Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 24. julija 2025.
Št. 003-02-1/2025-221
Ljubljana, dne 1. avgusta 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAŠČITI ŽIVALI (ZZZiv-G)
1. člen
V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23 in 12/25 – odl. US) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ta zakon določa tudi ravnanje z ribami, divjadjo, lovskimi psi in službenimi živalmi državnih organov, če ni s predpisi, ki urejajo ribištvo, divjad, lovstvo in organiziranost, naloge ali pooblastila državnih organov določeno drugače.«.
V 5. členu se 19. točka spremeni tako, da se glasi:
»19. prostoživeče mačke so domače mačke, ki živijo v okolju neodvisno od človeka;«.
Za 21. točko se doda nova 21.a točka, ki se glasi:
»21.a reševalni pes je pes, ki je šolan za iskanje pogrešanih oseb v naravi, zasutih v ruševinah ali lavinah in za sledenje po osebni sledi, ima opravljene izpite po pravilih mednarodne organizacije za reševalne pse ali mednarodne kinološke organizacije ali je v postopku šolanja za reševalnega psa ter deluje v paru z vodnikom ali vodnikom pripravnikom reševalnega psa;«.
Za 22. točko se doda nova 22.a točka, ki se glasi:
»22.a službena žival državnega organa je žival, ki za državne organe izvaja naloge ali je v uporabi državnih organov v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje državnih organov;«.
Za 31. točko se doda nova 31.a točka, ki se glasi:
»31.a začasni skrbnik zapuščene živali je polnoletna oseba, ki skrbi za zapuščeno žival kot prostovoljec na svojem domu v imenu zavetišča, v katerem je bila ta žival predhodno nameščena najmanj 180 dni (v nadaljnjem besedilu: začasni skrbnik);«.
Za 33. točko se dodata novi 33.a in 33.b točka, ki se glasita:
»33.a zapuščeni kopitarji so najdeni, oddani ali odvzeti kopitarji;
33.b upokojeni kopitarji so kopitarji, ki so služili kot službene živali državnega organa, a zaradi starosti ali zdravstvenih razlogov niso več zmožni varno in učinkovito opravljati službenih nalog;«.
34. točka se spremeni tako, da se glasi:
»34. zavetišče je objekt, v katerem imetnik zavetišča izvaja skrb za zapuščene živali tako, da poskrbi za pomoč, oskrbo, namestitev in oddajo zapuščenih živali;«.
V 5.a členu se v prvem odstavku za besedilom »Pooblaščene osebe organov,« doda besedilo »občin,«.
V tretjem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«, za besedilom »pooblaščene osebe organov,« pa se doda besedilo »občin,«.
V šestem in sedmem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »tretjega«.
Za sedmim odstavkom se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Osebni podatki lastnika živali se v centralnem registru hišnih živali hranijo pet let po smrti živali ali 30 let po rojstvu živali, če podatek o smrti živali ni vpisan, nato se anonimizirajo.«.
Za 5.a členom se doda nov 5.b člen, ki se glasi:
Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, vodi evidenco oseb, ki jim je izrečena prepoved posedovanja ali reje živali, in obdeluje naslednje podatke za namen izvajanja uradnega nadzora:
– osebno ime, EMŠO in naslov prebivališča,
– vrsto živali, na katero se nanaša prepoved.
Uradni veterinar vnese izrečeno prepoved v evidenco iz prejšnjega odstavka na podlagi izvršljive odločbe. V primeru pravnomočne odprave ali ugotovljene nezakonitosti odločbe ali ustavitve postopka se vnos izbriše.«.
V 6. členu se v tretjem odstavku v četrti alineji besedilo »enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO)« nadomesti z besedo »EMŠO«.
V četrtem odstavku se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»‒ pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh spremembo lastništva psa, pogin ali evtanazijo psa;
‒ pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču v treh dneh pobeg ali odtujitev psa;«.
V sedmem odstavku se zadnji stavek črta in za njim doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Psa, za katerega lastnik pri prijavi ne predloži podatka o izvoru, pristojna veterinarska organizacija obravnava kot psa, ki ne izpolnjuje pogojev za premike v skladu s predpisi Unije.«.
Dosedanji osmi odstavek postane deveti odstavek.
6.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Lastnik mačke zagotovi, da je mačka do dopolnjenega dvanajstega tedna starosti označena na predpisan način.
Lastnik mačke prijavi lastništvo mačke v sedmih dneh od njene pridobitve, lastnik mačjega mladiča iz lastne vzreje pa prijavi lastništvo mladiča najpozneje do njegovega dopolnjenega dvanajstega tedna starosti pristojni veterinarski organizaciji.
