Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o katastru nepremičnin (ZKN-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2025.
Št. 003-02-1/2025-276
Ljubljana, dne 3. oktobra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KATASTRU NEPREMIČNIN (ZKN-A)
1. člen
V Zakonu o katastru nepremičnin (Uradni list RS, št. 54/21 in 85/24 – ZAID-A) se za 14. členom doda nov 14.a člen, ki se glasi:
(podatek o imetniku lastninske pravice na parceli, na kateri je tloris zemljišča pod stavbo)
V kataster nepremičnin se za stavbo, ki ni v etažni lastnini, ali za stavbo, zgrajeno na podlagi stavbne pravice, ki ni vpisana v zemljiško knjigo, vpiše tudi iz zemljiške knjige prevzeti podatek o imetniku lastninske pravice na parceli, na kateri je tloris zemljišča pod stavbo. Ta podatek se poleg podatka o lastniku dela stavbe vpiše pri vseh delih te stavbe, vpisanih v kataster nepremičnin.«.
V 16. členu se v tretjem odstavku številka »500« nadomesti s številko »50«.
V 17. členu se v prvem odstavku črta besedilo »površina zemljišča na parceli z bonitetnimi točkami,«.
V tretjem odstavku se druga in tretja alineja spremenita tako, da se glasita:
»– ko se spremeni ali točneje določi meja urejene parcele, če so vsi deli urejene meje določeni z enako točnostjo,
– ko se uredi del meje parcele, razen v postopkih ureditve mej oboda komasacije za parcele, ki so v območju komasacije,«.
V 18. členu se za šestim odstavkom doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Zaradi osvežitve in dopolnitve podatkov o imetnikih stavbne pravice ter imetnikih neprave stvarne služnosti se iz:
– centralnega registra prebivalstva prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je fizična oseba: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča in EMŠO,
– poslovnega registra prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je pravna oseba: ime oziroma firma, naslov sedeža in matična številka pravne osebe.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se črta drugi stavek.
V dosedanjem devetem odstavku, ki postane deseti odstavek, se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen če je območje služnosti ali območje stavbne pravice sestavina gradbene parcele.«, tretji stavek pa se črta.
V 26. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) V primeru rekonstrukcije stavbe ali prizidave je podatek o letu izgradnje stavbe odvisen od obsega izvedene rekonstrukcije ali prizidave. Če je rekonstrukcija stavbe ali prizidava izvedena na manj kot polovici neto tlorisne površine obstoječe stavbe, je podatek o letu izgradnje stavbe leto iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena. Če je rekonstrukcija stavbe ali prizidava izvedena na polovici ali več kot polovici neto tlorisne površine obstoječe stavbe, je podatek o letu izgradnje stavbe leto rekonstrukcije stavbe ali prizidave.«.
V 34. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Informacijski sistem kataster pošlje informacijskemu sistemu zemljiška knjiga podatek o vpisu nove parcelne številke ter o spremembi parcelne številke, številke stavbe in številke dela stavbe v etažni lastnini, ki so vpisane v zemljiško knjigo, ter obvestilo iz devetega odstavka 18. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se črta besedilo »2.,«.
V petem odstavku se na koncu druge alineje pika nadomesti z vejico in doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje.«.
V 39. členu se v drugem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Izdelava elaborata v inženirskem delu katastrskega postopka vključuje tudi izdelavo sprememb ali dopolnitev elaborata do dokončnosti odločbe o vpisu podatkov v kataster nepremičnin na podlagi tega elaborata.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Posamezne naloge inženirskega dela katastrskega postopka v zvezi z objavo katastrskega postopka, vabljenjem strank ter vpogledom in pridobivanjem podatkov lahko izvaja tudi druga oseba, zaposlena v geodetskem podjetju. Podatki o teh osebah se vodijo v seznamu gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, pri Inženirski zbornici Slovenije.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Za namene izvedbe inženirskega dela katastrskega postopka lahko pooblaščeni geodet, geodet z geodetsko izkaznico, oseba iz četrtega odstavka tega člena in pooblaščeni projektant glede fizičnih oseb, ki so stranke ali drugi udeleženci v katastrskem postopku, brezplačno pridobijo njihove osebne podatke, in sicer ime in priimek, EMŠO, datum rojstva, naslov prijavljenega prebivališča ter naslov za vročanje, od naslednjih upravljavcev podatkov:
– okrajnih sodišč: podatke o dedičih in skrbnikih zapuščine iz spisov zapuščinskih postopkov,
– centrov za socialno delo: podatke o skrbnikih iz spisov postopkov postavitve pod skrbništvo.«.
