Na podlagi 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 25. septembra 2025 sprejel
o vzponu skrajne desnice v Evropi »NIKOLI VEČ« (DeVSDE)
Izhajajoč iz vrednot ustavne in parlamentarne demokracije, mirovne politike ter kulture miru in nenasilja, politične stabilnosti in svobode ter Deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije, ki kot temeljne cilje zunanje politike Republike Slovenije določa mir in varnost v Evropi in širše v svetu ter okrepljen multilateralni sistem, ki temelji na učinkoviti Organizaciji združenih narodov, suvereni enakosti držav, kolektivni varnosti, mirnem reševanju sporov, visokih standardih človekovih pravic, močni vlogi mednarodnega prava, okrepljenem mednarodnem razvojnem sodelovanju in trajnostnem razvoju;
ob spoštovanju Ustave Republike Slovenije, ki Republiko Slovenijo opredeljuje kot demokratično republiko ter pravno in socialno državo, kjer veljajo najvišji standardi varovanja človekovih pravic vsakogar brez kakršnekoli diskriminacije, še posebej pa njenega 63. člena, ki določa, da je protiustavno »vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti«;
ob potrditvi zavezanosti ciljem in vrednotam ter načelom in določilom Splošne deklaracije človekovih pravic, Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (v nadaljnjem besedilu: OZN), Pogodbe o Evropski uniji, Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter Konvencije o varstvu človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, ki so skupne vsem državam članicam Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU); in ker so vrednote, prizadevanja in ravnanja skrajno desnih strank in skupin v nasprotju s cilji, vrednotami in načeli OZN in EU;
ob upoštevanju Resolucije Generalne skupščine OZN št. 71/179 z dne 19. decembra 2016 o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k spodbujanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in s tem povezane nestrpnosti;
ob zavedanju pomena miru v Evropi ter nezamenljivega poslanstva Sveta Evrope, Evropske unije in Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi pri zagotavljanju miru, sobivanja in sodelovanja med državami in narodi evropskega kontinenta ter vloge Republike Slovenije pri tem;
izhajajoč iz dejstva, da predstavljajo demokracija, kultura spoštovanja in strpnosti, dialog in solidarnost temelj miroljubnega sobivanja, medsebojnega razumevanja in sodelovanja ter krepitve prijateljskih oziroma partnerskih vezi med državami in narodi v Evropi;
ob zavedanju, da so varna in stabilna Evropa, spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost pred zakonom, načelo pravne države in spoštovanje človekovih pravic, blaginja celotnega prebivalstva Evrope ter enakopravnost držav ob spoštovanju njihovih raznolikosti v središču prizadevanj in ukrepov ter v strateškem interesu tako Republike Slovenije kot tudi celotne EU;
upoštevajoč, da skrajno desne skupine ter neofašistična in neonacistična gibanja v družbi spodbujajo sovraštvo, nestrpnost in nasilje proti domnevnim sovražnikom, to pa je uperjeno predvsem proti tujcem, migrantom, predstavnikom nevladnih organizacij, zagovornikom človekovih pravic in vsem ostalim drugače mislečim, ki so dojeti kot tuji ali drugačni na podlagi rojstva, državljanstva, religije, kulture ali barve kože;
ob hkratnem zavedanju, da je Ruska federacija boj za odpravo neonacizma uporabila za upravičevanje vojaške invazije in ozemeljske agresije na ozemlju Ukrajine in s tem zlorabila namen resničnega boja proti neonacizmu;
ob zavedanju, da je pomanjkljivo izvajanje resnih ukrepov učinkovitega preventivnega spremljanja, prepoznavanja in naslavljanja vzrokov za krepitev skrajno desnih skupin, gibanj in organizacij omogočilo porast rasizma, ksenofobije, sovražnega govora, nasilja nad manjšimi in drugih oblik nestrpnosti po Evropi;
