Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2025.
Št. 003-02-1/2025-173
Ljubljana, dne 19. septembra 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-I)
1. člen
V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE) se v 5. členu v 7. točki besedilo »izvrševanje proračuna« nadomesti z besedilom »javne finance«.
V 10. točki se besedilo »Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah), (UL L št. 214/2008 z dne 9. avgusta 2008, str. 3)« nadomesti z besedilom »Uredbi Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187 z dne 26. 6. 2014), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/1315 z dne 23. junija 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe ter Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 167 z dne 30. 6. 2023, str. 1)«.
Za 12. točko se doda nova 13. točka, ki se glasi:
»13. sredstvo za delo: objekt, namenjen za delovne in pomožne prostore, delovna oprema, sredstvo in oprema za osebno varnost pri delu ter snovi in pripravki;«.
Dosedanja 13. točka postane 14. točka.
Za dosedanjo 14. točko, ki postane 15. točka, se doda nova 16. točka, ki se glasi:
»16. višja sila: vsak nepredvidljiv izjemen dogodek ali okoliščina zunaj nadzora brezposelne osebe, ki ji preprečuje izpolnitev ali izpolnjevanje katere od obveznosti po tem zakonu, pri čemer dogodka ali okoliščine ni bilo mogoče pričakovati, predvidevati ali nanj računati ali se mu izogniti ali ga odvrniti;«.
Dosedanje 15. do 19. točka postanejo 17. do 21. točka.
Besedilo 7. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) na željo delodajalca javno objavi prosto delovno mesto oziroma vrsto dela in izvede vse potrebne postopke v zvezi s posredovanjem zaposlitve.
(2) Zavod ne izvede javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka, ki ni v skladu s tem zakonom, predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in predpisi, ki urejajo preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ali v zvezi s katero obstajajo okoliščine, ki kažejo na to, da ni namenjena zaposlitvi na prosta delovna mesta pri delodajalcu, ki jo je predlagal. Zavod lahko zavrne javno objavo prostega delovnega mesta oziroma vrste dela tudi delodajalcu iz prvega in drugega odstavka 27. člena tega zakona.
(3) O zavrnitvi javne objave prostega delovnega mesta oziroma vrste dela iz prejšnjega odstavka zavod izda odločbo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.
(4) Delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države morajo pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja.
(5) Zavod ob objavi prostega delovnega mesta objavi tudi podatek o tem, da delodajalca vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami, če je v tej evidenci voden neprekinjeno več kot šest mesecev.
(6) Način sporočanja podatkov in javne objave ter postopek posredovanja zaposlitve podrobneje predpiše minister, pristojen za delo.«.
Za 7. členom se doda nov 7.a člen, ki se glasi:
»7.a člen
(javna objava potrebe po prostih začasnih in občasnih delih dijakov in študentov pri zavodu)
(1) Zavod na željo delodajalca javno objavi potrebo po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov.
(2) Zavod ni obvezan javno objaviti potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov, če je v nasprotju s predpisi, ki urejajo delovna razmerja ali za delo pri delodajalcu, ki je na dan predvidene javne objave objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije.
(3) Zavod javno ne objavi potrebe po začasnem in občasnem delu dijakov in študentov delodajalca, ki se vodi v evidenci delodajalcev z negativnimi referencami.«.
V 8.a členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Brezposelni osebi, ki zaradi višje sile ni pristopila k opravljanju izpita iz znanja slovenskega jezika ali ga ni opravila v roku iz prejšnjega odstavka, se ta rok podaljša za čas trajanja višje sile, vendar največ za obdobje dvanajstih mesecev.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se tek roka prekine:
– če se državljan tretje države odjavi iz evidence brezposelnih oseb zaradi vključitve v zavarovanje za primer brezposelnosti, ki je podlaga za pridobitev denarnega nadomestila,
– če se vključi v drug program aktivne politike zaposlovanja,
– če obstajajo opravičljivi zdravstveni razlogi za opustitev obveznosti iz naslova aktivnega iskanja zaposlitve, ki neprekinjeno trajajo več kot en mesec.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »enkrat« nadomesti z besedo »večkrat«.
Dosedanja deveti in deseti odstavek postaneta deseti in enajsti odstavek.
V 9. členu se v prvem odstavku število »65« nadomesti s številom »67«.
V četrtem odstavku se beseda »osmim« nadomesti z besedo »devetim«.
V 11. členu se v tretjem odstavku besedilo »sedmega in desetega« nadomesti z besedilom »osmega in enajstega«.
V 18. členu se v tretjem odstavku v drugi alineji za besedo »kariere« doda besedilo »in samostojno učenje«, v četrti alineji pa se pred podpičjem doda besedilo »in zaposlitvena podpora«.
Besedilo 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Informiranje o trgu dela zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomočeh, trenutnih in predvidenih potrebah trga dela in drugih temah trga dela v Sloveniji in ostalih državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji (storitve omrežja javnih služb za zaposlovanje – storitve EURES).
(2) Informiranje o trgu dela se izvaja kot splošno informiranje in kot informiranje o možnostih zaposlovanja.
(3) Splošno informiranje se izvaja z namenom seznanitve s trgom dela in vstopom na trg dela.
(4) Splošne informacije o trgu dela so:
– stanje in spremembe na trgu dela;
– trenutne potrebe trga dela ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne napovedi potreb trga dela;
– vsebine, roki in pogoji za pridobitev storitev in vključitev v ukrepe trga dela;
– roki in pogoji za pridobitev denarnih nadomestil.
(5) Informacije iz prejšnjega odstavka se vsem osebam zagotavljajo brezplačno. Posredovane so lahko v pisni obliki kot informativno gradivo, osebno, telefonsko ali po spletnih straneh.
(6) Informiranje o možnostih zaposlovanja zagotavlja tekoče informacije o možnostih in priložnostih za pridobitev zaposlitve, usposabljanjih in drugih oblikah pomoči, ki posamezniku omogočajo vključitev na trg dela ali zaposlitev.
(7) Informacije o možnostih zaposlovanja se nudijo brezposelnim osebam in drugim iskalcem zaposlitve.
(8) Informacije o možnostih zaposlovanja v Republiki Sloveniji se lahko nudijo tudi državljanom tretjih držav v državah izvora.
(9) Upravičenci so se za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja dolžni prijaviti pri zavodu, razen za pridobitev informacij o možnostih zaposlovanja zunaj Slovenije in o možnostih zaposlovanja za državljane tretjih držav iz prejšnjega odstavka.«.
20. člen se spremeni tako, da se glasi:
(samostojno vodenje kariere in samostojno učenje)
(1) Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo kariero tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati.
(2) Samostojno učenje zajema pripomočke, s katerimi posameznik dostopa do digitalnih vsebin, s katerimi nadgrajuje svoje znanje in veščine.
(3) Samostojno vodenje kariere in samostojno učenje se zagotavljata vsem osebam.«.