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane deveti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(9) Geodetska uprava lahko izvede vse katastrske postopke po tem zakonu.«.
Dosedanji osmi do dvanajsti odstavek se črtajo.
Za 39. členom se doda nov 39.a člen, ki se glasi:
(strokovna dela v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč)
(1) Strokovna dela v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč izvede oseba, ki ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, s področja kmetijstva ali gozdarstva, in pooblastilo za bonitiranje zemljišč.
(2) Pooblastilo za bonitiranje zemljišč je pooblastilo za izvedbo strokovnih del v zvezi s spreminjanjem bonitete zemljišč v okviru katastrskega postopka spremembe bonitete zemljišča. Pooblastilo za bonitiranje zemljišč izda geodetska uprava na zahtevo osebe, ki ima ustrezno izobrazbo, določeno s tem zakonom, in opravljen izpit za bonitiranje.
(3) Izpite za bonitiranje izvaja geodetska uprava. Opravljajo se pred izpitno komisijo, ki jo imenuje geodetska uprava. Člani izpitne komisije za bonitiranje so upravičeni do nagrade za svoje delo in do povračila dejanskih stroškov dela.
(4) Geodetska uprava vodi evidenco izpitov za bonitiranje, ki vsebuje evidenco prijav na izpit za bonitiranje in evidenco opravljenih izpitov za bonitiranje.
(5) V evidenci prijav na izpit za bonitiranje se o kandidatih, ki želijo opravljati izpit za bonitiranje, vodijo naslednje listine:
– prijava na izpit za bonitiranje ter
– dokazila o strokovni izobrazbi v skladu s tem zakonom.
(6) V evidenci opravljenih izpitov za bonitiranje se vodijo:
– podatki o kandidatih, ki so opravili izpit za bonitiranje: ime in priimek, EMŠO, kontaktni podatki (e-naslov, telefonska številka),
– podatki o izpitu za bonitiranje: šifra zadeve o kandidatu, datum opravljanja izpita za bonitiranje in uspeh na izpitu za bonitiranje ter
– podatki o mirovanju ali odvzemu pooblastila za bonitiranje zemljišč.
(7) Evidenca izpitov za bonitiranje se hrani trajno. Listine in podatki v evidenci izpitov za bonitiranje se zbirajo in obdelujejo zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za prijavo na izpit za bonitiranje, izdajanja javnih listin o opravljenih izpitih za bonitiranje in priprave seznama veljavnih izdanih pooblastil iz devetega odstavka tega člena.
(8) Za kritje stroškov izpita za bonitiranje in za izdajo potrdila o opravljenem izpitu za bonitiranje se določi pristojbina, ki jo plača kandidat.
(9) Geodetska uprava vodi seznam veljavnih izdanih pooblastil za bonitiranje zemljišč, ki se objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave. Na seznamu veljavnih izdanih pooblastil za bonitiranje zemljišč se o osebah, ki jim je bilo izdano pooblastilo za bonitiranje zemljišč, vodijo naslednji podatki:
– ime in priimek,
– številka in datum izdanega pooblastila za bonitiranje zemljišč,
– kontaktni podatki (e-naslov, telefonska številka) ter
– podatki o mirovanju pooblastila za bonitiranje zemljišč.
(10) Oseba s pooblastilom za bonitiranje zemljišč se mora udeleževati izobraževanja o novostih in praksah na področju bonitiranja zemljišč, najmanj enkrat v obdobju petih let od pridobitve pooblastila oziroma od zadnjega opravljenega izobraževanja. Izobraževanja organizira Geodetska uprava enkrat letno.
