Številka:	Up-1245/23-14
	Up-1482/23-12
	Up-147/24-12
Datum:	25. 9. 2025

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavnih pritožbah Klemna Kadivca, Domžale, ki ga zastopa Branko Gvozdić, odvetnik v Sežani, na seji 25. septembra 2025

Ustavne pritožbe

– zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 25329/2021 z dne 6. 7. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XX K 25329/2021 z dne 30. 5. 2023,

– zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 25329/2021 z dne 11. 10. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XX K 25329/2021 z dne 28. 7. 2023 in

– zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 25329/2021 z dne 28. 12. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. XX K 25329/2021 z dne 28. 9. 2023

1. Z izpodbijanimi pravnomočnimi sklepi je sodišče v skladu s četrtim v zvezi s petim odstavkom 213.b člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in 53/24 – v nadaljevanju ZKP) zoper pritožnika in soobdolženega odredilo oziroma podaljšalo nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov z osebami zunaj zavoda, vsakič za dva meseca.

2. V ustavni pritožbi št. Up-1245/23, vloženi zoper sklep o odreditvi nadzora pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov, pritožnik zatrjuje kršitev pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave, ker mu predlog državnega tožilca o odreditvi ukrepa pred odločitvijo predsednika senata ni bil posredovan v izjavo. V ustavnih pritožbah št. Up-1482/23 in št. Up-147/24, vloženih zoper dva zaporedna sklepa o podaljšanju ukrepa omejitve stikov, pa pritožnik zatrjuje kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Meni, da predlog državnega tožilca za nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov ni imel zadostne trditvene in dokazne podlage. Izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča naj ne bi temeljil na razlogih iz drugega odstavka 209. člena in 213.b člena ZKP, saj naj ne bi temeljil na enakih merilih, kot so določeni za odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti.

3. Ustavno sodišče je s sklepom senata št. Up-1245/23, Up-1482/23, Up-147/24 z dne 20. 1. 2025 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo.

4. Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe, pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora izkazati pravni interes: kot verjetno mora izkazati, da bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bo mogel doseči. Pravni interes mora biti izkazan tudi za vložitev ustavne pritožbe kot pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin (druga alineja prvega odstavka 55.b člena ZUstS). Na obstoj pravnega interesa mora Ustavno sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.

5. Ustavno sodišče praviloma šteje, da v primeru, ko izpodbijani akt v času odločanja več ne učinkuje, ni izkazan pravni interes za odločanje Ustavnega sodišča. Zgolj ugotovitev kršitve človekove pravice, ne da bi bil izpodbijani posamični akt razveljavljen ali odpravljen, namreč praviloma ne spreminja pritožnikovega pravnega položaja. Ustavno sodišče pa odloča drugače, kadar gre za zadeve, v katerih je predmet ustavne pritožbe sodno odločanje o omejitvi osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave¹ ali sodno odločanje o stvarnih omejevalnih ukrepih v kazenskem postopku.² Učinkovito varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v teh primerih zahteva, da ima prizadeti možnost ustavnopravnega varstva tudi v primeru, ko izpodbijani sklep ni več veljaven.

6. Ukrep po četrtem v zvezi s petim odstavkom 213.b člena ZKP ni samostojen omejitveni ukrep.³ Določa namreč način izvrševanja pripora, ki dodatno omejuje obdolženčeve pravice in svoboščine, kadar je to nujno za zagotavljanje varnosti ali uspešno izvedbo kazenskega postopka. Tak ukrep ne posega v pravico do osebne svobode iz 19. člene Ustave, ki ima v primerjavi z ostalimi človekovimi pravicami in temeljnimi svoboščinami posebno težo.⁴ Ker je navedeni ukrep odvisen od vzdrževanja pripora, z vidika ustavnosodnega varstva zadostuje, da se pravni interes za njegovo izpodbijanje omeji na čas trajanja pripora, v zvezi s katerim je bil odrejen.

7. Iz podatkov, s katerimi razpolaga Ustavno sodišče, izhaja, da je bil dne 8. 4. 2024 pripor zoper pritožnika tej v kazenski zadevi odpravljen. Pritožnik je trenutno v priporu v drugi kazenski zadevi št. XX K 43104/2022. Izpodbijani sklepi v postopku odločanja o ustavni pritožbi tako več ne učinkujejo, niti jih ne bi bilo več mogoče ponovno odrediti v tej kazenski zadevi. Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pritožnik ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi, zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

8. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rok Čeferin ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-50/09, Up-260/09 z dne 18. 3. 2010 (Uradni list RS, št. 29/10, in OdlUS XIX, 2).

² Odločba Ustavnega sodišča št. Up-6/14 z dne 5. 3. 2015 (Uradni list RS, št. 19/15).

³ V skladu s čertim odstavkom 213.b člena ZKP lahko preiskovalni sodnik, če tako zahtevajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen pripor, na predlog državnega tožilca s pisnim sklepom odredi nadzor pisemskih in drugih pošiljk ter drugih stikov pripornika z osebami zunaj zavoda. Preiskovalni sodnik lahko priporniku prepove pošiljanje ali sprejemanje pisem in drugih pošiljk ali vzpostavljanje stikov, ki so škodljivi za postopek, ne sme pa mu prepovedati, da bi poslal prošnjo ali pritožbo. Pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve. Peti odstavek istega člena pa določa da ima po vložitvi obtožnice do pravnomočnosti sodbe pravice iz prvega do četrtega odstavka tega člena predsednik senata.

⁴ Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-409/19, Up-1455/19 z dne 8. 12. 2022 (Uradni list RS, št. 7/23, in OdlUS XXVII, 32).