ob upoštevanju dejstva, da so v Evropskem parlamentu zastopane tudi skrajno desne, odkrito rasistične, post-fašistične, ksenofobne in nestrpne politične stranke, ki v institucijah EU in izven njih širijo sovraštvo do manjšin ter drugače mislečih;
ob zavedanju, da Republika Slovenija do konca leta 2025 zaseda mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN, kar ji nalaga še večjo odgovornost, da še intenzivneje sodeluje pri vseh prizadevanjih, pobudah in iniciativah za varnost, mir, sožitje in strpnost povsod po svetu;
ob obeležitvi 80. obletnice konca druge svetovne vojne, ki so jo zaznamovala vojna grozodejstva nacističnih in fašističnih režimov in je povzročila dotlej najhujše trpljenje ljudi in okupacijo držav v Evropi in po svetu, ter ob zavedanju, da je naša dolžnost zagotoviti, da se kaj takega ne bo nikoli več ponovilo;
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
1. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se tako na ravni EU, kot tudi v posameznih evropskih državah, pri čemer Republika Slovenija ni izjema, krepijo skrajno desni ekstremizmi ter z njimi povezani neofašizem, neonacizem, rasizem in ksenofobija, kar normalizira sovražni govor in druge oblike nestrpnosti, ki lahko vodijo tudi v izvajanje nasilja;
2. ugotavlja, da je velika večina politikov iz skrajno desnega političnega spektra nagnjena k izključevanju in diskriminaciji drugačnih in drugače mislečih ter k normalizaciji izražanja sovraštva in nestrpnosti na podlagi barve kože, nacionalnega porekla, vere, kulture ali spolne usmerjenosti ter da prikazuje desničarske avtokratske režime po Evropi in svetu kot pristne varuhe tradicionalnih družbenih in družinskih vrednot ter homogenih nacionalnih identitet, obenem pa druge kulture in narode dojema kot manjvredne oziroma grožnjo pri ohranjanju lastne identitete;
3. je še zlasti zaskrbljen zaradi nasilja pripadnikov skrajno desnih skupin, ki je uperjeno proti posameznim skupinam, kot so temnopolti Evropejci, muslimani, Romi, državljani tretjih držav, osebe LGBTIQ+, invalidi, brezdomci, in proti drugim predstavnikom manjšin; ob tem pa ostro obsoja in obžaluje nasilne fizične napade in pohode skrajno desnih skupin, ki so se v zadnjem obdobju zgodili v več državah članicah EU;
4. se zaveda, da skrajno desne politične stranke ter ultra nacionalistična, šovinistična, rasistična in ksenofobna gibanja po vsej Evropi želijo mobilizirati državljane na podlagi svojih etnonacionalističnih in ekskluzivističnih programov, ki so v nasprotju s prizadevanji za sodelovanje, solidarnost, sožitje in blaginjo med državami in narodi Evrope;
5. posledično ugotavlja, da skrajno desne politike, ki se širijo po Evropi, ogrožajo temeljni model evropske demokracije, ki temelji na enakopravnosti, človekovih pravicah, vladavini prava in socialni pravičnosti;
6. opozarja na nevaren trend porasta diskriminatorne in izključujoče propagandne retorike in širjenja sovražnega govora, ki jo v zadnjih letih vse bolj aktivno uporabljajo skrajno desne skupine, kar vodi do delitev in v destabilizacijo evropske demokratične družbe;
7. izpostavlja, da mora EU skupaj z državami članicami okrepiti prizadevanja, da Evropa ostane celina z različnimi tradicijami, kulturami in jeziki, vendar hkrati okolje skupnih ciljev in vrednot, kot so demokracija, pravna država, mir, človekove pravice, blaginja, solidarnost, socialna enakost in spoštovanje drugačnosti;
8. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se z vsakim novim sklicem Evropskega parlamenta povečuje število izvoljenih poslancev, ki prihajajo iz vrst skrajno desnih političnih skupin, in ki na eni strani širijo sovražno retoriko in izključevalni diskurz, na drugi strani pa vzbujajo strah v družbah držav članic ter krepijo nezaupanje v delo EU institucij;
