Na podlagi 233. člena Zakona o varstvu okolja (44/22, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24, 21/25 – ZOPVOOV), 21. člena in 21.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN, 57/11 – ORZGJS40), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 77/22, 113/23, 13/25), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 54/21, 208/21, 44/22 – ZVO-2, 120/22), Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah (Uradni list RS, št. 25/19, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Uradni list RS, št. 34/08, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o odpadni električni in elektronski opremi (Uradni list RS, št. 55/15, 47/16, 72/18, 108/20, 44/22 – ZVO-2), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17, 78/19, 44/22 – ZVO-2, 21/25 – ZOPVOOV), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Bovec (Uradni list RS, št. 111/08, 92/20) ter 7., 16., 94. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10, 75/17) je Občinski svet Občine Bovec na 22. seji dne 9. 10. 2025 sprejel
o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov v Občini Bovec
(1) Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna služba) na območju Občine Bovec tako, da določa:
– prostorsko in organizacijsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrste in obseg storitev javne službe,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– vrste komunalnih odpadkov,
– prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov,
– pravice in obveznosti povzročiteljev odpadkov,
– vire financiranja javne službe,
– obračun storitev javne službe,
– nadzor nad izvajanjem tega odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.
(2) V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
Biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, odpadna hrana in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti, pisarn, trgovin na debelo in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane.
Funkcionalno zemljišče/funkcionalna površina objekta je tisti del gradbene parcele, ki je potreben za redno rabo objekta ali naprave, ki stoji na gradbeni parceli.
Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu ali kompostna posoda za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in nima negativnega vpliva na okolje.
Komunalni odpadki so mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz gospodinjstev, ki vključujejo papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, embalažo, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje ter kosovne odpadke, vključno z vzmetnicami in pohištvom, in mešani odpadki in ločeno zbrani odpadki iz drugih virov, kadar so po lastnostih in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev. Komunalni odpadki niso odpadki iz proizvodnje, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, greznic, kanalizacije in čiščenja odplak, vključno z blatom iz čistilnih naprav, izrabljena vozila ter gradbeni odpadki in odpadki iz odstranitve objektov, pri čemer ta opredelitev nima vpliva na razdelitev pristojnosti za ravnanje z odpadki med izvajalce javnih služb in druge osebe, ki ravnajo z odpadki.
Kosovni odpadki so večji odpadni predmeti iz gospodinjstev, ki jih predstavljajo večji kosi embalaže, pohištvo, neuporabni gospodinjski stroji in drugi nerabni kosi gospodinjske in podobne opreme, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za druge odpadke.
Ločene frakcije odpadkov so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov.
Odpadna embalaža je kakršna koli embalaža ali kakršen koli embalažni material, ki je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja, razen ostankov embalažnih materialov iz proizvodnje embalaže. Odpadna embalaža je komunalna odpadna embalaža; to je ločeno zbrana odpadna embalaža iz gospodinjstev in tem odpadkom po naravi in sestavi podobna ločeno zbrana odpadna embalaža iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja in pa odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov; komunalna odpadna embalaža praviloma izvira iz gospodinjske embalaže ter nekomunalna odpadna embalaža; to je ločeno zbrana odpadna embalaža iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti ter javnega sektorja, ki ni komunalna odpadna embalaža; nekomunalna odpadna embalaža praviloma izvira iz negospodinjske embalaže. Odpadna embalaža se deli na odpadno embalažo iz papirja in kartona, odpadno embalažo iz stekla, odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
Mešani komunalni odpadek so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije.
Nevarni odpadek so odpadki, ki imajo eno ali več lastnosti, zaradi katerih so odpadki nevarni in, ki v majhnih količinah redno ali občasno nastajajo v gospodinjstvih; njihovo zbiranje in nadaljnje ravnanje mora biti v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne službe; nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki in nerabljena odpadna mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro, ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki nastajajo v gospodinjstvih in so navedeni v Prilogi 1 in 2 tega odloka.
Poslovna površina je neto tlorisna površina stavbe po slovenskem standardu SIST ISO 9836 skupaj s teraso, ki odpade glede na namen in uporabo ter souporabo na posameznega povzročitelja odpadkov.
Zbiralnica ločenih frakcij odpadkov je prostor, na katerem so nameščeni zabojniki za prepuščanje določenih ločenih frakcij (v nadaljnjem besedilu: zbiralnica).
Zbiranje odpadkov je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
Zbirni center je objekt namenjen za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi.
Ta odlok je obvezujoč za vse povzročitelje odpadkov, za izvajalca javne službe in udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali odpadki.
II. PROSTORSKA IN ORGANIZACIJSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(1) Občina Bovec (v nadaljnjem besedilu: občina) zagotavlja javno službo v obliki javnega podjetja na celotnem območju občine v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je Komunala Tolmin, Javno podjetje d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(2) Z infrastrukturnimi objekti in opremo, ki služi izvajanju javne službe na celotnem območju občine, gospodari izvajalec.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(opredelitev javne službe)
(1) Z javno službo se zagotavlja zbiranje vseh vrst odpadkov.
(2) V okviru javne službe se opravljajo naslednje storitve:
– zbiranje mešanih komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat,
– zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov po sistemu od vrat do vrat v naseljih, kjer prebiva najmanj 300 prebivalcev,
– zbiranje ločenih frakcij odpadkov iz podskupin 15 01 in 20 01 (papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona, odpadna embalaža iz stekla, odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov) na zbiralnicah,
– zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah ali na poziv uporabnika,
– zbiranje nevarnih odpadkov iz podskupin 15 01 in 20 01 v premičnih zbiralnicah,
– zbiranje odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč,
– zbiranje odpadkov s tržnic,
– zbiranje odpadkov iz čiščenja cest,
– zbiranje izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami,
– zbiranje odpadkov iz Priloge 2 tega odloka v zbirnem centru,
– prevoz zbranih odpadkov do zbirnega centra,
– tehtanje in predhodno razvrščanje ter predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje vključno s prevozom,
– ozaveščanje in obveščanje povzročiteljev odpadkov.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v okviru javne službe ne zbirajo:
– odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,
– odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,
– odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi.