(11) Geodetska uprava z odločbo odvzame pooblastilo za bonitiranje zemljišč, če ugotovi, da je oseba s pooblastilom za bonitiranje zemljišč storila:
– kaznivo dejanje, povezano z izvrševanjem tega pooblastila, kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo, ali
– strokovno napako najmanj trikrat v zadnjih dveh letih, pri čemer se za strokovno napako šteje določitev podatkov o strokovnih podlagah v elaboratu v nasprotju z veljavnimi predpisi ali določitev podatkov, ki so vsebinsko nasprotujoči ali ne odražajo dejanskega stanja v naravi, kljub pozivu geodetske uprave za spremembo oziroma dopolnitev elaborata.
(12) Oseba, ki ji preneha pooblastilo za bonitiranje zemljišč, lahko znova pridobi pooblastilo za bonitiranje zemljišč s ponovno uspešno opravljenim izpitom za bonitiranje zemljišč. Prenehanje pooblastila za bonitiranje zemljišč se vpiše v evidenco izpitov za bonitiranje.
(13) Geodetska uprava v evidenci izpitov za bonitiranje osebi s pooblastilom za bonitiranje zemljišč vpiše status mirovanja pooblastila za bonitiranje zemljišč, če ugotovi, da se ta oseba ni udeležila izobraževanja iz desetega odstavka tega člena, ali na predlog osebe s pooblastilom za bonitiranje zemljišč. O vpisu statusa mirovanja pooblastila za bonitiranje zemljišč geodetska uprava obvesti osebo s pooblastilom za bonitiranje zemljišč in po vročitvi obvestila v seznamu veljavnih pooblastil za bonitiranje zemljišč iz devetega odstavka tega člena vpiše status mirovanja. Oseba z vpisanim statusom mirovanja pooblastila za bonitiranje zemljišč v času mirovanja ne sme opravljati nalog iz drugega odstavka tega člena. Ko se oseba z vpisanim statusom mirovanja pooblastila za bonitiranje zemljišč udeleži izobraževanja iz desetega odstavka tega člena, geodetska uprava iz evidence izpitov za bonitiranje izbriše status mirovanja pooblastila za bonitiranje zemljišč in o tem obvesti osebo s pooblastilom za bonitiranje zemljišč.
(14) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo za osebe s pooblastilom za bonitiranje zemljišč, ki na geodetski upravi vodijo upravni del katastrskega postopka spremembe bonitete zemljišč.
(15) Vsebino znanja za spreminjanje bonitete zemljišč, postopek preverjanja znanja, določitev pristojbine, višine nagrade in povračila dejanskih stroškov članom izpitne komisije, pridobitev pooblastila za bonitiranje zemljišč ter vodenje evidence izpitov za bonitiranje in seznama izdanih pooblastil za bonitiranje zemljišč podrobneje predpiše minister.«.
V 40. členu se v tretjem odstavku v:
– prvi alineji za besedo »postopka« doda besedilo »in druga oseba, zaposlena v geodetskem podjetju, za opravljanje nalog iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona«;
– tretji alineji za besedo »stroke« doda besedilo »za izdelavo izvedenskega mnenja in«, za besedilom »postopku,« pa doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče«,
– četrti alineji besedilo »četrtega odstavka prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »petega odstavka 39. člena tega zakona«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Pooblaščeni geodet, ki je izbrisan iz imenika pooblaščenih inženirjev, pooblaščeni projektant, ki je izbrisan iz imenika pooblaščenih arhitektov, sodni izvedenec geodetske stroke, ki je izbrisan iz imenika sodnih izvedencev ali je razrešen, in oseba iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona, ki ni več vpisana na seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, ne smejo dostopati do informacijskega sistema kataster. Dostop do informacijskega sistema kataster se jim dovoli, ko so znova vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev, imenik pooblaščenih arhitektov, imenik sodnih izvedencev oziroma na seznam gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost, in opravijo izobraževanje za uporabo informacijskega sistema kataster.«.
V sedmem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če ima pooblaščeni geodet v imeniku pooblaščenih inženirjev ali pooblaščeni projektant v imeniku pooblaščenih arhitektov vpisan status mirovanja poklicnega naziva, v času mirovanja ne sme dostopati do informacijskega sistema kataster.«.