9. opaža, da postaja ključna značilnost skrajno desnih političnih skupin v Evropi zavračanje evropske integracije, zavzemanje za bolj omejeno evropsko sodelovanje zgolj na določenih področjih politik ter nenazadnje prizadevanje za izstop držav iz EU oziroma za njeno razpustitev, njihovo dosedanje delovanje v EU institucijah pa je pokazalo, da se borijo predvsem z neutemeljenimi in ksenofobnimi argumenti, še zlasti pri vprašanjih migracijske politike in pravic manjšin;
10. izraža zaskrbljenost zaradi vse pogostejših poskusov vmešavanja tretjih držav v volitve in demokratične procese tako na ravni EU kot tudi v posameznih državah članicah EU, tudi oziroma predvsem s podpiranjem skrajno desnih političnih opcij, katerih cilj je spodkopavati, razdeliti in oslabiti EU;
11. kljub prej navedenemu vztraja pri spodbujanju poglabljanja evropske integracije in tesnejšem povezovanju držav članic EU, saj lahko le kot povezana skupnost učinkovito rešujemo izzive čezmejnih razsežnosti, to pa bo EU naredilo še močnejšo, stabilnejšo, varnejšo in odpornejšo;
12. se zaveda, da se EU v zadnjih letih sooča s številnimi notranjimi in zunanjimi izzivi in krizami – zlasti v zvezi z migracijami, demografskim upadanjem, varnostjo, terorizmom, kibernetskimi napadi, podnebnimi spremembami ter ohranjanjem multipolarnega svetovnega reda – zaradi katerih je na preizkušnji njena trdnost, odpornost, nadaljnji razvoj ter zmožnost odločnega, hitrega in enotnega ukrepanja;
13. upoštevajoč prej navedeno priporoča EU, naj omenjene izzive sprejme kot priložnost za iskanje novih pristopov in rešitev ter bolj organiziranih odzivov na skupni ravni, v duhu sodelovanja in solidarnosti med svojimi članicami ter v prizadevanju za oblikovanje vse tesnejše zveze med državami Evrope;
14. se zavzema za izboljšanje komunikacije institucij in predstavnikov EU z državljani EU ter za bolj aktivno udeležbo državljanov EU v odločanju o zadevah skupnega pomena, pri čemer naj bodo v ospredju pričakovanja državljanov, zlasti glede socialne pravičnosti, konkurenčnosti, delovnih mest, okoljske politike in odzivanja na elementarne nesreče, varnosti ter prehranske in energetske (samo)oskrbe – tovrstna usmeritev je namreč ključna, da se na eni strani okrepita evropska identiteta državljanov EU in skupnostna zavest, ki predstavljata vezivo družbe, in se na drugi strani čim bolj omeji prizadevanja skrajno desnih skupin za uporabo in zlorabo mehanizmov EU za svoje etnonacionalistične projekte ter širjenje svojih ekstremističnih prepričanj;
15. se zaveda, da se večina neofašističnih in neonacističnih organizacij ter skrajno desnih političnih strank sklicuje na načelo svobode govora oziroma svobode izražanja; obenem pa se zaveda, da pravica do svobode govora oziroma svobode izražanja ni absolutna in je omejena s pravicami drugih, saj svoboda enega posameznika ne sme prekomerno poseči v človekovo dostojanstvo drugega;
16. ugotavlja, da skrajno desne skupine z dobro financiranimi mednarodnimi kampanjami aktivno izkoriščajo in zlorabljajo različne družbene platforme za širjenje sovražne retorike, dezinformacij, strahu ter svojih ekstremističnih ideologij in prepričanj ter tudi za organiziranje in usklajevanje svojih aktivnosti po vsej Evropi; posledično kot odgovor na obsežno uporabo spletnih platform s strani skrajno desnih skupin opozarja na potrebo po povečanju družbene odpornosti proti tovrstnim ekstremističnim vsebinam in aktivnostim;
17. poziva EU, da zaščiti informacijski prostor EU pred dezinformacijami in lažnimi novicami ter sovražnim govorom, nestrpnostmi in diskriminacijami, saj ti povzročajo napetosti ter v skrajni obliki vodijo do resnih kršitev človekovih pravic ter do naraščanja radikalizacije in nasilnega ekstremizma v evropski družbi;