Lastnik mačke ob prijavi iz prejšnjega odstavka sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa v centralni register hišnih živali vnese naslednje podatke:
– o mački;
– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe in kontaktne podatke lastnika mačke;
– osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je pri pravni osebi določena kot skrbnik mačke.
Lastnik mačke sporoči:
– pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke;
– pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev mačke.
Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.
Način označitve iz prvega odstavka tega člena in podrobnejše podatke o mački iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, ki se vodijo v centralnem registru hišnih živali, predpiše minister.«.
6.b člen se črta.
V 6.c členu se v tretjem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Na seznam iz prejšnjega odstavka se lahko dodatno uvrsti živalska vrsta, za katero je mogoče dokazati:«.
V 2. točki se besedi »ohranitev okolja« nadomestita z besedama »ohranjanje narave«.
V 3. točki se podpičje nadomesti z besedo »ter«.
Četrti do šesti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»Pravna ali fizična oseba lahko predlog za uvrstitev živalske vrste na seznam dovoljenih vrst živali, ki vsebuje strokovno utemeljitev pogojev iz 1. do 4. točke prejšnjega odstavka, vloži pri upravnem organu, pristojnem za veterinarstvo. Ta o predlogu odloči na podlagi mnenja, ki ga izda komisija za spremembo seznama dovoljenih vrst živali iz 6.d člena tega zakona. Zoper odločbo pristojnega organa pritožba ni dovoljena, dovoljen pa je upravni spor.
Mnenje komisije za spremembo seznama dovoljenih vrst živali vsebuje presojo pogojev iz 1. do 4. točke tretjega odstavka tega člena in mnenje o primernosti uvrstitve vrste na seznam dovoljenih vrst živali. Če je ocena vseh pogojev pozitivna in je mnenje o primernosti uvrstitve pozitivno, upravni organ, pristojen za veterinarstvo, predlogu ugodi in ministru predlaga spremembo seznama iz drugega odstavka tega člena.
Minister dopolni seznam dovoljenih vrst živali v šestih mesecih od pravnomočne odločitve upravnega organa, pristojnega za veterinarstvo.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih in za posedovanje živali v tranzitu čez ozemlje Republike Slovenije.«.
V 6.č členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Živali, ki niso na seznamu iz drugega odstavka prejšnjega člena, lahko poseduje:
– živalski vrt, ki izpolnjuje pogoje in je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave;
– zatočišče, ki izpolnjuje pogoje in je registrirano v skladu s predpisi o ohranjanju narave;
– pravna ali fizična oseba, ki je v skladu s predpisi o ohranjanju narave registrirana kot gojitelj, zagotavlja predpisane bivalne pogoje za zadevno vrsto živali in ima veljavno dovoljenje za njihovo gojitev v skladu s predpisi o ohranjanju narave;
– pravna ali fizična oseba, ki poseduje in uporablja zadevne živali v skladu s predpisi, ki urejajo divjad in lovstvo.«.
V drugem odstavku se za besedo »odda« doda besedilo »zatočišču,«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe tega člena se ne uporabljajo za posedovanje in ravnanje z živalmi v postopkih in za posedovanje živali v tranzitu čez ozemlje Republike Slovenije.«.
Za 6.č členom se dodata nova 6.d in 6.e člen, ki se glasita:
Minister s sklepom imenuje komisijo za spremembo seznama dovoljenih vrst živali, ki jo sestavljajo najmanj trije člani. Zoper sklep o imenovanju ni pritožbe.
Naloga komisije za spremembo seznama dovoljenih vrst živali je izdaja mnenja iz petega odstavka 6.c člena tega zakona o primernosti uvrstitve vrste na seznam dovoljenih vrst živali.
Vse stroške v zvezi s predlogom za uvrstitev vrste na seznam dovoljenih vrst živali, vključno s stroški izdaje mnenja, nosi predlagatelj.
Člani navedene komisije so upravičeni do nadomestila v višini, ki jo določi minister.
Minister predpiše natančnejše pogoje za sestavo, naloge in način dela komisije za spremembo seznama dovoljenih vrst živali.
Fizična ali pravna oseba, živalski vrt ali zatočišče iz prvega odstavka 6.č člena tega zakona mora za vrste, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali, zagotoviti označitev in prijavo živali pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave, v sedmih dneh po pridobitvi.
Ob prijavi oseba iz prejšnjega odstavka zaradi namena zagotavljanja sledljivosti živali, sporoči naslednje podatke:
– o vrsti, spolu in starosti živali;
– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe in kontaktne podatke lastnika.«.