22. člen se spremeni tako, da se glasi:
(poglobljeno karierno svetovanje in zaposlitvena podpora)
(1) Poglobljeno karierno svetovanje je svetovanje v podporo osnovnemu kariernemu svetovanju in vključuje:
– poglobljeno raziskovanje in ocenjevanje interesov, lastnosti, sposobnosti in kompetenc za postavljanje kariernih ciljev;
– raziskovanje trga dela in spoznavanje možnosti ter priložnosti v okolju;
– sprejemanje kariernih odločitev;
– izdelavo in uresničevanje kariernega načrta, ki vsebuje zaposlovanje, izobraževanje in usposabljanje.
(2) Poglobljeno karierno svetovanje se zagotavlja brezposelnim osebam in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, kadar potrebujejo poglobljeno svetovalno podporo pri zaposlovanju.
(3) Zaposlitvena podpora je vrsta storitve, ki se prostovoljno in ob njunem soglasju zagotavlja brezposelni osebi, ki se zaposli, in delodajalcu. Vključuje svetovanje in podporo pri integraciji v delovno okolje ter nudenje podpore pri razvoju veščin in reševanju morebitnih težav na delovnem mestu. Zaposlitvena podpora se izvaja z namenom ohranitve zaposlitve, in sicer največ šest mesecev od prvega dneva zaposlitve.
(4) Storitvi iz tega člena se zagotavljata na podlagi prijave pri zavodu in izdelanega zaposlitvenega načrta.
(5) V okviru poglobljenega kariernega svetovanja se zagotavlja tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje kot pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z zdravstvenimi omejitvami pri iskanju ustrezne in primerne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ.
(6) Zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajajo zdravniki medicine dela ali druge specialistične smeri, izbrani skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in zaposlitveno rehabilitacijo invalidov.«.
V 27. členu se v prvem odstavku črta beseda »objavljeno«.
Za prvim odstavkom se doda nov drug odstavek, ki se glasi:
»(2) Zavod in drugi izvajalci po tem zakonu lahko zavrnejo posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri Inšpektoratu Republike Slovenije za delo ali Finančni upravi Republike Slovenije, in delodajalcem, pri katerih je zavod v okviru nadzora iz 160. člena tega zakona izrekel ukrep v skladu s 161. členom tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »prvega in drugega odstavka tega člena«.
Besedilo 27.c člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Začasno ali občasno delo lahko upravičenec opravlja v obsegu največ 85 ur v koledarskem mesecu. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko upravičenec opravlja začasno ali občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 1.020 ur.
(3) Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se znesek minimalne plače preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Bruto dohodek za opravljeno začasno in občasno delo v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 12-kratnika minimalne plače. Višina bruto urne postavke in višina bruto dohodka za opravljeno začasno ali občasno delo se usklajujeta z rastjo minimalne plače v Republiki Sloveniji, kot jo določa zakon, ki ureja minimalno plačo, ter ju enkrat letno določi minister, pristojen za delo, in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje do konca februarja v koledarskem letu. Višina najnižje bruto urne postavke velja od marca tekočega koledarskega leta do vključno februarja naslednjega koledarskega leta.
(4) Upravičenec lahko začasno ali občasno delo opravlja pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) Omejitve za opravljanje začasnega ali občasnega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu so:
1. pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali občasnega dela,
2. pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
3. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot deset do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali občasnega dela,
4. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560 ur začasnega ali občasnega dela,
5. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
6. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opravi največ 2.115 ur začasnega ali občasnega dela,
7. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali občasnega dela,
8. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
9. pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela.
(6) Število ur začasnega ali občasnega dela v posameznem koledarskem mesecu, opravljenega pri nevladni organizaciji, delujoči v javnem interesu, lahko preseže omejitve iz prejšnjega odstavka, vendar ne več kot dvakratnika ur opravljenega začasnega ali občasnega dela glede na število zaposlenih delavcev.
(7) V število zaposlenih delavcev iz petega odstavka tega člena se štejejo vse pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za polni delovni čas v času podpisa pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela s strani delodajalca, ne glede na to, ali so pogodbe sklenjene za določen ali nedoločen čas.«.
V 27.f členu se v tretjem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Delodajalec mora dajatev plačati najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka«.
V 30. členu se v prvem odstavku za besedo »dela« dodata vejica in besedilo »ohranitev zaposlitve«, za besedo »kariere« pa besedilo »in ohranitev konkurenčnosti na trgu dela«.
V tretjem odstavku se za besedo »usposabljanja« doda vejica in besedilo »ki jih zavod vodi v registru zunanjih izvajalcev, ali s pomočjo izvajalcev ukrepa, izbranih z javnim razpisom ali javnim naročilom«.
V sedmem odstavku se besedilo »brezposelne in zaposlene osebe« nadomesti z besedilom »brezposelne osebe, zaposlene in samozaposlene osebe«.
V 37. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Delodajalcem, vključenim v izvajanje programov APZ in zunanjim izvajalcem programov APZ, se lahko zagotavlja celotno ali delno pokrivanje stroškov, ki so določeni v podzakonskem aktu iz prejšnjega odstavka.«.
Za 37. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.1 Izbor in register zunanjih izvajalcev aktivnosti programov aktivne politike zaposlovanja«.
V 38. členu se v prvem odstavku za besedo »in« doda besedilo »skladno s 102. členom tega zakona izvajalci, izbrani z javnim razpisom v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance ali z javnim naročilom, skladno predpisi, ki urejajo javno naročanje in«.
V drugem odstavku se za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za zunanje izvajalce aktivnosti programov APZ, se štejejo tudi izvajalci, vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje.«.
Za črtanim 46. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.2 Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja«.
Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izbor delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se izvaja z javnim povabilom k oddaji ponudb v skladu z zakonom, ki ureja javne finance, in predpisi, ki urejajo postopke, merila in načine dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog v delu, ki ureja postopek razdelitve javnih sredstev z javnim razpisom, če ta zakon ne določa drugače.
(2) V postopku izbora delodajalcev, ki bodo vključeni v izvajanje programov APZ, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.«.
Za 47. členom se dodajo novi 47.a, 47.b, 47.c, 47.č, 47.d, 47.e, 47.f in 47.g člen, ki se glasijo:
(1) Javno povabilo, ki se objavi na spletnih straneh izvajalca ukrepa APZ najmanj tri delovne dni pred začetkom oddajanja ponudb, pripravi izvajalec ukrepa APZ.
(2) Postopek javnega povabila vodi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik izvajalca ukrepov APZ (v nadaljnjem besedilu: strokovna komisija). Predsednik strokovne komisije mora imeti najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven.