(4) Izvajalec lahko opravlja storitve javne službe s podizvajalci, s katerimi mora imeti sklenjene podizvajalske pogodbe.
Izvajalec določa projektne pogoje, izdaja mnenja k projektnim rešitvam in smernice v skladu s predpisi s področja gradbene zakonodaje in urejanja prostora.
(1) Izvajalec v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka sprejme s tem odlokom usklajen Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične normative za ravnanje z odpadki.
(2) Do sprejema novega Tehničnega pravilnika velja obstoječi Tehnični pravilnik.
(uporaba storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev javne službe in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka sta obvezna.
(2) Povzročitelj odpadkov je vsak pravni subjekt, ki na območju občine povzroča nastajanje odpadkov:
– fizične osebe v gospodinjstvu,
– fizične osebe kot samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, in razpolagajo s poslovnimi prostori ali kakršnimikoli drugimi prostori,
– lastniki, najemniki ali uporabniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev, objektov, namenjenih občasni rabi ter objektov, ki niso namenjeni občasni rabi,
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori ali kakršnimi koli drugimi prostori,
– lastniki, najemniki ali uporabniki kmetijskih gospodarstev,
– osebe, ki upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),
– turistična organizacija in društva, kadar organizirajo zbiranje odpadkov na turističnih točkah,
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(3) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
(4) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.
(5) Oseba, ki oddaja v najem objekt ali del objekta (v nadaljevanju: najemodajalec), določi povzročitelja odpadkov, saj se v nasprotnem primeru šteje za povzročitelja odpadkov najemodajalec.
(6) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta povzročitelja odpadkov iz prve alineje drugega odstavka 34. člena tega odloka ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljenje, prestajanje zaporne kazni ipd., pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili.
(7) Če je objekt, del objekta ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti povzročitelja odpadkov v razmerju do izvajalca prevzame le eden od solastnikov, interna delitev stroškov je stvar samih solastnikov.
(8) Za objekte, na katerih je posest opuščena oziroma objekte, ki niso primerni za bivanje, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neprimernost objekta za bivanje dokazuje npr. z ukinitvijo vodovodnega priključka, električnega priključka, fotografijami objekta itd.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(zabojniki za zbiranje odpadkov)
(1) Zabojnike za zbiranje odpadkov zagotavlja izvajalec, ki jih nabavi in namesti ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Ne glede na določilo prejšnjega stavka je nabava, namestitev, vzdrževanje in obnavljanje zabojnikov za zbiranje odpadkov breme pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov ali posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, in so njihova last.
(2) Zabojniki za zbiranje odpadkov morajo biti označeni tako, da povzročitelj odpadkov nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik za zbiranje odpadkov.
(3) Povzročitelji odpadkov morajo odpadke zbirati v razsutem stanju v namenskih zabojnikih za zbiranje odpadkov različnih velikosti in oblike, s prostornino od 120 litrov do 1100 litrov ter od 5 m3 do 7 m3.
(4) Vrsto in število zabojnikov za zbiranje odpadkov ter frekvenco odvozov določi izvajalec v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, pri čemer se za apartmaje in turistične sobe, penzione brez gostinske ponudbe, kampe brez gostinske ponudbe določi velikost zabojnikov za zbiranje odpadkov in mesečna frekvenca odvoza odpadkov upoštevaje prenočitvene kapacitete, kot izhaja iz spodnje preglednice:
Prenočitvene kapacitete (ležišče) | Volumen zabojnika za zbiranje odpadkov | Mesečna frekvenca odvoza |
1–6 | Souporaba najbližje zbiralnice | redni odvoz |
7–19 | 240 l MKO, 240 l EMB, 240 l PAP | redni odvoz |
20 dalje | 1100 l MKO, 1100 l EMB, 1100 l PAP | redni odvoz |
(5) Ne glede na frekvence odvozov iz prejšnjega odstavka tega člena morajo imetniki apartmajev in turističnih sob, penzionov brez gostinske ponudbe, kampov brez gostinske ponudbe izven poletne turistične sezone sporočiti potrebo po odvozu odpadkov.
(6) Če količine odpadkov redno presegajo velikost zabojnikov za zbiranje odpadkov, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine zabojnikov za zbiranje odpadkov.
(7) V primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za zbiranje odpadkov zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov se s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov.
(8) Zabojniki za zbiranje odpadkov so lahko nameščeni za posameznega povzročitelja odpadkov ali za več povzročiteljev odpadkov skupaj. V večnamenskih stavbah, kjer se opravlja dejavnost z različno količino in strukturo odpadkov, lahko odredi izvajalec namestitev zabojnikov za zbiranje odpadkov za posamezne povzročitelje odpadkov.
(9) Lokacija postavitve zabojnikov za zbiranje odpadkov se določi skladno z 11. členom tega odloka.
(1) Zbiralnice so namenjene zbiranju:
– odpadnega papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov ter
– odpadne embalaže iz stekla.
(2) Na zbiralnicah je dovoljeno zbiranje zgolj ločenih frakcij odpadkov iz prvega odstavka tega člena, ki jih je potrebno odložiti v za to namenjene zabojnike za zbiranje odpadkov. Ločene frakcije odpadkov je prepovedano odlagati poleg zabojnikov za zbiranje odpadkov ali pri odlaganju drugače onesnažiti zbiralnice.
(3) Kadar se ločene frakcije odpadkov zbirajo po sistemu od vrat do vrat, se zabojnike za zbiranje teh frakcij na zbiralnicah ne namešča.