7.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Skrbniki živali in osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, morajo imeti osnovno znanje o potrebah živali glede vode, hrane, primernega okolja, o vrsti značilnega obnašanja ter o predpisih glede dobrobiti in zaščite živali (v nadaljnjem besedilu: osnovno znanje o živalih).
Če skrbnik živali ustrezno skrbi za svojo žival oziroma ustrezno ravna z njo, se šteje, da ima ustrezno osnovno znanje o živali.
Ne glede na prejšnji odstavek je za skrbnike rejnih živali za pridobitev osnovnega znanja o živalih obvezno usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena, če tako določa predpis Evropske unije.
Osebe, ki pri opravljanju dejavnosti, povezanih z živalmi, prihajajo z njimi v neposreden stik, osnovno znanje o živalih pridobijo na usposabljanjih, katerih vsebine pripravi Nacionalni center za dobrobit živali v okviru Nacionalnega veterinarskega inštituta pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Nacionalni center za dobrobit živali), potrdi pa upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Udeleženci po opravljenem usposabljanju opravijo izpit in pridobijo potrdilo o opravljenem usposabljanju, ki velja deset let.
Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena se za osebe, ki so uspešno končale izobraževanje po učnih programih, v katere so bile vključene vsebine iz prvega odstavka tega člena, na poklicnih, srednješolskih, visokošolskih strokovnih ali univerzitetnih programih izobraževanja šteje, da imajo že pridobljeno osnovno znanje o živalih, če ni s predpisom iz tretjega odstavka tega člena določeno drugače.
Skrbnik živali, ki mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev prvega odstavka prejšnjega člena in mu je odvzeta ena ali več živali zaradi zaščite njihove dobrobiti, mora za nadaljnje posedovanje živali pridobiti osnovno znanje o živalih na usposabljanju iz četrtega odstavka tega člena.
Uradni veterinar lahko odredi usposabljanje iz četrtega odstavka tega člena tudi skrbniku živali, ki mu je s pravnomočno odločbo ugotovljena kršitev iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena, če gre za ponavljajočo se ali dalj časa trajajočo nepravilnost.
Usposabljanja iz četrtega odstavka tega člena koordinira Nacionalni center za dobrobit živali, izvajajo pa jih pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za dejavnost izobraževanja in izpolnjujejo pogoje glede strokovne usposobljenosti predavateljev, prostorov in opreme (v nadaljnjem besedilu: izvajalci usposabljanj). Izvajalci usposabljanj predložijo program usposabljanja, ki ga potrdi Nacionalni center za dobrobit živali in o tem vodi evidence. Izvajalci usposabljanj o izvedenih usposabljanjih vodijo evidenco, ki vsebuje naslednje podatke o udeležencih usposabljanj: osebno ime, naslov prebivališča, datum rojstva, vrsto, vsebino ter datum usposabljanja in zaporedno številko potrdila o opravljenem usposabljanju.
Osebni podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo za vodenje in vzdrževanje evidence o izvedenih usposabljanjih, usposobljenih osebah in za odločanje v skladu s tem zakonom ter se hranijo za obdobje veljavnosti potrdila o opravljenem usposabljanju.
Vsebine programov in načine izvajanja usposabljanj iz četrtega odstavka tega člena pripravi Nacionalni center za dobrobit živali in potrdi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za osebe iz 20.b člena tega zakona ter za vodnike in konjenike ali skrbnike psov in konj državnih organov, ki osnovno znanje pridobijo v specialnih programih usposabljanja v državnih organih.«.
Za 9. členom se doda nov 9.a člen, ki se glasi:
Reja kokoši v sistemu baterijske reje je način reje, pri kateri so kokoši nameščene v kletkah, ki so razporejene v vrstah ena poleg druge oziroma ena na drugi v več ravneh.
Reja kokoši v sistemih baterijske reje je na ozemlju Republike Slovenije prepovedana.«.
V 11. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Skrbnik živali mora z ustrezno vzgojo in šolanjem oziroma z drugimi ukrepi zagotoviti, da žival ni nevarna okolici niti ne ogroža varnosti ljudi, živali ali premoženja.«.
V četrtem odstavku se v četrti alineji pika nadomesti s podpičjem in za njo dodata novi peta in šesta alineja, ki se glasita:
»– službene pse državnih organov v času izvajanja nalog ali šolanja;
– reševalne pse v času izvajanja nalog, šolanja, usposabljanj ali tekmovanj.«.
V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »invalidov« dodata vejica in beseda »reševalni«.
V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »Reševalni psi so lahko označeni tudi z značko reševalnega psa.«.
V 15. členu se v prvem odstavku v prvi alineji besedi »zbadanje živali« nadomestita z besedilom »zbadanje ali zabadanje živali, rezanje, sekanje«.