V osmem odstavku se v:
– 3. točki za besedo »projektanta« doda besedilo »oziroma osebe iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona«;
– 8. točki besedilo »oziroma pooblaščenega projektanta« nadomesti z vejico in besedilom »pooblaščenega projektanta oziroma osebe iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona«;
– 10. točki za besedilom »pooblaščenega projektanta« doda besedilo »oziroma s seznama iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona«.
V devetem odstavku se v prvi alineji za besedo »inženirjev« doda besedilo »in s seznama gospodarskih subjektov, ki opravljajo arhitekturno in inženirsko dejavnost«.
V 41. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če je solastnik ali skupni lastnik nepremičnine, za katero je naročen katastrski postopek, ali lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik katastrskega postopka, neznan ali je umrl, dediči pa niso znani, ali je njegovo prebivališče neznano, geodetsko podjetje, ki izvaja postopek za izdelavo elaborata, predlaga geodetski upravi postavitev skrbnika za katastrski postopek. V predlogu mora biti navedeno, katero osebo naj geodetska uprava postavi za skrbnika za katastrski postopek. Za skrbnika za katastrski postopek se lahko postavi oseba, ki ima osebnostne lastnosti in sposobnosti za varovanje premoženjskih in drugih pravic neznanega ali umrlega solastnika ali skupnega lastnika nepremičnine, za katero je naročen katastrski postopek, ali lastnika sosednje nepremičnine. Za skrbnika za katastrski postopek ne more biti postavljena oseba, ki je zaposlena pri geodetskem podjetju, ki izvaja inženirski del tega katastrskega postopka, ali je uslužbenec geodetske uprave.«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Če se v katastrskem postopku ugotovi, da je solastnik ali skupni lastnik nepremičnine, ki je fizična oseba, za katero je naročen katastrski postopek, ali lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik katastrskega postopka, verjetno umrla, vendar niso znani njeni pravni nasledniki, in je od vpisa njene lastninske pravice v zemljiško knjigo minilo že več kakor 50 let, geodetska uprava za namene izvedbe katastrskega postopka objavi oklic na enotnem državnem portalu eUprava. V njem pozove osebe, ki menijo, da so pravni nasledniki umrlega lastnika, da se v 30 dneh od dneva objave oklica javijo in vstopijo v katastrski postopek. Oseba, ki meni, da je pravni naslednik, mora izkazati svoje pravno nasledstvo. Če se ne javi nihče, se šteje, da solastnik ali skupni lastnik nepremičnine, za katero je naročen katastrski postopek, ali lastnik sosednje nepremičnine, ki ni naročnik katastrskega postopka, ne nasprotuje vpisu podatkov v kataster nepremičnin, predlaganemu v katastrskem postopku.«.
V 44. členu se v prvem odstavku črta besedilo »najmanj osem dni«, za prvim stavkom pa doda nov stavek, ki se glasi: »Vabilo vsebuje opozorilo o pravnih posledicah neudeležbe stranke pri dejanjih v katastrskem postopku, na katera je vabljena.«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Če se stranka, ki ima v zemljiški knjigi vpisan podatek o EMŠO ali vpisano matično številko pravne osebe ali je v katastru nepremičnin vpisana kot upravljavec z matično številko pravne osebe, ni udeležila dejanja v katastrskem postopku, se šteje, da je bila pravilno vabljena, če je bilo vabilo za udeležbo pri dejanju poslano na naslov njenega prijavljenega prebivališča ali naslov za vročanje ali na naslov sedeža v Republiki Sloveniji najmanj deset dni pred dnevom izvedbe dejanja v katastrskem postopku, ali stranki z naslovom ali sedežem v tujini najmanj 15 dni pred dnevom izvedbe dejanja v katastrskem postopku.
(4) Za dokazilo o vabljenju iz prejšnjega odstavka se šteje potrdilo izvajalca poštnih storitev o oddani pošiljki, iz katerega so razvidni naslovnik in njegov naslov, datum odposlanega vabila in naslovna vsebina.«.
V šestem odstavku se črta drugi stavek.
V 46. členu se v prvem odstavku v 2. točki obakrat črtata vejica in besedilo »ali registrirani istospolni partnerski skupnosti«.
V 47. členu se v prvem odstavku v:
– 3. točki za besedo »izvedenec« doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče«;
– 5. točki za besedo »stroke« doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče«.
