode opravijo pri pristojni organizaciji Rdečega križa Slovenije.
(2) O opravljenem preizkusu organizacija iz prejšnjega odstavka izda potrdilo in vodi evidenco o opravljenem preizkusu. Evidenca vsebuje naslednje podatke:
– osebno ime in priimek udeleženca,
– datum in kraj rojstva,
– stalno oziroma začasno prebivališče,
– datum izdaje potrdila o opravljenem preizkusu,
– številko izdanega potrdila.
(1) Zdravniške preglede kandidatov za reševalca iz vode in reševalcev iz vode iz prvega odstavka 31. člena tega zakona opravljajo izvajalci zdravstvene dejavnosti medicine dela, prometa in športa v Republiki Sloveniji, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh pregledov.
(2) Po opravljenem zdravniškem pregledu izvajalec zdravstvene dejavnosti izda zdravniško potrdilo.
(osebe, usposobljene za reševanje iz vode)
Pogoji za reševalca iz vode iz 31., 31.a, 31.b in 31.c člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za osebe, usposobljene za reševanje iz vode, razen pogoja izobrazbe, ki zanje ni predpisana, roka veljavnosti potrdil, ki je pet let od njihove izdaje, ter obdobja opravljanja preizkusa usposobljenosti za reševanje iz vode in zdravniškega pregleda iz tretjega odstavka 31. člena tega zakona, ki se opravljata vsakih pet let.
(oblačila, vidnost kopališča in pristojnosti reševalcev iz vode)
(1) Reševalec iz vode na kopališču med opravljanjem svojih nalog nosi predpisana oblačila z oznakami in priponko z imenom.
(2) Med opazovanjem površine kopališča mora biti reševalec iz vode na mestu opazovanja, od koder je dobro vidno celotno opazovano območje in ki ga brez menjave drugega reševalca ne sme zapustiti.
(3) Reševalec iz vode lahko zahteva, da kopalec ali obiskovalec, ki krši kopališki red in ne ravna v skladu z njegovimi opozorili, zapusti območje kopališča. Če ne upošteva njegovih navodil, ga lahko prijavi pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji.
(4) Reševalec iz vode na tekočih in divjih vodah lahko zavrne vodenje skupine, če oceni, da so razmere neprimerne za varno izvedbo športno-turistične dejavnosti na, v in ob vodi.«.
V 32. členu se v prvem odstavku besedilo »za okolje« nadomesti z besedilom »za vode«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Minister, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, predpiše plavalne sposobnosti, ki jih mora izpolnjevati kandidat za reševalca iz vode oziroma reševalec iz vode, programe usposabljanja za reševalce iz vode, obseg in način izvajanja preizkusov usposobljenosti za reševanje iz vode, pogoje za izdajo pooblastil za izvajanje programov usposabljanja za reševanje iz vode in pogoje za imenovanje komisije za preverjanje usposobljenosti, obvezno osebno zaščitno in osebno reševalno opremo reševalcev iz divjih voda, potrebno število reševalcev iz vode na kopališčih, oblačila z oznakami reševalcev iz vode, opremo za reševanje iz vode, organizacijo in red na kopališčih ter dovoljeno število obiskovalcev na kopališču. Programe usposabljanja za reševanje iz vode predpiše v soglasju z ministrom, pristojnim za šport. V soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, in ministrom, pristojnim za šport, pa predpiše vrste kopališč in kopališke znake.«.
V 34. členu se v prvem odstavku besedilo »reševalcih iz vode« nadomesti z besedilom »opravljenih preizkusih usposobljenosti za reševanje iz vode po različnih programih«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje naslednje osebne podatke:
1. ime in priimek,
2. datum in kraj rojstva,
3. naslov stalnega oziroma začasnega bivališča,
4. elektronski naslov,
5. telefonsko številko,
6. izobrazbo,
7. fotografijo,
8. program usposabljanja,
9. datum izdaje potrdila o opravljenem preizkusu usposobljenosti za reševanje iz vode in
10. številko potrdila.«.