Štiriindvajseta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»‒ nastanitev živali na premajhnem prostoru brez možnosti zadostne rekreacije glede na fiziološke in etološke potrebe živali, vključno z nastanitvijo psov v kletke v stanovanjskih prostorih v nasprotju s predpisi, ki urejajo pogoje bivanja živali;«.
Za štiriindvajseto alinejo se dodata novi petindvajseta in šestindvajseta alineja, ki se glasita:
»‒ uporaba živali kot dobitek ali nagrada na tekmovanjih, pri igrah na srečo ali na javnih prireditvah;
‒ uporaba, prodaja in trženje pasti za lov divjadi v nasprotju s predpisi o lovstvu.«.
V 20. členu se v drugem odstavku za četrto alinejo doda nova peta alineja, ki se glasi:
»‒ kirurška kastracija pujskov brez uporabe anestezije ob posegu in analgezije pred ali med posegom ali neposredno po njem;«.
Dosedanje peta do sedma alineja postanejo šesta do osma alineja.
V 27. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih začetih 800 registriranih psov v občini v zavetišču zagotovljeno najmanj eno namestitveno mesto za pse in dve namestitveni mesti za mačke.«.
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Ne glede na prejšnji odstavek se v občinah z manj kot 400 registriranimi psi javna služba izvaja tako, da je zagotovljeno najmanj eno namestitveno mesto za zapuščeno žival ne glede na vrsto živali.
Občina sporoči do 31. marca tekočega leta za preteklo leto upravnemu organu, pristojnemu za veterinarstvo, seznam zavetišč, ki zanjo izvajajo javno službo iz prvega odstavka tega člena.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se dodajo novi sedmi do dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»Ne glede na določbe tega zakona lahko za izvajanje javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev ministrstvo, pristojno za veterinarstvo, podeli koncesijo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali in ima sklenjeno pogodbo za izvajanje dejavnosti iz 34. člena tega zakona.
Javna služba iz prejšnjega odstavka obsega:
– prevzem, namestitev in oskrbo zapuščenih ali upokojenih kopitarjev,
– zagotavljanje nujne veterinarske pomoči in oskrbe,
– iskanje skrbnikov,
– sodelovanje z inšpekcijskimi organi in drugimi pristojnimi službami.
Koncesija se podeli z odločbo na podlagi javnega razpisa. Podeli se za obdobje desetih let z možnostjo podaljšanja.
Ministrstvo nadzira izvajanje javne službe, skladnost s koncesijsko pogodbo ter spoštovanje predpisov s področja zaščite živali.
Stroški izvajanja javne službe iz tega člena se krijejo iz proračuna Republike Slovenije v skladu s pogodbo o koncesiji.
Minister predpiše podrobnejše pogoje za podelitev in izvajanje koncesije, vključno z višino nadomestila, načinom poročanja, kadrovskimi pogoji, nastanitvenimi zmogljivostmi ter drugimi obveznostmi koncesionarja.«.
Za 27. členom se doda nov 27.a člen, ki se glasi:
Občina je pristojna za zapuščene živali na območju, kjer so živali najdene ali odvzete, razen za odvzete hišne živali v tranzitu, za katere uradni veterinar odredi namestitev v zavetišče s prostimi zmogljivostmi na stroške kršitelja.
Če občina ne zagotavlja javne službe v skladu z drugim ali tretjim odstavkom prejšnjega člena, uradni veterinar odredi namestitev zapuščene živali v zavetišče s prostimi zmogljivostmi na stroške občine do oddaje živali drugemu zainteresiranemu skrbniku ali do smrti živali.
Če občina zagotavlja predpisano število mest v zavetišču, vendar število zapuščenih živali v občini presega prosto število mest v zavetišču, uradni veterinar odredi namestitev zapuščene živali na stroške občine v zavetišče s prostimi zmogljivostmi do sprostitve mest v zavetišču, ki opravlja javno službo za občino, v skladu s 1. točko drugega odstavka 31. člena tega zakona.
Če občina zagotavlja predpisano število mest v zavetišču, vendar to zavetišče ne more sprejeti živali, ker so njegove zmogljivosti zasedene zaradi nameščenih odvzetih živali iz druge občine ali živali, odvzetih v tranzitu, krije stroške namestitve in oskrbe Republika Slovenija do sprostitve mest v zavetišču, ki opravlja javno službo za občino.«.
Za 30. členom se dodata nova 30.a in 30.b člen, ki se glasita:
Imetnik zavetišča ne sme pogojevati oddaje zapuščene živali z dodatnimi ali drugačnimi pogoji, kot so določeni za posedovanje hišnih živali v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito hišnih živali, razen če je to utemeljeno zaradi zdravstvenih ali vedenjskih posebnosti živali, ki se oddaja.