(4) Zbiralnice iz prvega odstavka tega člena niso namenjene za zbiranje ločenih frakcij odpadkov iz dejavnosti, le izjemoma, če je tako predhodno pisno dogovorjeno med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem.
(1) Lokacijo zbiralnic določita izvajalec in pristojna krajevna skupnost s soglasjem občinske uprave po predhodno pridobljenem mnenju sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pri določitvi lokacije se upošteva kriterij lastništva zemljišča. Če ni možno določiti lokacije na zemljišču javno dobro ali v lasti občine, je lokacija s pisnim soglasjem lastnika lahko tudi funkcionalno zemljišče ali skupno funkcionalno zemljišče objekta. V primeru, da se o predvideni lokaciji ni možno sporazumeti, najustreznejšo lokacijo določi občinska uprava.
(2) Zbiralnice morajo biti postavljene tako, da zabojniki za zbiranje odpadkov stojijo na utrjeni ali tlakovani površini, in so opremljene z zabojnikom za zbiranje odpadnega papirja, kartona in odpadne embalaže iz papirja in kartona, z zabojnikom za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov in z zabojnikom za zbiranje odpadne embalaže iz stekla. Zabojniki za zbiranje odpadkov morajo biti označeni z navedbo vrste odpadkov, katerim so namenjeni.
(3) Stroški ureditve zbiralnic ter nabave in postavitve zabojnikov za zbiranje odpadkov na zbiralnicah se financirajo iz sredstev proračuna občine.
(4) Zbiralnice je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov, v kolikor ta ni poznan, pa na stroške občine.
Izvajalec je dolžan voditi kataster zbiralnic in ga enkrat letno preveriti ter spremembe posredovati občini. V katastru morajo biti navedene lokacije zbiralnic, število in vrste namenskih zabojnikov za zbiranje odpadkov ter pogostost odvoza in količine zbranih odpadkov.
Premične zbiralnice so namenjene zbiranju:
– nevarnih odpadkov,
– jedilnega olja, maščob, barv, lepila, smole, čistil, zdravil, baterij in akumulatorjev,
– majhnih količin odpadne električne in elektronske opreme
iz gospodinjstva na prostorskem in funkcionalnem zaokroženem območju, kamor povzročitelji odpadkov prinesejo te odpadke.
14. člen
(1) V zbirnem centru se zbirajo:
– vse vrste ločenih frakcij odpadkov iz podskupin 15 01 in 20 01, kar je razvidno iz Priloge 2 tega odloka,
– nevarni odpadki iz podskupin 15 01 in 20 01, kar je razvidno iz Priloge 2 tega odloka,
– biološki odpadki,
– kosovni odpadki,
– odpadna električna in elektronska oprema,
– drobni gradbeni odpadki,
– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.
(2) Ne glede na določbo prve alineje tretjega odstavka 5. člena je zbirni center namenjen tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem.
(3) Prepovedano je odtujevanje vseh odpadkov, zbranih v zbirnem centru, in odlaganje odpadkov izven zbirnega centra.
(4) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o dejanju obvesti medobčinsko inšpekcijo.
(5) Izvajalec je dolžan skrbeti za tekoče vzdrževanje in čistočo zbirnega centra.
(uporaba zbirnega centra)
(1) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem odpadkov, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju občine.
(2) Povzročitelj odpadkov, ki je fizična oseba, lahko v zbirnem centru odda vse vrste odpadkov, navedene v prvem odstavku prejšnjega člena tega odloka brezplačno, razen mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov ter ločenih frakcij odpadkov, ki se zbirajo po sistemu od vrat do vrat in na zbiralnicah, oddaja katerih se obračuna skladno z veljavnim cenikom. Odpadke se razvrsti v zabojnike za zbiranje odpadkov po navodilih izvajalca.
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost lahko v zbirnem centru oddajo vse vrste odpadkov, navedene v prvem odstavku prejšnjega člena tega odloka z izjemo mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov ter ločenih frakcij odpadkov, ki se zbirajo po sistemu od vrat do vrat in na zbiralnicah. Slednje se lahko odda v zbirnem centru le izjemoma, kadar okoliščine primera ne omogočajo drugega načina zbiranja odpadkov. Oddaja odpadkov v zbirnem centru se obračuna skladno z veljavnim cenikom.
(4) V zbirnem centru lahko povzročitelji odpadkov proti plačilu oddajo gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest. Občina lahko subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest, kar se uredi s pravilnikom.
(5) V zbirnem centru lahko pooblaščeni delavec izvajalca zahteva, da se povzročitelj odpadkov identificira. Če povzročitelj odpadkov zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec izvajalca odpadkov ni dolžan sprejeti.
(obratovalni čas zbirnega centra)
Obratovalni čas zbirnega centra določi izvajalec. Povzročitelji odpadkov lahko odpadke v zbirnem centru oddajo le v času obratovanja.
(mešani komunalni odpadki)
(1) Mešani komunalni odpadki se zbirajo od povzročiteljev odpadkov po sistemu od vrat do vrat, pri čemer so povzročitelji odpadkov dolžni le-te izvajalcu prepuščati v namenskem zabojniku za zbiranje odpadkov na za to določenem odjemnem mestu.
(2) Minimalen volumen zabojnika za zbiranje odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena ni manjši od 120 litrov.
(3) V zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vejevje,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– nevarne in kosovne odpadke,
– gume in pnevmatike,
– odpadne nagrobne sveče,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– biološke odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov.
(4) V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine zabojnikov za zbiranje odpadkov ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z določbo drugega odstavka 27. člena tega odloka.