V 54. členu se v četrtem odstavku za besedo »stroke« doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče«.
V šestem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Geodetska uprava obvesti sodišče iz prvega odstavka tega člena o vpisu sprememb podatkov v kataster nepremičnin na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave oziroma o nevpisu sprememb podatkov v kataster nepremičnin, če podatki elaborata, ki se izdela v sodnem postopku, ne omogočajo vpisa sprememb podatkov v kataster nepremičnin.«.
V 59. členu se enajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(11) Pooblaščeni geodet predlagano mejo označi z mejniki po končani mejni obravnavi, če se lastniki s tem strinjajo, pa jo lahko označi že med mejno obravnavo.«.
Za enajstim odstavkom se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Če bi označitev urejene meje povzročila materialno škodo na zgrajenih objektih ali zunanjih ureditvah ali oteževala uporabo zemljišča, lahko stranke podajo izjavo, da se označitev urejenih mej ne izvede. Izjavo morajo podati vsi na obravnavi prisotni lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ne bo označila. Izjava se poda na zapisnik mejne obravnave, v katerem se navedejo razlogi za neoznačitev meje. Označitev urejenih mej se ne izvede tudi, če bi označitev urejene meje lahko pomenila neposredno nevarnost za zdravje in življenje oseb, ki izvajajo označitev. V zapisniku mejne obravnave pooblaščeni geodet, ki vodi mejno obravnavo, navede razlog za neoznačitev meje.«.
Dosedanji dvanajsti do štirinajsti odstavek postanejo trinajsti do petnajsti odstavek.
V 65. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko lastnik parcel pri geodetskem podjetju, ki izvaja katastrski postopek, zaprosi za preložitev označitve urejenih mej za največ pet let od dokončne odločbe o ureditvi meje, če se katastrski postopek izvaja zaradi načrtovane izvedbe posegov v prostor ali načrtovane prostorske ureditve v postopkih prostorskega načrtovanja. Zaprosilo za preložitev označitve urejenih mej je sestavni del elaborata, ki ga geodetsko podjetje vpiše v informacijski sistem kataster. Najpozneje ob izteku roka petih let mora lastnik parcel naročiti izvedbo katastrskega postopka označitve meje parcele.«.
V 66. členu se v prvem odstavku za besedilom »imenovan,« doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče,«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) O označitvi meje parcele, postavitvi in prestavitvi mejnikov v sodnem postopku odloča sodišče.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedo »stroke« doda besedilo »oziroma pooblaščeni geodet geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče,«.
Za dosedanjim tretjim odstavkom, ki postane četrti odstavek, se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če se pred izvedbo katastrskega postopka iz vpisanih podatkov in zbirke listin ugotovi, da je v katastru nepremičnin meja parcele vpisana kot »urejena meja parcele« in je bila točka, ki predstavlja krajišče daljice urejene meje parcele, v naravi označena z mejnikom, v katastrskem postopku pa se ugotovi, da je mejnik odstranjen, geodetsko podjetje to točko označi in po izvedbi označitve o tem obvesti lastnike parcel, ki se jih meja dotika.«.
Dosedanji četrti odstavek postane šesti odstavek.
V 68. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V novi izmeri se lahko uredijo ali spremenijo podatki o parcelah ali podatki o stavbah.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besedilo »77. členom« nadomesti z besedilom »74.a členom«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
V 70. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) V času od dneva začetka izvajanja inženirskega dela katastrskega postopka nove izmere, določenega v objavi, do vpisa sprememb nove izmere v kataster nepremičnin se lahko zahtevo za izvedbo drugega katastrskega postopka na območju nove izmere vloži le s soglasjem geodetske uprave. Geodetska uprava izda soglasje, če presodi, da izvedba drugega katastrskega postopka na območju nove izmere ne bo vplivala na izvedbo nove izmere, in o tem obvesti vlagatelja zahteve.«.