Imetnik zavetišča ni upravičen do povrnitve nadaljnjih stroškov oskrbe, če oddajo zapuščene živali pogojuje v nasprotju s prejšnjim odstavkom.
Imetnik zavetišča lahko namesti zapuščene živali v oskrbo začasnemu skrbniku po 180 dneh od namestitve v zavetišče, če skupno število živali na istem bivališču začasnega skrbnika ne presega pet odraslih hišnih živali. Imetnik zavetišča pred namestitvijo in v času oskrbe zapuščene živali preverja predpisane pogoje za posedovanje tovrstne hišne živali ter zagotavlja redne objave in druge načine iskanja trajne posvojitve.
Ne glede na določbe tega zakona imetnik zavetišča za oskrbo iz prejšnjega odstavka zagotavlja sredstva, povezana z oskrbo, v dogovoru z začasnim skrbnikom.
Imetnik zavetišča ni upravičen do povrnitve stroškov oskrbe po 180 dneh od namestitve pri začasnem skrbniku, če imetnik zavetišča zapuščene živali v tem času ne odda ali je začasni skrbnik ne vrne v zavetišče.
Stroški za oskrbo živali v zavetišču obsegajo stroške odlova, prevoza, namestitve, sterilizacije ali kastracije, označitve, registracije, dnevne in veterinarske oskrbe, vključno s stroški za mladiče, če se ti skotijo v času namestitve v zavetišču.
Stroški dnevne oskrbe zapuščene živali v zavetišču so stroški neposredne oskrbe zapuščenih živali za hrano, vodo, obratovalne stroške (kot so na primer elektrika, voda, energija za ogrevanje, odvoz odpadkov) in stroške dela.
Stroški veterinarske oskrbe zapuščene živali v zavetišču so stroški za plačilo opravljene storitve v skladu s cenikom veterinarske organizacije, ob upoštevanju priznanih stroškov nujne, obvezne in potrebne veterinarske oskrbe v skladu s smernicami, ki jih določi upravni organ, pristojen za veterinarstvo.
Podaljšana oskrba je dnevna in veterinarska oskrba zapuščene živali v zavetišču po 60 dneh od namestitve zapuščene živali v zavetišče.
Ceno podaljšane dnevne oskrbe iz drugega odstavka tega člena določi minister na podlagi izračuna stroškov dnevne oskrbe zapuščene živali.«.
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
Ne glede na 27.a člen tega zakona stroške, povezane z zapuščeno živaljo, plača dotedanji skrbnik živali:
1. če je bila njegova žival najdena:
– do vrnitve ali
– do oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, če se dotedanji skrbnik ne odzove na pisni poziv imetnika zavetišča v skladu s 30. členom tega zakona, vendar ne dlje kot 60 dni;
2. če mu je bila žival odvzeta:
– do oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, vendar ne dlje kot 60 dni. Če žival ni oddana drugemu zainteresiranemu skrbniku v navedenem roku, se plačujejo nadaljnji stroški v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena;
3. če je svojo žival trajno oddal v zavetišče:
– do oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, vendar ne več kot znaša strošek 60-dnevne oskrbe živali. Če žival ni oddana drugemu zainteresiranemu skrbniku v navedenem roku, se plačujejo nadaljnji stroški v skladu z 2. točko drugega odstavka in tretjim odstavkom tega člena.
Če skrbnik zapuščene živali ni znan, plača stroške:
1. občina za obdobje do 60 dni,
2. Republika Slovenija za nadaljnje obdobje 120 dni, če imetnik zavetišča zapuščene živali ne odda v 60 dneh.
Republika Slovenija po preteku 180 dni od namestitve živali v zavetišče krije 35 % stroškov dnevne in veterinarske oskrbe. V preostalem delu stroški bremenijo imetnika zavetišča, ne glede na to, ali je žival nameščena pri začasnem skrbniku ali v zavetišču.
Ne glede na 27.a člen tega zakona in prejšnji odstavek imetnik zavetišča ni upravičen do plačila oskrbe po 180 dneh, če ne izvaja javne službe za občino v skladu s 27. členom tega zakona, razen v primeru odvzete živali ali namestitve živali, ko je občina zagotovila javno službo v skladu s 27. členom tega zakona, a je njeno zavetišče polno in je treba žival namestiti v drugo zavetišče.