(1) Biološki odpadki se zbirajo od povzročiteljev odpadkov oziroma gospodinjstev, ki teh odpadkov ne kompostirajo, po sistemu od vrat do vrat, pri čemer so povzročitelji odpadkov dolžni le-te izvajalcu prepuščati v namenskem zabojniku za zbiranje odpadkov na za to določenem odjemnem mestu. Če se biološki odpadki v tem zabojniku za zbiranje odpadkov zbirajo v vrečkah, morajo biti vrečke biorazgradljive.
(2) Minimalen volumen zabojnika za zbiranje odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena je 120 litrov.
(3) Gospodinjstva, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu pod kazensko in materialno odgovornostjo predložiti izjavo o kompostiranju, katera se upošteva šele potem, ko izvajalec na terenu preveri ustreznost kompostnika, katera je določena s Tehničnim pravilnikom.
(4) V zabojniku za zbiranje bioloških odpadkov se zbirajo sadje, zelenjava, jajčne lupine, ostanki hrane, manjše količine vrtnih odpadkov (npr. cvetje, trava, listje), manjše količine lesnih odpadkov (npr. žagovina, lubje, veje), papirnate vrečke in drugi biološki odpadki.
(5) V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine zabojnikov za zbiranje odpadkov ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z določbo drugega odstavka 27. člena tega odloka.
(odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov)
(1) Odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov se zbira od povzročiteljev odpadkov po sistemu od vrat do vrat v naseljih, kjer prebiva najmanj 300 prebivalcev, oziroma se zbira na zbiralnicah. Povzročitelji odpadkov so dolžni le-to izvajalcu prepuščati v namenskem zabojniku za zbiranje odpadkov na za to določenem odjemnem mestu.
(2) Minimalen volumen zabojnika za zbiranje odpadkov iz prejšnjega odstavka tega člena je 120 litrov.
(3) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena lahko povzročitelji odpadkov, pri katerih odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov nastaja iz trgovine, industrije, obrti ali storitvenih dejavnosti, le-to oddajajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, kar se mora izkazati z ustreznimi listinami.
(4) V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine zabojnikov za zbiranje odpadkov ugotovi neustreznost le-te, se postopa v skladu z določbo drugega odstavka 27. člena tega odloka.
(ostale ločene frakcije odpadkov)
Ločeno se zbirajo naslednje frakcije odpadkov:
– v zabojniku za zbiranje papirja in kartona se zbirajo časopisi, revije, prospekti, papirnate vrečke, karton, lepenka, pisemski in ovojni papir, pisma, kuverte, zvezki, knjige, embalažni papir, zložena papirna ali kartonska embalaža,
– v zabojniku za zbiranje plastike, kovin in sestavljenih materialov se zbirajo plastenke in plastična embalaža, čiste plastenke čistil, trda plastika, plastična folija, plastični zamaški, kartonska embalaža za tekočine (tetrapak), pločevinke živil in pijač, plastični kozarci in lončki, plastične vrečke in folije, embalaža za tekoča živila,
– v zabojniku za zbiranje stekla se zbirajo vse vrste praznih in čistih steklenic in kozarcev živil, pijač, kozmetike ter vsa ostala steklena embalaža vseh barv brez pokrovov in zamaškov.
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike za zbiranje odpadkov na pokopališčih.
(nevarni odpadki in njim podobni odpadki)
(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje nevarnih odpadkov, jedilnega olja, maščob, barv, lepila, smole, čistil, zdravil, baterij in akumulatorjev ter majhnih količin odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev. Zbiranje poteka v skladu s terminskim planom, ki ga izvajalec najmanj 7 dni pred zbiranjem objavi na svoji spletni strani, o tem pisno obvesti tudi povzročitelje odpadkov.
(2) Izvajalec mora ločeno zbrane nevarne odpadke oddati pooblaščenim organizacijam, ki v nadaljevanju poskrbijo za njihovo predelavo oziroma odstranjevanje.
(3) Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
(1) Na območju občine izvajalec najmanj dvakrat letno organizira zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev oziroma prevzem kosovnih odpadkov od uporabnika na njegov poziv. Zbiranje poteka v skladu s terminskim planom, ki ga izvajalec najmanj 14 dni pred zbiranjem objavi na svoji spletni strani, o tem pa povzročitelje odpadkov tudi pisno obvesti oziroma obvesti na krajevno običajen način.
(2) V zabojnike za kosovne odpadke se odlaga pohištvo, bela tehnika, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa.
(odpadki s prireditev, taborov, čistilnih akcij)
(1) Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti z ustreznimi zabojniki za zbiranje odpadkov in z izvajalcem najmanj 8 delovnih dni pred datumom izvedbe skleniti dogovor o zbiranju in odvozu odpadkov, s katerim se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki. Sklenjen dogovor o zbiranju in odvozu odpadkov je podlaga za izdajo npr. soglasja k izvedbi prireditve ipd. s strani občinske uprave. Po končani prireditvi morajo najkasneje do 7. ure zjutraj prvega naslednjega delovnega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno odjemno mesto ter o tem obvestiti izvajalca.
(2) Organizatorji taborov v naravi so dolžni najmanj 8 delovnih dni pred datumom izvedbe tabora pridobiti s strani izvajalca potrdilo o urejenem načinu zbiranja in odvoza odpadkov, s katerim se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(3) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu najmanj 8 delovnih dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem skleniti dogovor o zbiranju in odvozu odpadkov, s katerim se določijo vsi pogoji ravnanja z odpadki.
(4) Ne glede na določbe iz prejšnjih odstavkov tega člena mora izvajalec za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike za zbiranje odpadkov za vsaj:
– mešane komunalne odpadke,
– biološke odpadke, če ne gre za biološke odpadke iz gostinstva,
– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov ter
– odpadno embalažo iz stekla.
(5) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi v okviru prireditve, tabora, čistilne akcije, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov za zbiranje odpadkov ali vreč, nosi organizator.