Za 74. členom se doda nov 74.a člen, ki se glasi:
(omejitve spreminjanja meje parcele)
(1) Kadar predpis ali posamični akt določa omejitve spreminjanja meje parcele (v nadaljnjem besedilu: akt o omejitvah), se v kataster nepremičnin omejitev vpiše, če je ta določena:
– na parcelo natančno ali
– z območjem, pri čemer mora biti območje določeno tako, da ga je mogoče grafično prikazati v katastru nepremičnin.
(2) Omejitve iz prejšnjega odstavka se v katastru nepremičnin označijo z vpisom omejitve na parcelo.
(3) V kataster nepremičnin se o omejitvah spreminjanja meje parcele vpišejo:
– vrste omejitve,
– čas trajanja omejitve,
– akt o omejitvah ter
– organ, ki je izdal akt o omejitvah, in njegov elektronski naslov.
(4) Ob vpisu spremenjene meje parcele v kataster nepremičnin se na novonastalih parcelah izbriše označba omejitve, če je bila v katastru nepremičnin vpisana na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena. O izbrisu označbe omejitve se obvesti organ, ki je izdal akt o omejitvah, na njegov elektronski naslov.
(5) Če je omejitev spreminjanja mej parcel določena z območjem iz druge alineje prvega odstavka tega člena, se pri na novonastalih parcelah na tem območju označba omejitve spreminjanja mej parcel prenese na vse novonastale parcele.«.
V 75. členu se v sedmem odstavku za besedo »občina« doda besedilo »ali investitor izvedbe načrtovane prostorske ureditve«, besedilo »zemljiško-katastrske« pa se črta.
V 76. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek meje, ki se jo nova meja, nastala z delitvijo parcel, dotika ali ta meja poteka v njeni neposredni bližini, ni treba urediti, če se izvaja parcelacija v sodnem postopku.
(3) Pred delitvijo parcel, ki nimajo urejenih mej, lahko sodišče od geodetske uprave zahteva izračun površine parcel, ki se bodo delile. O izračunu površine parcel geodetska uprava obvesti sodišče in sodnega izvedenca ter pooblaščenega geodeta geodetskega podjetja, ki ga v sodnem postopku določi sodišče, če sta navedena v zahtevi sodišča.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.
77. člen se črta.
V 88. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V primeru spreminjanja bonitete zemljišč v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena geodetska uprava s pisnim obvestilom obvesti lastnike parcel na spremenjenem območju bonitete zemljišč, da se je spremenilo območje bonitete zemljišč, na katerem ležijo zemljišča v njihovi lasti, in da je omogočen vpogled v objavljene podatke območij bonitete zemljišč na spletnem portalu Prostor ali pri geodetski upravi. Pred pošiljanjem pisnih obvestil geodetska uprava objavi spremembe števila bonitetnih točk za spremenjeno območje bonitete zemljišč na spletnem portalu Prostor. Spremembe so objavljene najmanj eno leto po datumu pisnega obvestila poslanega lastnikom parcel na spremenjenem območju bonitete zemljišč.«.
V 89. členu se besedilo »izračunata število bonitetnih točk za parcelo in površina zemljišča na parceli z bonitetnimi točkami« nadomesti z besedilom »izračuna število bonitetnih točk za parcelo, ki je po dejanski ali namenski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče«.
V 93. členu se na koncu drugega odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »v primeru prenosa lastninske pravice pa oseba, ki je lastnik parcele, na kateri stoji stavba.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko se stavba vpiše v kataster nepremičnin v okviru sodnega postopka ali na podlagi sodne odločbe, pri izdelavi elaborata v sodnem postopku vpisa stavb meje parcel, kadar tloris stavbe poteka po meji parcele ali v neposredni bližini meje, predhodno ne urejajo.«.
Dosedanji peti do osmi odstavek postanejo šesti do deveti odstavek.
V 97. členu se v četrtem odstavku besedilo »petega do sedmega« nadomesti z besedilom »šestega do osmega«.
V 98. členu se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vpis, sprememba ali izbris sestavine dela stavbe ali«.
V 100. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(vpis, sprememba in izbris sestavine dela stavbe)«.
V prvem odstavku se za besedo »spremeni« doda besedilo »ali izbriše«.