Stroške, povezane z zapuščenim ali upokojenim kopitarjem, plača dotedanji skrbnik kopitarja:
1. če je bil njegov kopitar najden:
– do dneva vrnitve ali
– do oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, če se dotedanji skrbnik ne odzove na pisni poziv koncesionarja iz 27. člena tega zakona, vendar ne dlje kot 60 dni;
2. če mu je bil kopitar odvzet:
– do dneva oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, vendar ne dlje kot 60 dni.
Če skrbnik zapuščenega kopitarja ni znan, plača stroške za obdobje do oddaje drugemu zainteresiranemu skrbniku, vendar ne dlje kot 60 dni, Republika Slovenija.«.
31.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Občina lahko zagotavlja financiranje ali sofinanciranje izvajanja kastracij, sterilizacij in označevanja hišnih živali ter drugih ukrepov za zagotavljanje varnega okolja občanom v zvezi z zapuščenimi živalmi in za spodbujanje odgovornega lastništva hišnih živali. Financiranje sterilizacije in kastracije je pogojeno z izpolnitvijo obveznosti lastnika, da zagotovi registracijo hišnih živali.«.
V 33. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Imetnik zavetišča ali investitor pridobi sredstva za vzpostavitev zavetišča ali razširitev zmogljivosti zavetišča iz naslednjih virov:«.
Druga alineja se spremeni tako, da se glasi:
»‒ proračuna Republike Slovenije za gradbena dela in opremo, vendar največ do višine 50 % njihove dejanske vrednosti, na podlagi javnega razpisa ministrstva v okviru razpoložljivih sredstev, če je naložba v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje za zavetišča;«.
V 38. členu se v drugem odstavku tretja alineja črta.
Dosedanja četrta alineja postane tretja alineja.
Za 41. členom se doda nov 41.a člen, ki se glasi:
Vlada določi prekrške za kršitve uredb Evropske unije s področja tega zakona v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, in druge vsebine iz uredb Evropske unije, ki se nanašajo na ta zakon.«.
V 43. členu se tretja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– začasno ali trajno odvzeti žival in prepovedati stike dosedanjemu skrbniku živali, če je to potrebno za zaščito živali v primeru kršitve določb tega zakona. Če je treba odvzeti posamezno žival, se lahko glede na okoliščine in stopnjo ogrožanja dobrobiti ali ravnanje in zmožnosti skrbnika živali odvzamejo tudi druge živali, da se prepreči ponavljanje kršitev;«.
Za tretjo alinejo se dodajo nove četrta do šesta alineja, ki se glasijo:
»– začasno odvzeti žival, ki ogroža varnost ljudi, živali ali premoženja ali v primeru ponavljajoče kršitve trajno odvzeti takšno žival;
– odrediti oskrbo za odvzete rejne živali na domu skrbnika živali ali pri drugem skrbniku živali, če to ni možno ali lastnika ni mogoče ugotoviti, živali odvzeti in takoj prodati ali namestiti v prehodni hlev in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodati nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Če se trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za izvajanje nalog skrbi za živali iz 33. člena tega zakona ali za dejavnost oskrbe trajno odvzetih rejnih živali iz 33.a člena tega zakona;
– odrediti namestitev odvzete hišne živali, razen za živali prosto živečih vrst, v zavetišče, ki lahko trajno odvzeto žival takoj odda primernemu skrbniku. Za začasno ali trajno odvzete živali prosto živečih vrst uradni veterinar odredi začasno oskrbo v zatočišču za živali prosto živečih vrst v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave. Če je bila žival oddana novemu skrbniku, je v primeru pravnomočno odpravljene ali ugotovitve nezakonitosti odločbe o odvzemu živali dosedanji skrbnik živali upravičen do odškodnine, ki jo uveljavlja pred pristojnim sodiščem;«.
Dosedanja četrta alineja postane sedma alineja.
V dosedanji peti alineji, ki postane osma alineja, se za besedo »šestim« doda besedilo »ali sedmim« in za njo doda nova deveta alineja, ki se glasi:
»– odrediti šolanje psa v skladu 26.c členom tega zakona;«.
Dosedanja šesta alineja postane deseta alineja.
Dosedanja sedma alineja, ki postane enajsta alineja, se spremeni tako, da se glasi:
»– prepovedati rejo ali posedovanje vseh ali določene vrste živali, če ugotovi, da je skrbnik ponovno kršil obveznosti iz tega zakona in s tem povzročal živali bolečine in trpljenje, da se prepreči ponavljanje kršitev v prihodnosti;«.
Dosedanje osma do dvanajsta alineja postanejo dvanajsta do šestnajsta alineja.