(6) Izvajalec prevzame odpadke na mestu prireditve, tabora, čistilne akcije v skladu z rednim razporedom odvozov odpadkov oziroma skladno s sklenjenim dogovorom.
VI. PREVZEMANJE IN ODVOZ ODPADKOV
(zbirno in odjemno mesto)
(1) Zbirno mesto je ustrezno urejen prostor, ki mora biti na zasebni površini z izjemo zbiralnic in kjer povzročitelji odpadkov v času do prevzema v tipiziranih zabojnikih za zbiranje odpadkov zbirajo mešane in biološke odpadke ter odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.
(2) Odjemno mesto je ustrezno urejen prostor za odlaganje tipiziranih zabojnikov za zbiranje odpadkov, v katerih se zbirajo mešani in biološki odpadki ter odpadna embalaža iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, za namen prevzema teh odpadkov. Odjemno mesto se praviloma nahaja ob transportni poti (kategorizirana občinska cesta) smetarskega vozila na najbližji možni javni površini in ne sme ovirati ali ogrožati rabe te površine. V kolikor to ni mogoče se odjemno mesto lahko nahaja na funkcionalni površini objekta, pri čemer je lokacija odjemnega mesta lahko oddaljena praviloma največ 10 metrov od transportne poti (kategorizirana občinska cesta) smetarskega vozila, ki mora biti širine najmanj 3 metre in proste višine najmanj 4 metre.
(3) Odjemno mesto mora biti izvajalcu prosto in nemoteno dostopno. Med odjemnim mestom in mestom vozila ne sme biti ovir, kot so npr. robniki, stopnice, zidovi, ograje, rastoče veje, druge rastline ipd.
(4) Zbirna in odjemna mesta določa izvajalec v soglasju s povzročitelji odpadkov. V primeru, da med izvajalcem in povzročiteljem odpadkov ni soglasja glede lokacije zbirnega in odjemnega mesta, ju določi občinska uprava v sodelovanju z izvajalcem in povzročiteljem odpadkov.
(5) Zbirna in odjemna mesta so dolžni urediti, vzdrževati in čistiti povzročitelji odpadkov, prav tako tudi dovozne poti do odjemnih mest.
(6) Povzročitelji odpadkov so dolžni pravočasno dostaviti tipizirane zabojnike za zbiranje mešanih odpadkov, bioloških odpadkov ter odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov na dan odvoza na odjemno mesto in jih po izpraznitvi še isti dan vrniti na zbirno mesto.
(urnik prevzema in odvoza odpadkov)
(1) Izvajalec z namenom optimizacije prevoznih poti in znižanja stroškov pripravi urnik prevzema in odvoza posameznih vrst odpadkov za prihodnje leto ter informacijo o prevzemu kosovnih in nevarnih odpadkov za tekoče leto. Urnik odvoza odpadkov izvajalec objavi na svoji spletni strani in v pisni obliki pošlje povzročiteljem odpadkov.
(2) Izvajalec sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od urnika prevzema in odvoza odpadkov zgolj v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do odjemnih mest (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili ipd.) in nenadne okvare smetarskih vozil, vendar pa mora povzročitelje odpadkov v najkrajšem možnem času na krajevno običajen način obvestiti o razlogih opustitve prevzema in odvoza odpadkov ter o novih terminih prevzema in odvoza odpadkov.
(3) Čas prevzema in odvoza odpadkov za povzročitelje odpadkov, s katerimi ima izvajalec sklenjene dogovore o ravnanju z odpadki zagotovi izvajalec na podlagi sklenjenega dogovora.
(prevzem in odvoz odpadkov)
(1) Izvajalec je dolžan izprazniti zabojnike za zbiranje odpadkov tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za zbiranje odpadkov in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(2) Ustreznost vsebine zabojnikov za zbiranje odpadkov se preverja tako, da se na odjemnem mestu pred izpraznitvijo naredi pregled odpadkov. V primeru, da izvajalec pri preverjanju vsebine ugotovi neustreznost le-te, izvajalec ni dolžan izprazniti zabojnika za zbiranje odpadkov, ampak povzročitelja odpadkov na primeren način pisno opozori (npr. opozorilo na zabojniku za zbiranje odpadkov), zakaj zabojnik za zbiranje odpadkov ni izpraznjen. Če povzročitelj odpadkov tudi po prejemu opozorila ne upošteva navodil za zbiranje odpadkov, mu lahko izvajalec ne glede na druge določbe tega odloka zaračuna stroške sortiranja odpadkov skladno s cenikom. Izvajalec mora nespoštovanje navodil za zbiranje odpadkov prijaviti medobčinski inšpekciji.
(3) Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest.
(4) V primeru slepe ceste mora biti zagotovljeno primerno in varno obračališče za vozila izvajalca. Na zahtevo povzročitelja odpadkov izvajalec lahko izjemoma izprazni zabojnik za zbiranje odpadkov tudi ob cestah in poteh, ki niso kategorizirane, ob pogoju, da je omogočen varen in zanesljiv dovoz vozil izvajalca. Izvajalec ne odgovarja za povzročeno škodo na teh voziščih, razen v primeru, da je le-ta povzročena iz malomarnosti.
(5) Če je zaradi del na dovozih k odjemnim mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora investitor del na svoje stroške zagotoviti zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je dolžan obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov o spremenjenem odjemnem mestu.
(6) Izvajalec mora opravljati stalen nadzor nad zbiralnicami tako, da v primeru potreb opravi predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov.
(7) Občinska uprava ima pravico zahtevati večjo pogostost odvoza odpadkov na zbiralnicah in v tem primeru izvajalcu kriti dodatne stroške izvajanja. Večjo pogostost odvoza oziroma pogostost odvoza, ki odstopa od urnika odvoza odpadkov (odvoz na odpoklic), lahko zahteva tudi povzročitelj odpadkov proti plačilu, pri čemer je cena zbiranja za 50 % višja od cene zbiranja pri rednem odvozu odpadkov, pri slednjem povzročitelj odpadkov in izvajalec skleneta dogovor o ravnanju z odpadki.