(3) Strokovna komisija obravnava ponudbe po vrstnem redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih finančnih sredstev. Izvajalec ukrepov APZ izbere ponudbo tistega delodajalca, ki izpolnjuje vse zahtevane pogoje in merila in katerega ponudba ustreza potrebam brezposelnih oseb na območju njegovega poslovanja, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
(4) Javno povabilo se pripravi tako, da omogoča pripravo popolne vloge za dodelitev sredstev in vsebuje vsaj:
– naziv in sedež naročnika;
– pravno podlago za izvedbo javnega povabila;
– predmet javnega povabila;
– namen in cilje javnega povabila;
– ciljne skupine oseb,
– pogoje za oddajo ponudb;
– merila za ocenjevanje ponudb;
– višino sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega povabila;
– upravičene stroške delodajalca;
– pristojnosti in odgovornosti delodajalca;
– obdobje izvajanja aktivnosti;
– rok, v katerem mora biti ponudba oddana in do katerega je javno povabilo odprto;
– rok, v katerem mora izvajalec ukrepov obvestiti delodajalce o tem, da njihova ponudba ni bila izbrana;
– navodilo za pripravo in oddajo ponudb;
– kontaktne podatke, kjer lahko ponudniki dobijo dodatne informacije;
– vzorec pogodbe.
(5) Javno povabilo je odprto od datuma in ure določenega v javnem povabilu, do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu.
(6) Če izvajalec ukrepov APZ na podlagi števila vseh prejetih ponudb oceni, da razpoložljiva finančna sredstva ne bodo zadoščala za izbor že prejetih ponudb, lahko na svoji spletni strani objavi obvestilo o začasni ustavitvi zbiranja ponudb. Po pregledu ponudb, prejetih do objave obvestila, s katerim je bilo začasno ustavljeno zbiranje ponudb, izvajalec ukrepov APZ objavi obvestilo o zaprtju javnega povabila zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev ali pa z obvestilom delodajalce povabi, da nadaljujejo z oddajo ponudb do objave obvestila o zaprtju javnega povabila ali do poteka roka za oddajo ponudb. Obvestila iz tega odstavka se objavijo na spletni strani izvajalca ukrepov APZ.
(7) Če po objavi obvestila o zaprtju zaradi razdelitve finančnih sredstev delodajalec, katerega ponudba je bila izbrana, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko izvajalec ukrepov APZ naknadno izbere ponudbo tistega delodajalca, ki je bila prejeta do datuma objave obvestila o zaprtju javnega povabila, je izpolnjevala vse pogoje in merila javnega povabila ter je bila po vrstnem redu prva med ponudbami, ki zaradi razdelitve finančnih sredstev niso bile izbrane, oziroma prva naslednja, če sproščena finančna sredstva, zaradi umika ponudbe ali odstopa od pogodbe že sprejetih delodajalcev, zadostujejo za njen izbor.
(8) Javno povabilo se lahko zaradi porabe razpoložljivih finančnih sredstev začasno ustavi ali zapre v celoti, za posamezno regijo, posamezno območno službo izvajalca ukrepov APZ ali koledarsko leto.
(9) Po objavi se lahko javno povabilo spremeni tako, da se zviša višina razpoložljivih finančnih sredstev in določi nov rok za oddajo ponudb. Sprememba velja od objave spremembe javnega povabila na spletni strani izvajalca APZ oziroma od datuma, določenega v spremembi javnega povabila.
(1) Ponudbo sestavljajo prijavni obrazec, pisno soglasje osebe za obdelavo osebnih podatkov, kadar je predlagana za vključitev v ukrep APZ, in drugi dokumenti v skladu z javnim povabilom.
(2) Ponudba se lahko odda elektronsko preko informacijskega sistema izvajalca ukrepov APZ ali po pošti. Na spletnih straneh izvajalca ukrepov APZ se objavijo navodila za oddajo ponudbe. Z javnim povabilom se lahko določi, da se ponudba odda le v elektronski obliki in hkrati določi način elektronske oddaje ponudbe.
(3) Ponudba se odda v roku in na način, ki je določen v javnem povabilu.
(4) Ponudba, ki ni oddana v roku in na način, določen z javnim povabilom, se s sklepom zavrže.
(5) Delodajalec z oddajo ponudbe soglaša, da izvajalec ukrepov APZ v lastnih in uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na javnem povabilu.
(6) Če delodajalec na prijavnem obrazcu predlaga, da se oseba vključi v ukrep APZ, mora za namen preverjanja pogojev za njeno vključitev priložiti pisno soglasje osebe za vpogled in obdelavo naslednjih osebnih podatkov, v katere lahko zavod vpogleda v skladu s tem zakonom:
– ime in priimek;
– EMŠO, za tuje državljane pa datum rojstva in spol;
– davčno številko;
– državljanstvo;
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča;
– status (dijak, študent, zaposlen, samozaposlen, upokojenec, kmet – če se oseba o tem izjavi);
– telefonsko številko in elektronski naslov, na katerem je oseba dosegljiva;
– zavarovalno dobo;
– delovno dobo.
(7) Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji, merili in ostalimi določili javnega povabila.
(1) Prejete ponudbe obravnavajo strokovne komisije iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona po vrstnem redu njihovega prispetja. Odpiranje ponudb poteka najmanj enkrat na mesec in je javno. Izvajalec ukrepov APZ lahko zaradi velikega števila prejetih ponudb, kadar se obravnavajo podatki, ki so po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, označeni kot poslovna skrivnost, ali v primeru drugih objektivnih okoliščin določi, da odpiranje ponudb ni javno.
(2) Pravočasna ponudba je ponudba, ki jo izvajalec ukrepov APZ prejme od odprtja javnega povabila do objave obvestila o zaprtju javnega povabila zaradi razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev oziroma do poteka roka za oddajo ponudb, ki je določen v javnem povabilu. Elektronsko oddana ponudba se šteje za pravočasno, če jo v rokih iz prejšnjega stavka prejme informacijski sistem izvajalca ukrepov APZ.
(3) Ponudba, ki ni oddana v roku iz prejšnjega odstavka, se s sklepom zavrže.
(4) Popolna ponudba je ponudba, ki vsebuje vse z javnim povabilom določene obrazce oziroma dokumente. Če je ponudba nepopolna, se delodajalca pozove, da v roku treh dni od vročitve poziva ponudbo dopolni. Dopolnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku treh dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku treh dni in po roku za oddajo ponudb. Ponudba, ki ni dopolnjena v roku in na način, kot je določeno s tem zakonom, se s sklepom zavrže.
(5) Nerazumljiva je ponudba, v kateri navedeni podatki odstopajo od podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, in ponudba, ki vsebuje napake ali nejasnosti. Delodajalca, ki odda nerazumljivo ponudbo, strokovna komisija v roku osmih dni od obravnave ponudbe pozove k njeni dopolnitvi oziroma pojasnitvi. Delodajalec mora ponudbo dopolniti oziroma pojasniti v roku petih dni od vročitve poziva strokovne komisije. V dopolnitvi oziroma pojasnitvi ponudbe delodajalec ne sme spreminjati delov ponudbe, ki bi lahko vplivali na višino upravičenih stroškov, in delov, ki bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale delodajalce. Dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe se odda na enak način, kot je določen za oddajo ponudbe. Če delodajalec pomanjkljivosti odpravi v roku petih dni, se pri določitvi vrstnega reda za izbor ponudb šteje, da je bila ponudba oddana takrat, ko je bila prejeta dopolnitev oziroma pojasnitev ponudbe, s katero so bile pomanjkljivosti odpravljene. Šteje se, da je bila ponudba oddana na zadnji dan roka za oddajo ponudb, če je bila dopolnjena v roku petih dni in po roku za oddajo ponudb.