V dosedanji trinajsti alineji, ki postane sedemnajsta alineja, se beseda »zavetišču« nadomesti z besedama »imetniku zavetišča« in črta drugi stavek ter za njo doda nova osemnajsta alineja, ki se glasi:
»– odrediti plačilo stroškov oskrbe v zavetišče nameščene zapuščene živali na stroške imetnika zavetišča do odprave nepravilnosti v primeru pogojevanja oddaje živali v nasprotju s 30.a členom tega zakona;«.
V dosedanji štirinajsti in petnajsti alineji, ki postaneta devetnajsta in dvajseta alineja, se beseda »zavetišču« nadomesti z besedama »imetniku zavetišča«.
Dosedanja šestnajsta alineja postane enaindvajseta alineja.
Na koncu dosedanje sedemnajste alineje, ki postane dvaindvajseta alineja, se pika nadomesti s podpičjem in za njo dodata novi triindvajseta in štiriindvajseta alineja, ki se glasita:
»– izvesti prodajo rejne živali, če lastnik rejne živali umre in ni zainteresiranega skrbnika. Če prodaje ni mogoče takoj izvesti, uradni veterinar odredi oskrbo pri drugem skrbniku živali, ki je upravičen do povračila stroškov oskrbe za obdobje do 30 dni, ali namestitev v prehodnem hlevu za obdobje do 30 dni. Upravni organ, pristojen za veterinarstvo, nastale stroške, ki jih založi iz proračunskih sredstev, pobota iz kupnine, sicer pa stroške ali preostanek kupnine prijavi v zapuščinsko maso;
– odvzeti živali kršitelju, ki je tujec in nedovoljeno prevaža hišne živali, ki ne izpolnjujejo pogojev za premike v skladu s predpisi Evropske unije ter zaradi zavarovanja plačila zaseči vozilo ne glede na to, ali je vozilo last kršitelja ali ne, dokler kršitelj ne plača globe in stroškov namestitve živali v zavetišču. Če okoliščine kažejo na nevarnost, da bo kršitelj pobegnil ali oviral postopek, uradni veterinar izvede postopek s pomočjo policije. Če kršitelj stroškov ne plača v 30 dneh, upravni organ, pristojen za veterinarstvo, zaseženo vozilo proda v skladu z določbami zakona, ki ureja stvarno premoženje, in iz kupnine poplača stroške postopka. V primeru pravnomočno odpravljene odločbe ali ugotovitve nezakonitosti odločbe o zasegu vozila je kršitelj upravičen do povrnitve kupnine za prodano zaseženo vozilo.«.
V 43.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V primeru ukrepov iz tretje do šeste, desete do petnajste, devetnajste do enaindvajsete, triindvajsete in štiriindvajsete alineje prvega odstavka prejšnjega člena predlog za odlog izvršitve odločbe ni dopusten.«.
V 45. členu se v prvem odstavku doda nova 1. točka, ki se glasi:
»1. redi kokoši v sistemu baterijske reje (drugi odstavek 9.a člena);«.
Dosedanje 1. do 3. točka postanejo 2. do 4. točka.
Dosedanja 4. točka, ki postane 5. točka, se spremeni tako, da se glasi:
»5. stori katero od ravnanj iz prve do šestindvajsete alineje prvega odstavka 15. člena tega zakona;«.
Dosedanje 5. do 14. točka postanejo 6. do 15. točka.
V dosedanji 15. točki, ki postane 16. točka, se beseda »tretji« nadomesti z besedo »peti«.
V dosedanji 16. točki, ki postane 17. točka, se za besedo »prvim« doda vejica in črta beseda »ali« ter se za besedo »tretjim« dodata besedi »ali petim«.
Na koncu dosedanje 17. točke, ki postane 18. točka, se pika nadomesti s podpičjem in za njo doda nova 19. točka, ki se glasi:
»19. odda zapuščeno žival začasnemu skrbniku v nasprotju s tretjim odstavkom 30.a člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 1.000 do 1.600 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
V 46. členu se v prvem odstavku 16. točka spremeni tako, da se glasi:
»16. goji, poseduje ali vodi psa kljub prepovedi iz osmega odstavka 26.b člena tega zakona;«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 800 do 1.400 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
V 46.a členu se v prvem odstavku za 6. točko dodajo nove 7. do 9. točka, ki se glasijo:
»7. kot lastnik mačke ne zagotovi označitve mačke v skladu s prvim odstavkom 6.a člena tega zakona;
8. kot lastnik mačke ne prijavi lastništva mačke v predpisanem roku v skladu z drugim odstavkom 6.a člena tega zakona;
9. kot pristojna veterinarska organizacija ne vnese predpisanih podatkov ob prijavi mačke v skladu s tretjim odstavkom 6.a člena tega zakona;«.