V drugem odstavku se besedilo »petega, šestega in sedmega« nadomesti z besedilom »šestega, sedmega in osmega«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če je v katastru nepremičnin stavba vpisana s statusom stavbe »katastrsko vpisana stavba«, deli stavbe pa s statusom delov stavbe »katastrsko vpisani del stavbe«, se lahko v kataster nepremičnin vpiše nova sestavina dela stavbe. Za vpis nove sestavine dela stavbe se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek tega člena.«.
V 101. členu se v prvem stavku drugega odstavka besedilo »petega, šestega in sedmega« nadomesti z besedilom »šestega, sedmega in osmega«.
V 105. členu se v drugem odstavku črta besedilo »številu etaž, številki etaže, številki pritlične etaže,«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko podatki o številu etaž, številki etaže in številki pritlične etaže iz točke a) prvega odstavka tega člena z zahtevo brez elaborata spremenijo le, če je stavba vpisana v kataster nepremičnin s statusom stavbe »registrsko vpisana stavba.«.
Dosedanji tretji do osmi odstavek postanejo četrti do deveti odstavek.
V 106. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če se izvaja katastrski postopek vpisa stavbe in delov stavbe v kataster nepremičnin in se v njem ugotovi, da za odstranjeno stavbo na isti lokaciji ni bil izveden postopek izbrisa stavbe iz katastra nepremičnin, se izbris te stavbe lahko izvede v katastrskem postopku vpisa nove stavbe.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Če se v okviru katastrskega postopka vpisa nove stavbe izvede postopek izbrisa odstranjene stavbe, zapisnik o obravnavi vsebuje tudi navedbo o seznanitvi lastnikov izbrisane stavbe z njenim izbrisom.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek se črta.
V 121. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na prejšnji odstavek se imena in območja občin ter upravnih enot in imena in območja volilnih enot in volilnih okrajev za volitve poslancev v državni zbor spremenijo, če se spremeni predpis, ki jih določa. Spremembe imen in območij občin ter upravnih enot in imena in območja volilnih enot in volilnih okrajev za volitve poslancev v državni zbor vpiše v register prostorskih enot geodetska uprava po uradni dolžnosti. Meja območja občine se lahko spremeni tudi v katastrskem postopku usklajevanja mej občin v skladu s tem zakonom.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »upravnih enot« doda besedilo »ter volilnih enot in volilnih okrajev za volitve poslancev v državni zbor,«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko geodetska uprava zaradi zagotovitve usklajenega vpisa prostorskih enot in povezav med prostorskimi enotami v registru prostorskih enot po uradni dolžnosti spremeni lego ulice oziroma spremeni podatke o območju prostorske enote.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
V 122. členu se v prvem odstavku za besedo »občine« doda besedilo »ter meje območja državnozborskega volišča in lokalnega volišča«.
V 127. členu se v drugem odstavku vejica in besedilo »druge osebe pa, če tako določa zakon« nadomestita z besedilom »ter na podlagi pooblastila naročnika katastrskega postopka pooblaščeni geodeti, pooblaščeni projektanti, geodeti z geodetsko izkaznico in osebe iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona za izvajanje inženirskega dela katastrskega postopka«.
Četrti odstavek se črta.
V 130. členu se v tretjem odstavku za besedilom »pooblaščeni geodeti« dodata vejica in besedilo »geodeti z geodetsko izkaznico, pooblaščeni projektanti ter osebe iz četrtega odstavka 39. člena tega zakona«.
V 145. členu se v drugem odstavku črtata vejica in besedilo »in izjavo osebe iz 141. člena tega zakona, da se strinja s spremembo podatkov«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V kataster nepremičnin vpisani podatki o lastnikih z oznako »posebni podatki o lastniku« se za stavbo z enim delom stavbe vodijo do začetka uporabe tega zakona.«.
V 154. členu se besedilo »meje parcele« nadomesti z besedilom »točk, ki predstavljajo krajišča daljice urejene meje parcele«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(uskladitev podzakonskega predpisa)
Pravilnik o izpitu za bonitiranje zemljišč in o pooblastilu za bonitiranje (Uradni list RS, št. 195/21) se uskladi z novim 39.a členom zakona v štirih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne štiri mesece po uveljavitvi tega zakona.
Št. 720-01/25-4/12
Ljubljana, dne 25. septembra 2025
EPA 2167-IX