(1) Komisija opravi strokovni pregled prejetih ponudb in preveri, če popolne ponudbe izpolnjujejo pogoje ter ponudbe oceni na podlagi meril, določenih v javnem povabilu.
(2) Ponudba za posamezno javno povabilo se izbere po vrstnem redu prejetja popolnih vlog, ki izpolnjujejo pogoje in dosežejo minimalno število točk po merilih za ocenjevanje ponudb, kadar je to določeno, do porabe razpoložljivih finančnih sredstev.
(3) Če razpoložljiva finančna sredstva ne zadoščajo za izbor vseh istočasno prejetih ponudb, ki izpolnjujejo pogoje in merila za ocenjevanje ponudb, se ponudbe izberejo po postopku in merilih, določenih z javnim povabilom.
(4) Ponudba se lahko izbere delno ali v celoti.
(5) Če ponudba ne izpolnjuje pogojev ali po merilih ne doseže zadostnih točk, se izda sklep o neizbiri ponudbe.
(6) V primeru izpolnjevanja pogojev in zadostnih točk za izbor se izbor ponudbe, če je glede na ukrep to potrebno, nadaljuje z napotitvijo oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma z njihovim izborom. Podrobnosti napotovanja oseb, ki se bodo vključile v ukrep APZ oziroma njihovega izbora, se določijo z javnim povabilom.
(7) Če delodajalec odstopi od ponudbe in v primerih, ki se štejejo, da je delodajalec odstopil od ponudbe, se postopek s sklepom ustavi.
(8) Strokovna komisija pripravi predlog prejemnikov finančnih sredstev. O izbiri ponudbe na njen predlog odloči predstojnik izvajalca ukrepa APZ.
(9) Seznam delodajalcev, katerih ponudba je bila izbrana, se javno objavi.
(sklep o izbiri oziroma neizbiri)
(1) Delodajalcu, katerega ponudba je izbrana, se skupaj s sklepom o izbiri v roku, določenem v javnem povabilu, pošljeta tudi pogodba in poziv k njenemu podpisu. Če se delodajalec v osmih dneh od vročitve sklepa o izbiri na poziv k podpisu pogodbe ne odzove, se šteje, da je od ponudbe odstopil.
(2) Delodajalcu, katerega ponudba ni bila izbrana, se vroči sklep o neizbiri, pri čemer mora biti sklep poslan v roku, ki je določen z javnim povabilom.
(3) V sklepu o izbiri oziroma neizbiri morajo biti navedeni razlogi za odločitev.
(1) Zoper sklepe, izdane v postopku izbora delodajalcev po tem oddelku zakona, ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
(2) Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi izvajalci.
(3) V upravnem sporu se presoja skladnost izdanega sklepa s tem zakonom, z vsebino javnega povabila, ki predstavlja vsebinski okvir za odločanje, smernicami in načrtom APZ ter katalogom ukrepov APZ.
(1) Delodajalec, ki odda ponudbo na javno povabilo, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. je pravna ali fizična oseba vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,
2. ima odprt transakcijski račun, ki je vpisan v uradne evidence pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve,
3. nad njim ni s sklepom začet stečajni postopek, postopek prenehanja, postopek prisilne poravnave ali postopek likvidacije,
4. je oddal ponudbo v okviru registrirane ali s predpisom ali z aktom o ustanovitvi določene dejavnosti, za katere ima tudi vse z zakonom predpisane listine o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti,
5. ima s pogodbo o zaposlitvi najmanj tri mesece pred oddajo ponudbe zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba, pri čemer se šteje, da je pogoj izpolnjen, če je zaposlena oseba ali samozaposlena oseba v tem obdobju na tej podlagi obvezno zavarovana za najmanj polovico polnega delovnega časa, pri čemer se v število zaposlenih pri ponudniku za preveritev tega pogoja ne vštevajo osebe s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del,
6. na zadnji dan meseca pred mesecem vložitve ponudbe nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti, večji od 50 eurov,
7. je v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja,
8. na dan oddaje ponudbe ni vpisan v evidenco delodajalcev z negativnimi referencami iz pete alineje 122. člena tega zakona,
9. do izvajalca ukrepa APZ nima neporavnanih obveznosti na podlagi pogodb o dodelitvi sredstev APZ,
10. v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov APZ. Če je huje kršil pogodbene obveznosti pri izvajanju programov javnih del ali pri izvajanju programov usposabljanja, v katere se vključujejo posebej ranljive brezposelne osebe, in mu je izvajalec ukrepa APZ izdal pisno obvestilo, se obdobje preverjanja iz te točke podaljša na 24 mesecev.
(2) Z javnim povabilom se lahko določi tudi pogoje, ki izhajajo iz pravil, ki veljajo za dodeljevanje državnih pomoči, pomoči po pravilu »de minimis« ter pravil za koriščenje sredstev Evropskih strukturnih skladov in drugih finančnih virov.
(3) Kadar je zaradi potreb na trgu dela in glede na predmet, cilje in namen posameznega javnega povabila to potrebno, se lahko z javnim povabilom merila iz drugega odstavka 47.g člena tega zakona določi kot eden ali več dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delodajalec.
(4) Z javnim povabilom se lahko, upoštevajoč namen, predmet in cilje javnega povabila, določi skupine delodajalcev, ki ne morejo biti vključeni v izvajanje ukrepov APZ.
(5) Dan, na katerega morajo biti izpolnjeni pogoji, se določi z javnim povabilom.
(merila za ocenjevanje ponudb)
(1) Z javnim povabilom se lahko določi eno ali več meril za ocenjevanje ponudb delodajalcev, ki izpolnjujejo pogoje javnega povabila.
(2) Merila za ocenjevanje ponudb se lahko nanašajo na:
1. prijavljeni program,
2. število oseb, ki se lahko vključijo, in možnost oddaje več ponudb,
3. predhodno vključenost v ukrepe APZ in s tem povezane omejitve in zahteve, tako na strani delodajalca kot na strani osebe, ki se vključuje v program,
4. omejitve in zahteve glede oseb, ki se lahko vključijo v program,
5. lastnosti in osebne okoliščine oseb, ki se lahko vključijo v program,
6. potrebe in razmere na trgu dela na območju Republike Slovenije ali v posamezni regiji,
7. socialni in geografski položaj delodajalca,
8. prispevek oziroma usmerjenost delodajalca k trajnostnemu razvoju, digitalnemu ali zelenemu prehodu,
9. posebne zahteve, ki se nanašajo na delovno mesto,
10. stanje brezposelnosti v Republiki Sloveniji ali posamezni regiji,
11. število zaposlenih pri delodajalcu in velikost delodajalca,
12. lastnosti, ki jih mora izpolnjevati delodajalec,
13. zahteve, ki izhajajo iz tega zakona, kot so ugotovljena ustreznost in primernost vključitve v program, opredeljeni zaposlitveni cilji v zaposlitvenem načrtu ali drugo,
14. sankcije, izrečene na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno,
15. druga merila, določena z javnim povabilom, glede na stanje trga dela in namen ter cilje javnega povabila, v skladu s tem zakonom.