(8) Pri rednem odvozu odpadkov, ki se vrši za povzročitelje odpadkov, ki se ukvarjajo s kakršno koli poslovno dejavnostjo, se prekinitev odvoza odpadkov za čas dveh tednov ne upošteva in se dalje zaračunava kot reden tedenski odvoz, za čas daljši od dveh tednov pa se prekinitev odvoza odpadkov upošteva in se reden tedenski odvoz odpadkov ne zaračunava.
(9) Izvajalec odvaža odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili.
VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI POVZROČITELJEV ODPADKOV
(pravice povzročiteljev odpadkov)
Povzročitelji odpadkov imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki so enako dostopne vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah povzročiteljev odpadkov.
(obveznosti povzročiteljev odpadkov)
(1) Pravilno odlaganje odpadkov je za povzročitelje odpadkov obvezno.
(2) Povzročitelji odpadkov morajo:
– odlagati mešane komunalne odpadke v zabojnike za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov,
– odlagati biološke odpadke v zabojnike za zbiranje bioloških odpadkov,
– odlagati odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov v zabojnike za zbiranje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, kar velja tudi za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, če te odpadke ne oddajajo družbi za ravnanje z odpadno embalažo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– odlagati ločeno zbrane odpadke v zabojnike za zbiranje ločeno zbranih odpadkov,
– oddajati vse nevarne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza nevarnih odpadkov,
– oddajati vse kosovne odpadke v zbirnem centru ali na prevzemnih mestih v skladu z urnikom odvoza kosovnih odpadkov,
– zagotoviti, da so zabojniki za zbiranje odpadkov na dan praznjenja nameščeni na odjemnih mestih in še isti dan odpeljani na zbirna mesta,
– zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov za zbiranje odpadkov zaprti in očiščeni snega,
– vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnih mestih,
– zagotoviti izvajalcu neoviran dostop do odjemnega mesta,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– redno plačevati storitve javne službe.
(prijava spremembe podatkov, potrebnih za obračun)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju odjemnega mesta, številu predpisanih zabojnikov za zbiranje odpadkov in njihovi namestitvi ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.
(2) Povzročitelj odpadkov je dolžan najkasneje v 5 dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je povzročitelj odpadkov izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma sprememba podatkov sploh ni bila posredovana ali ni bila posredovana pravočasno, izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna storitev javne službe za celotno obdobje, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval podatke oziroma pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu povzročitelj odpadkov ni pravočasno sporočil nastalo spremembo.
(4) Najemodajalec je dolžan določiti povzročitelja odpadkov in s tem plačnika storitev javne službe in najkasneje 7 dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanja ali drugega prostora izvajalcu to sporočiti. Če tega ne stori, stroški storitev javne službe bremenijo najemodajalca.
(1) Prepovedano je:
– stiskati odpadke z industrijsko mehansko napravo (npr. preša) pred odlaganjem odpadkov v zabojnike za zbiranje odpadkov in po tem, ko so že odloženi v zabojnike za zbiranje odpadkov,
– mešati različne vrste odpadkov med seboj,
– odlagati odpadke v zabojnike za zbiranje odpadkov, ki niso namenjeni taki vrsti odpadkov,
– odlagati odpadke, ki niso opredeljeni kot komunalni odpadki, v zabojnike za zbiranje odpadkov,
– odlagati odpadke izven zabojnikov za zbiranje odpadkov, izven zbirnih centrov,
– samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na drugo lokacijo,
– brskati po zabojnikih za zbiranje odpadkov ali iz njih razmetavati ali odnašati odložene odpadke,
– lepiti plakate in obvestila na zabojnike za zbiranje odpadkov, pisati, risati po njih ali jih barvati, razen z dovoljenjem izvajalca.
(2) Če odpadki niso odloženi v skladu s tem odlokom, ali se odlagajo izven namenskih zabojnikov za zbiranje odpadkov, lahko medobčinska inšpekcija z odločbo zahteva odstranitev odpadkov.
(3) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu, ali druge odpadke, na zemljišča, ki temu niso namenjena, je dolžan poravnati nastale stroške. V primerih, ko ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja odpadkov šteje lastnik zemljišča, na katerem so odloženi odpadki. Če pa lastnika zemljišča ni mogoče ugotoviti, se sredstva za odstranitev odpadkov zagotovijo iz občinskega proračuna.
(4) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganje suhega odreza izven strnjenega naselja.
VIII. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja in cena storitev javne službe)
(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine,
– drugih virov.
(2) Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Cene predlaga izvajalec z Elaboratom o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in ga predloži občinskemu svetu v potrditev.
IX. OBRAČUN STORITEV JAVNE SLUŽBE
(pričetek obračuna storitev javne službe)
(1) Stroške storitev javne službe so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov, za katere je organizirano zbiranje odpadkov, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu vselitve v stavbo oziroma po dnevu rojstva,
– po dnevu začetka uporabe objekta,
– po dnevu začetka opravljanja dejavnosti,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta ali kakršnegakoli drugega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(2) Obračun storitev javne službe izvaja izvajalec.
(podlaga za obračun storitev javne službe)
(1) Enota količine storitev javne službe ravnanja z odpadki je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu. Sodilo za razdelitev količine storitev javne službe na povzročitelja odpadkov je velikost zabojnika in število odvozov, pri čemer se za gospodinjstva upošteva mesečna količina povzročenih odpadkov ene osebe, razvidna iz vsakoletnega Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. V to količino so všteti tudi biološki odpadki, ki se ne kompostirajo, in ne presegajo določene količine bioloških odpadkov, upoštevane pri izračunu cene storitev javne službe.