V 35. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Nadzor nad izvajanjem določb drugega odstavka 7. člena, 8. člena, prvega odstavka 9. člena, 20.a in 20.b člena tega zakona poleg organov iz prejšnjega odstavka izvaja tudi policija.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Inšpektor, pristojen za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, lahko prepove obratovanje kopališča, dokler lastnik oziroma upravljavec kopališča ne zagotovi zadostnega števila ustrezno usposobljenih reševalcev iz vode.«.
V 36. členu se v prvem odstavku:
1. 7.a točka spremeni tako, da se glasi:
»7.a če prireditev na tekočih in divjih vodah varujejo reševalci iz vode, ki niso usposobljeni za reševanje na tekočih in divjih vodah (drugi odstavek 9. člena);«;
2. 7.b točka se spremeni tako, da se glasi:
»7.b če se pri organiziranju športno-turistične dejavnosti na in v tekočih in divjih vodah za vsako skupino udeležencev ne zagotovi prisotnosti reševalca na tekočih in divjih vodah ter predpisane osebne zaščitne in reševalne opreme (20.a člen);«;
3. 9.a točka spremeni tako, da se glasi:
»9.a če javno prireditev varujejo osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za reševanje iz vode (prvi odstavek 9. člena);«;
4. za 14. točko doda nova 14.a točka, ki se glasi:
»14.a če je pri posamezni organizirani športno-turistični dejavnosti v skupini več udeležencev, kot je dovoljeno (prvi odstavek 20.b člena);«;
5. v 19. točki za besedilom »1,35 m,« doda besedilo »in stalne navzočnosti rediteljev ob delujočih vodnih atrakcijah«;
6. 20. točka spremeni tako, da se glasi:
»20. če dovoli vstop v kopališče in zadrževanje na bazenski ploščadi otroku do 10. leta starosti, ki je brez spremstva staršev oziroma polnoletne osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo (prvi odstavek 29. člena);«;
7. za 20. točko doda nova 20.a točka, ki se glasi:
»20.a če delo reševalca iz vode opravlja oseba, ki ne izpolnjuje predpisanih pogojev (prvi in četrti odstavek 31. člena);«:
8. za 21. točko doda nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a če usposabljanje izvajajo pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, ki nimajo pooblastila Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (šesti odstavek 31.a člena);«;
9. 22. točka spremeni tako, da se glasi:
»22. če reševalec iz vode med opravljanjem svojih nalog ne nosi predpisanih oblačil z oznakami ali če med opazovanjem vodne površine brez zamenjave ali drugega utemeljenega razloga zapusti mesto opazovanja (prvi in drugi odstavek 31.d člena);«.
V 38. členu se na koncu 11. točke pika nadomesti s podpičjem ter dodata novi 12. in 13. točka, ki se glasita:
»12. če opravlja naloge osebe, usposobljene za reševanje iz vode, pa za to ni ustrezno usposobljen (31.č člen);
13. če med opravljanjem nalog reševalca iz vode ne nosi predpisanih oblačil z oznakami ali če med opazovanjem vodne površine zapusti mesto opazovanja brez menjave (prvi in drugi odstavek 31.d člena).«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(1) Postopki za pridobitev potrdila o usposobljenosti za reševanje iz vode, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
(2) Potrdila o izpolnjevanju pogojev za reševalca iz vode, ki so bila izdana v skladu z 31. členom Zakona o varstvu pred utopitvami (Uradni list RS, št. 42/07 – uradno prečiščeno besedilo in 9/11), veljajo do izteka njihove veljavnosti.
Pravilnik o reševalcih iz vode (Uradni list RS, št. 103/11, 96/20, 31/21 in 58/23) se uskladi s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 212-02/25-10/16
Ljubljana, dne 23. oktobra 2025
EPA 2263-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
predsednica