(3) Merila za ocenjevanje ponudb iz prejšnjih odstavkov tega člena morajo biti skladna s tem zakonom, smernicami in načrtom za izvajanje ukrepov APZ ter katalogom ukrepov APZ ter predmetom, ciljem in namenom posameznega javnega povabila.«.
Za 48. členom se doda nov oddelek, ki se glasi: »2.3 Javna dela«.
V 50. členu se v drugem odstavku črta besedilo », vendar pri istem izvajalcu javnih del«.
50.a člen se črta.
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
(višina plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja)
(1) Po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za opravljanje javnih del, je udeleženec upravičen do plače, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma usposobljenosti za delo, ki ga opravlja v programu javnih del, in sicer:
– za 1., 2., 3. in 4. raven izobrazbe po slovenskem ogrodju kvalifikacij (v nadaljnjem besedilu: SOK) 100 odstotkov minimalne plače;
– za 5. raven izobrazbe po SOK 105 odstotkov minimalne plače;
– za 6. in 7. raven izobrazbe po SOK 115 odstotkov minimalne plače;
– za 8. raven izobrazbe po SOK 125 odstotkov minimalne plače.
(2) Izvajalec javnih del mora udeležencu javnih del izplačati plačo v skladu s prejšnjim odstavkom ter druge prejemke iz delovnega razmerja.«.
Besedilo 53. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zavod subvencionira zaposlitev udeležencev javnih del glede na raven izobrazbe udeleženca in regijo, v kateri se izvaja program javnega dela.
(2) Višina subvencije znaša 70 odstotkov plače, določene v prvem odstavku 52. člena tega zakona. Višina subvencije se lahko poveča glede na razvitost regije in glede na strukturo brezposelnih največ za 50 odstotkov. Povečanje subvencije se določi v Katalogu ukrepov APZ glede na stanje trga dela v Republiki Sloveniji.
(3) Zavod lahko zagotavlja sredstva za izvajanje programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.
(4) Naročnik oziroma izvajalec javnih del zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike plač udeležencev in za izplačilo drugih prejemkov iz delovnega razmerja.
(5) Izbor programov javnih del ter programov usposabljanja in izobraževanja iz tretjega odstavka tega člena se podrobneje uredita v podzakonskem aktu.«.
V 54. členu se v prvem odstavku šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– oskrbovalci družinskega člana v skladu z zakonom, ki ureja dolgotrajno oskrbo;«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če oseba istočasno izpolnjuje pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po več podlagah, določenih v tem zakonu, se obvezno zavaruje po tisti podlagi, ki je kot prednostna zavarovalna podlaga za isto pravno razmerje določena v zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.«.
V 55. členu se v drugem odstavku črtata besedilo »in šeste« ter prva alineja.
Dosedanja druga in tretja alineja postaneta prva in druga alineja.
V 61. členu se v prvem odstavku beseda »sedmega« nadomesti z besedo »drugega«.
Besedilo 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Denarno nadomestilo se prve tri mesece odmeri v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo odmeri v višini 50 odstotkov od osnove.
(2) Denarno nadomestilo, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se zavarovancu izplačuje:
– prve tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 130 odstotkov minimalne plače,
– naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 110 odstotkov minimalne plače,
– naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 100 odstotkov minimalne plače,
– naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 90 odstotkov minimalne plače,
– po dvanajstih mesecih pa najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 80 odstotkov minimalne plače.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se zavarovancu, ki je bil v zadnjih desetih mesecih več kot polovico časa zaposlen s krajšim delovnim časom od polnega, ali je opravljal delo v tem obsegu na drugi pravni podlagi, višina denarnega nadomestila odmeri brez upoštevanja določbe prejšnjega odstavka o najnižjem denarnem nadomestilu. Prejšnji stavek se ne uporablja za zavarovance iz tretjega odstavka prejšnjega člena, ki so v tem obdobju delali krajši delovni čas od polnega v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust.
(4) Zavarovancu pripada nadomestilo za tiste dneve, ki se ob upoštevanju 40-urnega delovnega časa kot polnega delovnega časa in petdnevnega delovnega tedna štejejo kot delovni dnevi, in za dela proste dneve, določene z zakonom.
(5) Denarno nadomestilo, odmerjeno po določbah tega člena, se usklajuje v skladu z rastjo minimalne plače.«.
V 64. členu se v prvem odstavku v četrti alineji črta vejica in besedilo »pri čemer pravica do denarnega nadomestila miruje le polovico časa vključitve v program javnih del«.
V sedmi alineji se besedilo »družinskega pomočnika« nadomesti z besedilom »oskrbovalca družinskega člana« in se besedilo »socialno varstvo« nadomesti z besedilom »dolgotrajno oskrbo«.
V naslovu 65. člena se pred besedo »prenehanje« doda beseda »predčasno«.
V prvem odstavku se v peti alineji število »65« nadomesti s številom »67«.
Enajsta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– z dnem, ko mu preneha status brezposelne osebe.«.
V petem odstavku se za besedo »sodbe« doda besedilo »v delu, ki se nanaša na izplačilo plač in prispevkov«.
Besedilo 65.a člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prejemniku denarnega nadomestila, ki prvič krši obveznosti iz devete alineje prvega odstavka 129. člena tega zakona, zavod ponudi možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah kršitve ter predloži dokazila v zvezi z okoliščinami kršitve. Če prejemnik denarnega nadomestila ne izkaže opravičljivih razlogov za kršitev ali se iz neupravičenih razlogov ne odzove na povabilo na osebno zaslišanje ali na poziv, da se izjavi o ugotovljenih kršitvah v roku, ki ga določi zavod, zavod izda odločbo, s katero se mu denarno nadomestilo ne glede na drugi odstavek 62. člena tega zakona z dnem nastanka razloga iz navedene določbe za naslednja dva meseca zniža za 30 odstotkov mesečnega zneska denarnega nadomestila, ki mu je priznan na dan storitve prve kršitve.«.
V 66.a členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(spodbuda za zaposlitev prejemnika denarnega nadomestila z nižjo in srednjo ravnjo izobrazbe)«.
V prvem odstavku se besedilo »z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, doseženo osnovnošolsko izobrazbo, nižjo poklicno izobrazbo ali srednješolsko izobrazbo,« nadomesti z besedilom », ki ima doseženo 1., 2., 3., 4. ali 5. raven izobrazbe po SOK in« ter se besedi »zaposlovanje« nadomestita z besedo »zaposlitev«.
Za 66.a členom se doda nov 66.b člen, ki se glasi:
(spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila)
(1) Prejemniku denarnega nadomestila, starejšemu od 59 let, ki v času upravičenosti do denarnega nadomestila sklene delovno razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajalca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokončno odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlitev v višini 40 odstotkov od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zaposlitev za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude za zaposlitev.