18. poziva države članice EU, naj ukrepajo zoper neofašistične in neonacistične skupine, gibanja oziroma organizacije ter vse druge ustanove ali združenja, ki slavijo in poveličujejo nacizem in fašizem; obenem pa izraža potrebo po okrepljenem sodelovanju in ažurni izmenjavi informacij med državami članicami EU, s ciljem učinkovitejšega boja proti širjenju in čezmejnemu delovanju skrajno desnih skupin po celotni Evropi;
19. je zaskrbljen, ker se v javnosti in za komercialne namene po Evropi še vedno uporabljajo simboli nacističnih in fašističnih režimov, ter pozdravlja, da je več evropskih držav prepovedalo javno izpostavljanje, uporabo in širjenje nacističnih in fašističnih simbolov, emblemov, zastav, uniform, himen itd. (razen ko gre za uporabo v umetniške, izobraževalne ali akademske namene);
20. opozarja, da tudi v Republiki Sloveniji obstajajo skrajno desne ekstremistične skupine, gibanja in organizacije, ki predstavljajo tveganje za državno varnost, vladavino prava in demokratični ustroj družbe, zato se je proti njim potrebno zoperstaviti pravočasno, odločno in dolgoročno;
21. izraža zaskrbljenost, ker nekatere stranke, ki se razglašajo za konservativne oziroma desnosredinske, tako v Sloveniji kot tudi v Evropi zaradi privlačnosti ekstremističnih desničarskih zahtev in obljub vse bolj prevzemajo skrajno desna, neonacistična in neofašistična stališča ter retoriko ekstremističnih strank, s čimer legitimirajo njihove nevarne politike, s tem pa se te skrajne politike vse bolj selijo v družbeno sredino oziroma v tako imenovani politični 'mainstream';
22. izpostavlja skrb vzbujajoč podatek, da so nekateri poslanci trenutnega sklica Državnega zbora in nekateri poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije osebno povezani in v rednem stiku s pripadniki skrajno desnih, neonacističnih in neofašističnih skupin, gibanj in organizacij;
23. poziva Vlado Republike Slovenije k pripravi nacionalne strategije za boj proti skrajno desnemu ekstremizmu, ki bo vsebovala cilje, ukrepe in sistemske odzive za preprečevanje pojavljanja ter širjenja skrajno desnih, neonacističnih in neofašističnih ideologij in z njimi povezanimi skupin, gibanj in organizacij, kar bo zmanjšalo ranljivosti Slovenije pred desničarskim nasilnim ekstremizmom ter zagotovilo varnost državljanov in prebivalcev Republike Slovenije pred tovrstnimi radikalnimi grožnjami;
24. podpira aktivnosti organizacij civilne družbe, ki se borijo proti širjenju (neo)nacizma, (neo)fašizma, rasizma, ksenofobije, sovražnega govora, nasilja nad manjšinami in drugih oblik nestrpnosti, ter poziva, naj se jih zaščiti; obenem pa v boju proti tovrstnim ekstremističnim vsebinam in radikalnim ideologijam apelira k poglobljenemu sodelovanju med organi pregona, sodnimi organi in organizacijami civilne družbe tako na ravni Republike Slovenije kot tudi na ravni EU;
25. meni, da nevladne organizacije oziroma društva, ki delujejo v Republiki Sloveniji in razpihujejo narodno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, nasilje, ksenofobijo, izključevanje in druge oblike nestrpnosti, v nobenem primeru ne bi smeli pridobiti statusa nevladne organizacije v javnem interesu, ki jim omogoča financiranje iz javnih sredstev;
26. poziva predsednika oziroma predsednico Republike Slovenije k odvzemu državnega odlikovanja, v kolikor se ugotovi, da je bil kateri od njegovih prejemnikov zaradi svojega delovanja oziroma aktivnosti znotraj skrajno desnih skupin, gibanj oziroma organizacij pravnomočno obsojen na zaporno kazen za kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine, zoper varnost Republike Slovenije in njeno ustavno ureditev ter zoper človečnost in mednarodno pravo;