(2) Podlaga za obračun storitev javne službe je:
– za gospodinjstva: pavšalno določena količina oddanih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena, pri čemer se odvoz bioloških odpadkov, ki presega določeno količino iz prvega odstavka tega člena, obračunava po dejanski količini povzročenih odpadkov,
– za počitniške objekte in občasno uporabljene objekte ter neuporabljene objekte, ki so primerni za bivanje: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena v kolikor ima lastnik objekta prijavljeno prebivališče na območju občine, v kolikor lastnik objekta nima prijavljenega prebivališča na območju občine se pavšalno določena količina oddanih odpadkov določi glede na uporabno površino objekta, pridobljeno s strani javno dostopnih evidenc (Prostorsko informacijski sistem občin – PISO, E-prostor):
1. do 75 m2: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,
2. nad 75 m2: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za dve osebi na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,
– za kmetijska gospodarstva oziroma subjekte, ki se na kakršenkoli način, ki ni poslovna dejavnost, ukvarjajo s kmetijstvom in pri tem povzročajo odpadke: pavšalno določena količina oddanih odpadkov, ki ustreza odvozu 120 l zabojnika mešanih komunalnih odpadkov enkrat mesečno,
– za apartmaje in turistične sobe ter penzione brez gostinske ponudbe: pavšalno določena količina oddanih odpadkov za eno osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena in število nočitev po dejanski zasedenosti ležišč, pri čemer se upošteva mesečna količina povzročenih odpadkov na nočitev, razvidna iz vsakoletnega Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
– za kampe brez gostinske ponudbe: število nočitev po dejanski zasedenosti ležišč, pri čemer se upošteva mesečna količina povzročenih odpadkov na nočitev, razvidna iz vsakoletnega Elaborata o oblikovanju cen izvajanja storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
– za poslovne subjekte: dejanska količina odpadkov, vezana na dogovor sklenjen med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem, vendar najmanj izhodiščni volumni zabojnikov z minimalnimi obračunskimi enotami in minimalne frekvence odvoza odpadkov na podlagi spodnje tabele:
Povzročitelji odpadkov | Vrsta odpadka | Izhodiščni volumen zabojnika z minimalno obračunsko enoto | Minimalna frekvenca odvoza odpadka |
Manjši povzročitelji odpadkov iz dejavnosti na naslovu gospodinjstva | | | |
Storitvene dejavnosti, kot so elektronsko poslovanje, svetovanje, drobna obrt, dopolnilna dejavnost na kmetiji, društva ipd.) | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža Steklo Biorazgradljivi odpadki | Souporaba zabojnikov za gospodinjstvo, souporaba zbiralnice (obračunska enota: 120 litrski zabojnik mešanih komunalnih odpadkov) | 1/mesečna |
Srednje veliki povzročitelji odpadkov iz dejavnosti | | | |
Storitvena in proizvodna dejavnost s prostorom površine do 30 m2 in/ali z 1–3 zaposlenimi | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža | 120 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) | 1/mesečno 1/mesečno 1/mesečno |
Storitvena in proizvodna dejavnost s prostorom površine nad 30 m2 in/ali s 4–10 zaposlenimi, športne dejavnosti (vodni, športi, pohodništvo, kolesarstvo, padalstvo itd.) | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) | 1/14 dni 1/mesečno 1/14 dni |
Trgovska dejavnost s prostorom površine do 30 m2 | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) | 1/14 dni 1/mesečno 1/14 dni |
Gostinska dejavnost s prostorom površine do 40 m2 (bifeji, kavarne, turistične kmetije, gostilne, restavracije, planinske koče, diskoteke itd.)* | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža Steklo | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) Souporaba zbiralnice (obračunska enota: 0,25 m3/0,5 m3 junij, julij, avgust) | 1/14 dni 1/14 dni 1/14 dni 1/14 dni |
Večji povzročitelji odpadkov iz dejavnosti | | | |
Proizvodna dejavnost z nad 10 zaposlenimi | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) | 1/14 dni 1/mesečno 114 dni |
Trgovska dejavnost s prostorom površine nad 30 m2 | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) | 1/14 dni 1/14 dni 1/tedensko |
Gostinska dejavnost s prostorom površine nad 40 m2 (bifeji, kavarne, turistične kmetije, gostilne, restavracije, planinske koče, diskoteke itd.)* | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža Steklo | 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik 240 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) Souporaba zbiralnice (obračunska enota: 0,25 m3/ 0,5 m3 junij, julij, avgust) | 1/14 dni 1/14 dni 1/tedensko 1/14 dni |
Hoteli, penzioni z gostinsko ponudbo za goste penziona, kampi z gostinsko ponudbo in druge nastanitvene dejavnosti | Mešani komunalni odpadki Papir, karton Embalaža Steklo | 1100 litrski zabojnik 1100 litrski zabojnik 1100 litrski zabojnik (tudi obračunske enote) 1,23 m3 zabojnik (obračunska enota: 0,5 m3/1,23 m3 junij, julij, avgust) | 1/14 dni 1/mesečno 1/14 dni 1/14 dni |
* gostinskim dejavnostim s “take-away” ponudbo (pizzerie, kebab bari, bari, hitra hrana, sladolednice ...), se poleg obračuna po zabojnikih doda še “take-away pavšal”, to je pavšal količine oddanih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena
(1) Izvajalec izstavi račun povzročitelju odpadkov.
(2) V večstanovanjskem objektu izda izvajalec račun upravniku stavbe ali fizični osebi, katero določijo stanovalci v primeru stavbe brez upravnika. Izvajalec lahko izda račune tudi posameznim povzročiteljem odpadkov.