(2) Upravičenec spodbudo iz prejšnjega odstavka uveljavi z vlogo, ki jo vloži pri zavodu v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi, ki jo obvezno priloži vlogi. O vlogi odloča zavod v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Za vročanje odločb, odločanje o pritožbah in uveljavljanje sodnega varstva se uporabljajo četrti do sedmi odstavek 118. člena tega zakona.
(4) Upravičenost do spodbude iz prvega odstavka tega člena preneha s prenehanjem delovnega razmerja ter ne vpliva na možnost in pogoje morebitnega ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila.
(5) Do spodbude iz prvega odstavka tega člena ni upravičen udeleženec javnih del.
(6) Prejemniku denarnega nadomestila, ki izpolnjuje pogoje za uveljavljanje spodbude iz tega člena in spodbude iz prejšnjega člena, se prizna spodbuda iz tega člena.«.
V 68. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zavarovanec, ki pravice iz prvega odstavka tega člena ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah prejšnjega odstavka tega člena razlog za prenehanje pravice, ima v primeru nastanka ponovne brezposelnosti pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del pravice do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev.«.
V 69. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zavarovancem, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila na dan nastanka brezposelnosti že dopolnili starost 59 let in 37 let zavarovalne dobe ter so v zadnjih 24 mesecih pred nastankom brezposelnosti pridobili najmanj 16 mesecev zavarovalne dobe, pri čemer se v zavarovalno dobo ne štejeta zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja nadomestila prejemnikov, ki nimajo pravice do dopusta po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo, se denarno nadomestilo določi ob upoštevanju celotne dopolnjene zavarovalne dobe.«.
V 72. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.«.
V 77. členu se v prvem odstavku za šesto alinejo doda sedma alineja, ki se glasi:
»– sklepa kolektivno pogodbo zavoda na strani delodajalca;«.
Dosedanja sedma alineja postane osma alineja.
39. člen
V 80. členu se v prvem odstavku število »VII« nadomesti s številom »8« in se za besedo »izobrazbe« doda besedilo »po SOK«.
V 81. členu se v prvem odstavku število »VII« nadomesti s številom »8« in se za besedo »izobrazbe« doda besedilo »po SOK«.
V 82. členu se v prvem odstavku število »VII« nadomesti s številom »8«, za besedo »ravni« pa se doda besedilo »po SOK«.
V IV. poglavju »Izvajalci ukrepov« se naslov podpoglavja »3. Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije« spremeni tako, da se glasi: »3. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije«.
V 102. členu se v prvem odstavku besedilo »Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije« nadomesti z besedilom »Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije«.
V drugem odstavku se pred piko doda besedilo »in samozaposlene osebe ter delodajalce, ukrep nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta pa izvaja za delodajalce«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Izbor zaposlenih in samozaposlenih oseb ter izvajalcev usposabljanja in izobraževanja sklad izvede na podlagi javnega razpisa v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance, ali na podlagi javnega naročila, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. Z javnim razpisom se določi, da se vloga odda v fizični oziroma elektronski obliki, pri čemer se za elektronsko vlogo določi način oddaje takšne vloge.«.
V 116. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če se udeleženec zaposli ali samozaposli, razen v primeru, če je vključen v program javnih del s krajšim delovnim časom od polnega in se zaposli ali samozaposli za razliko do polnega delovnega časa;«.
Druga alineja se črta.
Dosedanje tretja do osma alineja postanejo druga do sedma alineja.
V 117. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Zavod in pristojni center za socialno delo si z namenom celostne obravnave identificiranja in razreševanja okoliščin, ki osebam iz prvega odstavka tega člena onemogočajo delovno vključevanje in zaposlovanje, na podlagi predhodne seznanitve te osebe, izmenjujeta osebne in druge podatke o brezposelni osebi, in sicer o aktivnostih v zaposlitvenem načrtu, zaposlitvenih ciljih, vključevanju v storitve za trg dela, o veščinah, zmožnostih za delo in prepoznanih omejitvah osebe pri vključevanju na trg dela, zdravstvenem stanju, socialnih in drugih težavah, ki ovirajo osebo pri zaposlitvi, dogovorih o aktivnem razreševanju socialne problematike ter o aktivnostih, mnenjih in predlogih ukrepov obeh institucij za razreševanje problematike posameznega upravičenca. Osebni podatki iz prejšnjega stavka se lahko hranijo največ pet let od vnosa osebnih podatkov v zbirko, nato se izbrišejo ali na drug način uničijo, če drug zakon ne določa drugače.«.
Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane deveti odstavek, se beseda »sedmi« nadomesti z besedo »osmi« in se za besedo »nadomestila« doda besedilo, ki se glasi: »ali upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje«.
V 124. členu se v prvem odstavku za besedo »zakonom« doda besedilo »in za namen posredovanja dela«.
V tretjem odstavku se za besedo »zakonu« doda besedilo »in za namen informiranja o trgu dela v povezavi z napovedmi potreb trga dela« in se za besedilom »upravljavcev:« doda beseda »zavoda,«.
V šestem odstavku se za besedo »člena« doda besedilo »in prvega odstavka 66.b člena«.
V 124.a členu se v prvem odstavku za besedilom »pridobiva od« doda besedilo »zavoda,« in se beseda »Koncesionarji« nadomesti z besedilom »Zavod in koncesionarji«.
V 129. členu se v prvem odstavku v enajsti alineji besedilo »prvem in četrtem« nadomesti z besedilom »prvem, drugem in petem«.
V 137. členu se v drugi alineji za besedo »druge« doda besedilo »in šeste«.
V četrti alineji se črta besedilo »šeste,«.
V 140. členu se v prvem odstavku v drugi alineji pika nadomesti s podpičjem in dodata tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»– v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razloga za znižanje denarnega nadomestila pred prenehanjem pravice do denarnega nadomestila v skladu s 65.a členom tega zakona;
– v primeru izplačil denarnega nadomestila po nastanku razloga za izplačevanje sorazmernega dela denarnega nadomestila v skladu s 66. členom tega zakona.«.
V drugem odstavku se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– razlog iz druge, tretje ali četrte alineje prejšnjega odstavka, ima zavod pravico zahtevati od zavarovanca vračilo neto zneskov denarnega nadomestila, izplačanih po nastanku takšnega razloga.«.
V tretjem odstavku se za besedo »zakona« doda besedilo »ali skladno z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek,«, besedilo »primeru prenehanja ali mirovanja pravice do denarnega nadomestila« pa se nadomesti z besedilom »primerih iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena«.
V 146. členu se v prvem odstavku pred piko doda besedilo »ali ministrstvo«.
V 157. členu se v drugem odstavku pred besedo »raven« doda besedilo »8.« in se besedilo »VII/2« nadomesti z besedilom »po SOK«.
V 163. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: dejavnost) je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec:
– opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali
– pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika ali ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup pravni ali fizični osebi, ki mu zagotavlja delo delavcev, ali
– opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika in je vključen v njegov delovni proces.«.