27. poudarja, da predstavljajo relativizacija, zanikanje oziroma zmanjševanje pomena nacističnih in fašističnih zločinov, ki so bili storjeni tekom druge svetovne vojne, prvi korak k ponovnemu obujanju teh nevarnih idej iz tega mračnega zgodovinskega obdobja, ter da je ozaveščenost o preteklosti eden od predpogojev za preprečevanje ponovnega pojava in širitve tovrstnih radikalnih in nasilnih ekstremističnih ideologij v prihodnosti;
28. izraža globoko zaskrbljenost nad ugotovitvami, ki kažejo na visoko stopnjo ravnodušnosti, nezainteresiranosti ter nepoznavanja fenomenov in zgodovine nacizma in fašizma ter njunih sodobnih pojavnih oblik med mlajšimi generacijami, saj tako stanje tovrstnim ekstremizmom odpira vstopna vrata v vrednostno-etični prostor družb;
29. v luči poročanja o povečanem tveganju radikalizacije mladih v zadnjih letih opozarja na pomen izobraževanja o bogastvu raznovrstnosti naše družbe in naši skupni zgodovini Evrope kot branika pred širjenjem skrajno desničarskih ekstremističnih ideologij, zato poziva vse države članice EU, da v učne načrte in šolske učbenike v vseh šolah v EU vključijo zgodovino in analizo posledic nacističnih in fašističnih režimov;
30. ugotavlja, da so se orodja in pooblastila, ki jih imajo državni organi na razpolago za boj proti nasilnim ekstremizmom v tem mandatu Državnega zbora izboljšala, obenem pa poziva Vlado Republike Slovenije, da preuči ustreznost obstoječe zakonodaje in jo po potrebi dopolni oziroma nadgradi;
31. pozdravlja sprejetje Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1B), ki je bil sprejet v Državnem zboru dne 19. decembra 2024, in ki na javnih krajih prepoveduje poveličevanje in spodbujanje nacističnih in fašističnih ideologij;
32. spodbuja politične akterje k spoštljivemu in vključujočemu javnemu diskurzu, k obsodbi sovražnega govora ter k zagovarjanju politik, ki podpirajo demokratične vrednote, človekove pravice, enakopravnost in družbeno odgovornost;
33. poziva predstavnike političnih strank v Evropi, da se poenoteno odzivajo na pojav in širjenje skrajno desnih, (neo)nacističnih in (neo)fašističnih ideologij po Evropi, da se od skrajno desnih političnih strank oziroma organizacij jasno distancirajo ter jih potisnejo na rob političnega prostora, tako z javnim zagovarjanjem človekovega dostojanstva, enakosti, demokratičnih načel, pravne države in socialne pravičnosti, kot tudi z nedvoumnim zavračanjem vseh oblik sovraštva, nestrpnosti in nasilja;
34. odločno obsoja vztrajna prizadevanja skrajno desnih političnih strank za zlorabo in potvarjanje zgodovinskega spomina ter izkrivljanje zgodovinskih dejstev o najbolj tragičnem obdobju v Evropi, to je času naci-fašističnega terorja, da bi s tem poskusile upravičiti svoje aktualne politične agende, pa tudi poskuse sistematičnega širjenja lažnega zgodovinskega diskurza;
35. ob 80. obletnici od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau opominja, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade naša skupnost, če sovražni govor, diskriminatorna propaganda in nasilje prevladajo nad razumom, strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti;
36. poudarja, da bi morala tragična preteklost Evrope še naprej služiti kot moralni in politični navdih in pobuda za soočanje z izzivi današnjega sveta, vključno z bojem za pravičnejši svet, z oblikovanjem odprtih in strpnih družb ter skupnosti, ki vključujejo etnične, rasne, verske in druge manjšine, ter z zagotavljanjem evropskih demokratičnih vrednot za vse;
37. pooblašča predsednico Državnega zbora Republike Slovenije, da o pričujoči deklaraciji obvesti predsednico Republike Slovenije, predsednika Vlade Republike Slovenije, predsednico Evropskega parlamenta, predsednika Evropskega sveta, predsednico Evropske komisije in generalnega sekretarja Sveta Evrope.
Št. 000-02/25-2/10
Ljubljana, dne 25. septembra 2025
EPA 2100-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