(3) Vsak povzročitelj odpadkov plačuje storitev po tem odloku mesečno na podlagi izstavljenega računa izvajalca, razen imetniki apartmajev in turističnih sob ter imetniki penzionov brez gostinske ponudbe in kampov brez gostinske ponudbe, ki plačujejo storitev po tem odloku enkrat letno za obdobje od 1. 9. preteklega leta do 31. 8. tekočega leta, na podlagi izstavljenega računa izvajalca v mesecu oktobru tekočega leta. Povzročitelj odpadkov mora plačati račun najpozneje v 8 dneh po njegovi izstavitvi.
(4) Račun iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati vse z veljavno zakonodajo predpisane elemente.
(5) Povzročitelj odpadkov lahko izvajalcu sporoči pisni ugovor na obračun najkasneje v 15 dneh od datuma izstavitve računa. Izvajalec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor v roku 15 dni.
(6) Če povzročitelj odpadkov ne plača računa in ne vloži ugovora na obračun storitve javne službe, mu izvajalec izda opomin. Če povzročitelj odpadkov ne plača računa niti v 15 dneh po izdanem opominu, izvajalec ravna v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.
Kolikor se povzročitelj odpadkov in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega mesta, namesto iz odjemnega mesta), je plačilo povzročitelja odpadkov v tem delu prihodek javne službe.
(posredovanje podatkov s strani občine)
Občina je dolžna v okviru pristojnosti omogočiti izvajalcu štirikrat letno pridobitev podatkov, potrebnih za izvajanje obračuna iz 34. člena tega odloka, in sicer:
– število oseb s stalnim in začasnim bivališčem po naslovu bivanja na območju občine,
– podatke o nosilcih gospodinjstev,
– podatke o lastnikih oziroma uporabnikih počitniških objektov,
– podatke o površinah poslovnih objektov,
– podatke o datumu vselitve oziroma izselitve,
– podatke o začetku oziroma koncu izvajanja dejavnosti,
– podatke o številu nočitev posameznih imetnikov apartmajev in turističnih sob ter kampov brez gostinske ponudbe za obdobje enega leta, in sicer od 1. 9. preteklega leta do 31. 8. tekočega leta.
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci izvajalca pa opravljajo strokovni nadzor.
(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje izvajalec, če:
– ne čisti in ne vzdržuje zbiralnic (četrti odstavek 11. člena),
– ne vodi katastra zbiralnic (12. člen),
– ne čisti in ne vzdržuje zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov (peti odstavek 14. člena),
– ne organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (prvi odstavek 22. člena),
– ne organizira dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov oziroma prevzema na poziv uporabnika (prvi odstavek 23. člena),
– ne odvaža odpadkov v skladu s sprejetim letnim načrtom (prvi odstavek 26. člena),
– ne prazni vseh namenskih zabojnikov, ne glede na njihovo napolnjenost in ne očisti odjemnega mesta, ki ga je onesnažil (prvi odstavek 27. člena),
– ne opravlja stalnega nadzora nad zbiralnicami in ne odredi v primeru potreb predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (šesti odstavek 27. člena),
– odvaža odpadke z vozili, ki niso ustrezno urejena (deveti odstavek 27. člena),
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 1.400 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo 2.000 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo gospodarsko družbo, z globo 5.000 EUR pa se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za veliko gospodarsko družbo, če:
– se ne vključi v sistem ravnanja s komunalnimi odpadki (prvi odstavek 8. člena),
– ne zbira odpadkov v razsutem stanju v namenskih zabojnikih za odpadke (tretji odstavek 9. člena),
– odlaga odpadke iz dejavnosti na zbiralnice brez predhodnega pisnega dogovora (četrti odstavek 10. člena),
– ne odlaga bioloških odpadkov v skladu s prvim odstavkom 18. člena tega odloka,
– ne odlaga odpadnih nagrobnih sveč na zbirnih mestih v namenske zabojnike (21. člen),
– ravna v nasprotju z 29. členom tega odloka,
– ne posreduje točnih podatkov o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe, ter o spremembah teh podatkov (30. člen),
– krši eno od prepovedi iz prvega do tretjega odstavka 31. člena tega odloka,
– neustrezno sežiga odpadke (četrti odstavek 31. člena),
– ne sklene dogovora o ravnanju z odpadki (šesta alineja drugega odstavka 34. člena).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 200 EUR se kaznuje fizična oseba, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena z izjemo tretje alineje in desete alineje prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 5.000 EUR se za prekršek iz prve alineje prvega odstavka tega člena kaznuje pravni subjekt, ki opravlja v občini dejavnost, za katero v Republiki Sloveniji nima urejenega sedeža opravljanja dejavnosti.
(1) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu s prvim odstavkom 24. člena tega odloka.
(2) Z globo 200 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba organizatorja.
(3) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator taborov v naravi, če ne poskrbi za ravnanje z odpadki v skladu z drugim odstavkom 24. člena tega odloka.
(4) Z globo 200 EUR se za prekršek kaznuje organizator čistilne akcije, če ne ravna v skladu s tretjim odstavkom 24. člena tega odloka.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Na območjih, kjer določb tega odloka še ni možno upoštevati v celoti, se izvajanje storitev javne službe prilagodi dejanskemu stanju, ki ga je potrebno uskladiti z določili tega odloka v štirih letih po sprejemu tega odloka.
Povzročitelji odpadkov iz drugega odstavka 34. člena tega odloka, ki na dan uveljavitve tega odloka z izvajalcem nimajo sklenjenega dogovora o ravnanju z odpadki, morajo dogovor o ravnanju z odpadki skleniti v skladu s tem odlokom v roku dveh let od uveljavitve tega odloka.
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Bovec (Uradni list RS, št. 14/12, 43/14), razen v delu, ki se nanaša na izvajanje obvezne gospodarske javne službe obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov.
(2) Izvajanje obvezne gospodarske javne službe obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov se mora urediti skladno z veljavno zakonodajo v roku štirih let od uveljavitve tega odloka.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0007/2024
Bovec, dne 9. oktobra 2025