V 164. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno, trg dela ter inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij, zaposlovanja in dela tujcev, varnosti in zdravja pri delu, zaposlovanja na črno in trga dela;«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– v obdobju zadnjih dveh let ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi ali na seznamu nepredlagateljev obračunov davčnih odtegljajev, ki ju objavlja Finančna uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje Finančna uprava Republike Slovenije v vrednosti večji od 50 eurov;«.
V šesti alineji se število »30.000« nadomesti s številom »100.000«, pika se nadomesti s podpičjem in za njo dodata novi sedma in osma alineja, ki se glasita:
»– ni bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje zoper delovno razmerje in socialno varnost, razen kaznivih dejanj po 203. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US);
– ima pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.«.
V drugem odstavku se beseda »šeste« nadomesti z besedo »osme«.
V 172. členu se v prvem odstavku število »12« nadomesti s številom »24«, besedilo »Uradni list RS, št. 21/13 in 78/13 – popr.« pa se nadomesti z besedilom »Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS«.
V drugem odstavku se število »12« nadomesti s številom »24«.
V tretjem odstavku se v drugi alineji beseda »šeste« nadomesti z besedo »osme« in se doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– od Inšpektorata Republike Slovenije za delo pridobi podatek, da je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela več kot dvakrat v zadnjih 24 mesecih pravnomočno izrekel globo za kršitve iz 217. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS) ali podatek, da je inšpektor pri istem delodajalcu za zagotavljanje dela večkrat v zadnjih 24 mesecih ugotovil kršitev predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela.«.
V šestem odstavku se v tretji alineji besedilo »četrte in pete« nadomesti z besedilom »četrte, pete in šeste«.
V 175. členu se v prvem odstavku beseda »tretji« nadomesti z besedo »četrti«.
V 179. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(opravljanje dejavnosti brez pogodb o zaposlitvi, dovoljenja ali vpisa v register ali evidenco)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 10.000 eurov do 50.000 eurov se za prekršek kaznuje delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku na način iz prvega odstavka 163. člena tega zakona, ne da bi sklepal pogodbe o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela uporabniku ali pridobil dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena tega zakona ali bil vpisan v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (drugi odstavek 163. člena).«.
V drugem odstavku se črta besedilo »za zagotavljanje dela«.
V tretjem odstavku se črta besedilo »za zagotavljanje dela«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Zakon o delovnih razmerjih)
V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS) se za 67.a členom doda nov 67.b člen, ki se glasi:
(krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo)
(1) Delodajalec in delavec, ki je dopolnil starost 60 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, razen delavec iz drugega odstavka 73. člena tega zakona, se lahko v času trajanja delovnega razmerja za polni delovni čas ne glede na drugi odstavek 49. člena tega zakona s spremembo pogodbe o zaposlitvi dogovorita, da bo delavec opravljal delo s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa v skladu s tem členom.
(2) V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delovnim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena.
(3) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s 67. členom tega zakona. Ne glede na prejšnji stavek delavec in delodajalec v spremembi pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka tega člena določita znesek osnovne plače delavca, ki mora biti v višini 90 odstotkov zneska osnovne plače delavca za polni delovni čas.
(4) Ne glede na 199. člen tega zakona delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ne more podati soglasja k nadurnemu delu in z delodajalcem ne sme skleniti druge pogodbe o opravljanju dela.
(5) Delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom, ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas.
(6) Delavec, ki je izrabil pravico po tem členu, lahko koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.
(7) Sprememba pogodbe o zaposlitvi iz tega člena se lahko dogovori, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šteje družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje oseba iz prve do tretje alineje drugega odstavka 26. člena tega zakona. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravico do lastniškega deleža v višini najmanj 25 odstotkov v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastniških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko spremembo pogodbe o zaposlitvi v skladu s tem členom dogovori tudi delavec, ki v letu 2026 ali v letu 2027 izpolni pogoj starosti 58 let. V nadaljnjih osmih letih do uveljavitve starosti 60 let se pogoj starosti za delavca zvišuje vsako leto za tri mesece.«.
(sklepanje pogodb o zaposlitvi za delovna mesta samostojnih svetovalcev)
Javni uslužbenci zavoda, ki na dan uveljavitve tega zakona izvajajo storitve vseživljenjske karierne orientacije in posredovanje zaposlitve, na podlagi izpolnjenih pogojev iz tretjega stavka drugega odstavka 189. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE) pa zasedajo stopnjevani delovni mesti samostojni svetovalec II (šifra K017011) ali samostojni svetovalec III (šifra K017012), lahko s pridobljeno VI/2 ravnjo izobrazbe sklepajo pogodbe o zaposlitvi za delovna mesta samostojni svetovalec II (šifra K017011) in tudi samostojni svetovalec I (šifra K017010), če izpolnjujejo preostale pogoje za zasedbo delovnega mesta, vendar najdlje pet let po uveljavitvi tega zakona.
(zavarovanje za primer brezposelnosti oskrbovalca družinskega člana)
Do vzpostavitve enotnega informacijskega sistema po zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo, je zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca za zavarovanje za primer brezposelnosti za oskrbovalca družinskega člana zavarovanec, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za oskrbovalca družinskega člana pa Republika Slovenija.
(vložene vloge in pridobljene pravice)
(1) O vlogah za uveljavitev pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki so bile vložene pred uveljavitvijo tega zakona, se odloči po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(2) Zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(1) Določbe novega 66.b člena in spremenjenega 140. člena zakona se začnejo uporabljati štiri mesece od uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(2) Določbe spremenjenega drugega in tretjega odstavka 62. člena ter novega petega odstavka 68. člena zakona se začnejo uporabljati z dnem 1. 1. 2026. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka 69. člena zakona se izjema od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe upošteva za zavarovance, ki v letu 2026 izpolnijo pogoj starosti 57 let in 37 let zavarovalne dobe, in ki v letu 2027 izpolnijo pogoj starosti 58 let in 37 let zavarovalne dobe. Do 31. 12. 2025 se uporabljajo določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(4) Brezposelnim osebam, ki so že pridobile pravico do denarnega nadomestila, in brezposelnim osebam, ki so vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost vložile pred 1. 1. 2026, se višina denarnega nadomestila ponovno odmeri in izplačuje oziroma odmeri in izplačuje v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 62. člena zakona.
(5) Določba spremenjenega 27.f člena zakona se začne uporabljati za izplačila od prvega dne v drugem mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona. Do takrat se uporabljajo določbe Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(6) Določbi spremenjenega 9. člena in pete alineje prvega odstavka 65. člena zakona se začneta uporabljati z začetkom uporabe zakona o spremembi in dopolnitvi zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(7) 58. člen tega zakona se začne uporabljati 1. 1. 2026.
(analiza ukrepa iz 58. člena tega zakona)
Vlada Republike Slovenije za namene spremljanja učinkovitosti ukrepa iz 58. člena tega zakona z vidika povečevanja delovne aktivnosti starejših delavcev in pozitivnega učinka na sisteme socialnih zavarovanj na podlagi podatkov o delovni aktivnosti starejših od 55 let, podatkov o dejanski upokojitveni starosti oziroma deležu oseb, ki ostanejo delovno aktivne po izpolnitvi upokojitvenih pogojev, in podatkov o brezposelnosti starejših od 55 let ter z vidika učinka na javnofinančne prihodke po dveh letih od uveljavitve tega zakona pripravil analizo ukrepa, z njo seznani socialne partnerje in z njimi opravi razpravo o primernosti ukrepa.
(dokončanje postopkov odprtih javnih povabil)
Postopki javnih povabil, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE).
(Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja)
(1) Ne glede na četrti odstavek 135.c člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1) je zavod, ki posreduje začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C) za namen ugotavljanja upravičenosti za opravljanje začasnih in občasnih del dijakov, študentov in udeležencev izobraževanja odraslih upravičen do podatkov iz četrtega odstavka 135.c člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1).
(2) Ne glede na peti odstavek 135.c člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA, 71/23 in 22/25 – ZZZRO-1) lahko zavod za namen iz prejšnjega odstavka na podlagi podatka o EMŠO dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih, ki nameravajo opravljati začasna in občasna dela kot dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, pridobi podatke iz prejšnjega odstavka iz centralne evidence s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov. Evidenca o dijakih, študentih in udeležencih izobraževanja odraslih zavoda, se na podlagi podatka o EMŠO dijaka, študenta in udeleženca izobraževanja odraslih, ki nameravajo opravljati začasna in občasna dela kot dijaki, študenti in udeleženci izobraževanja odraslih, poveže s centralno evidenco.
(dajatev in dodatna dajatev od začasnega in občasnega dela za dijake in študente za zavod)
(1) Ne glede na določbo šestega odstavka 6. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C) zavod, ki posreduje začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C) od prejemkov, izplačanih tem osebam, obračunava dajatev v višini 16 odstotkov in nameni:
– 76,3 odstotka obračunanih sredstev v proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo,
– 23,7 odstotka obračunanih sredstev za delovanje Študentske organizacije Slovenije.
(2) Osnova za obračun dajatve iz prejšnjega odstavka je fakturirani prihodek od dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C) za pretekli mesec. Zavod izračuna del dajatve za sofinanciranje štipendij na obračunu, ki ga davčnemu organu predloži najpozneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Obračunana sredstva iz dela dajatve za sofinanciranje štipendij mora zavod plačati v proračun Republike Slovenije, za proračunski sklad ministrstva, pristojnega za delo, ustanovljen na podlagi 129. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15, 63/16 – ZDoh-2R, 77/17 – ZMVN-1, 33/19 – ZMVN-1A, 72/19, 174/20 – ZIPRS2122, 139/22 – ZSPJS-AA in 32/25 – ZJU-1), na dan predložitve obračuna davčnemu organu. Podrobnejša navodila za obračun in plačilo dela dajatve iz prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za finance. Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem dela dajatve iz tega odstavka opravlja Finančna uprava Republike Slovenije. Glede vprašanj postopka in pristojnosti davčnega organa, ki niso določena s tem členom, se uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo davčni postopek in finančno upravo.
(3) Zakon o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo in 79/17) se uporablja tudi za zavod.
Navodila, vezana na drugi in tretji odstavek prejšnjega člena, izda minister, pristojen za finance, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(smiselna uporaba podzakonskega akta)
Do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, se določbe Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06 in 80/10 – ZUTD), ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, smiselno uporabljajo tudi za izvajanje posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom, ki jih posreduje zavod.
(1) O vlogah za vpis v register in evidenco, ki so bile na ministrstvo, pristojno za delo, vložene pred začetkom uveljavitve tega zakona, odloči ministrstvo, pristojno za delo, po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US, 189/20 – ZFRO, 54/21, 172/21 – ZODPol-G, 54/22, 59/22 – odl. US, 109/23 in 62/24 – ZUOPUE) in Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (Uradni list RS, št. 15/14, 38/15 in 90/15). Po vpisu v register ali evidenco delodajalec za zagotavljanje dela ministrstvu, pristojnemu za delo, v šestih mesecih od vpisa v register ali evidenco predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti.
(2) Če ministrstvo, pristojno za delo, ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena zakona, mu izda novo dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena zakona in razveljavi dovoljenje, ki mu je bilo izdano na podlagi prejšnjih predpisov. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
(3) Delodajalci za zagotavljanje dela, ki so na dan začetka uveljavitve tega zakona vpisani v register ali evidenco, v šestih mesecih od začetka uveljavitve tega zakona ministrstvu, pristojnemu za delo, predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Delodajalci za zagotavljanje dela, ki so na dan začetka uveljavitve tega zakona vpisani v evidenco, ministrstvu, pristojnemu za delo, predložijo tudi kopijo listine iz prvega odstavka 169. člena zakona.
(4) Če ministrstvo, pristojno za delo, ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena zakona in pogoj iz prvega odstavka 169. člena zakona, mu izda novo dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena zakona in razveljavi dovoljenje, ki mu je bilo izdano na podlagi prejšnjih predpisov. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
(5) Delodajalci za zagotavljanje dela, ki so sprožili upravni spor zoper odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence in postopek še ni končan, opravljajo dejavnost na podlagi obstoječega dovoljenja. Če upravno sodišče tožbo zoper odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence zavrne ali zavrže, lahko delodajalec za zagotavljanje dela ponovno pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti in se ponovno vpiše v register ali evidenco skladno s šestim odstavkom 172. člena zakona. Če upravno sodišče tožbi zoper odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu iz registra ali evidence ugodi in zadeve ne vrne v ponovno odločanje, delodajalec za zagotavljanje dela v šestih mesecih od pravnomočnosti odločitve sodišča ministrstvu, pristojnemu za delo, predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 164. člena zakona, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Delodajalec, ki je vpisan v evidenco, ministrstvu, pristojnemu za delo, predloži tudi kopijo listine iz prvega odstavka 169. člena zakona.
(6) Če ministrstvo, pristojno za delo, ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela iz prejšnjega odstavka izpolnjuje pogoje iz 164. člena zakona in pogoj iz prvega odstavka 169. člena zakona, mu izda novo dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena zakona in razveljavi dovoljenje, ki mu je bilo izdano na podlagi prejšnjih predpisov. Če delodajalec za zagotavljanje dela pogojev ne izpolnjuje, ministrstvo, pristojno za delo, izda odločbo o odvzemu dovoljenja in izbrisu delodajalca za zagotavljanje dela iz registra ali evidence iz 163. člena zakona.
(7) Pogoj iz sedme alineje prvega odstavka 164. člena zakona se uporablja za kazniva dejanja, storjena po uveljavitvi tega zakona.
(Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ)
Ne glede na 3., 4. in 5. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 95/14) je zavezanec za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev, prispevkov za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, prispevkov za zdravstveno zavarovanje in za plačilo davka za osebe iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, poleg organizacij, tudi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.
Minister, pristojen za delo, uskladi določbe Pravilnika za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku (Uradni list RS, št. 15/14, 38/15 in 90/15) s tem zakonom v dveh mesecih od njegove uveljavitve.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 101-08/25-14/36
Ljubljana, dne 20. junija 2025
EPA 2221-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