Dosedanji 7. in 8. točka, ki postaneta 10. in 11. točka, se spremenita tako, da se glasita:
»10. poseduje žival v nasprotju s 6.č členom tega zakona;
11. ne zagotovi označitve in prijave živali v skladu s 6.e členom tega zakona;«.
Dosedanje 9. do 11. točka postanejo 12. do 14. točka.
V dosedanji 12. točki, ki postane 15. točka, se beseda »sedmi« nadomesti z besedo »osmi«.
V dosedanji 13. točki, ki postane 16. točka, se beseda »sedmim« nadomesti z besedo »osmim«.
Dosedanje 14. do 20. točka postanejo 17. do 23. točka.
Na koncu dosedanje 21. točke, ki postane 24. točka, se podpičje nadomesti s piko.
Dosedanja 22. točka se črta.
V četrtem odstavku se besedilo »od 200 do 400« nadomesti z besedilom »od 600 do 1.200«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
Postopki v zvezi z zapuščenimi živalmi, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu s tem zakonom.
Za živali, ki so bile sprejete in so nameščene v zavetišče pred uveljavitvijo tega zakona, se plačilo stroškov namestitve in veterinarske oskrbe izvaja v skladu s tem zakonom.
Do uveljavitve sklepa ministra iz petega odstavka 30.b člena zakona o določitvi stroškov podaljšane dnevne oskrbe iz spremenjenega 31. člena zakona se stroški obračunavajo v višini in na način, ki je veljal pred uveljavitvijo tega zakona.
Z uveljavitvijo sklepa iz sedmega odstavka spremenjenega 31. člena zakona prenehajo veljati sklepi o potrditvi cen dolgotrajne oskrbe v zavetiščih, izdani na podlagi 31. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23 in 12/25 – odl. US). Občine zagotovijo izvajanje javne službe v skladu s spremenjenim drugim odstavkom 27. člena zakona najpozneje v 24 mesecih od uveljavitve tega zakona.
V obdobju od uveljavitve tega zakona do začetka uporabe spremenjenega 6.a člena zakona, 1. januarja 2027, lastnik mačke zagotovi, da je njegova mačka označena in prijavljena pristojni veterinarski organizaciji.
Lastnik mačke ob prijavi iz prejšnjega odstavka sporoči, pristojna veterinarska organizacija pa v centralni register hišnih živali vnese naslednje podatke:
– o mački;
– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe in kontaktne podatke lastnika mačke;
– osebno ime, naslov prebivališča, EMŠO in kontaktne podatke fizične osebe, ki je pri pravni osebi določena kot skrbnik mačke.
Lastnik mačke sporoči:
– pristojni veterinarski organizaciji v sedmih dneh spremembo lastništva mačke, pogin ali evtanazijo mačke;
– pristojni veterinarski organizaciji ali zavetišču pobeg ali odtujitev mačke.
Pristojna veterinarska organizacija in zavetišče podatke iz prejšnjega odstavka vneseta v centralni register hišnih živali.
Označitev se izvede skladno z določbami Pravilnika o označevanju in registraciji hišnih živali (Uradni list RS, št. 89/14).
Za obdelavo osebnih podatkov iz druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena se uporabljajo določbe 5.a člena zakona.
Republika Slovenija krije veterinarskim organizacijam plačilo storitve označitve in prijave mačke do višine 30 EUR za vsako označeno mačko.
Izplačilo veterinarski organizaciji se izvede enkrat mesečno na podlagi računa veterinarske organizacije in dokazil o označitvi in prijavi mačke iz centralnega registra hišnih živali.
Fizična ali pravna oseba, ki ob začetku uporabe spremenjenega 6.č člena zakona ne izpolnjuje pogojev iz spremenjenega prvega odstavka 6.č člena zakona in poseduje žival ali živali živalskih vrst, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali, lahko poseduje te živali do njihove naravne smrti, če v 12 mesecih od začetka uporabe spremenjenega 6.č člena zakona:
– zagotovi označitev živali v skladu s predpisom, ki ureja označevanje prostoživečih vrst, oziroma, če živali ni mogoče označiti, zaradi zagotavljanja istovetnosti živali zagotovi odvzem in hrambo odvzetega materiala za molekularnogensko analizo v ustanovi z opremo za hrambo materiala za molekularnogenske preiskave;
– prijavi žival iz prejšnje alineje ministrstvu, pristojnemu za ohranjanje narave, ki žival vpiše v evidenco (register) prostoživečih vrst živali, ter
– zagotovi izpolnjevanje predpisanih bivalnih pogojev in oskrbo v skladu s predpisom, ki ureja bivalne pogoje in oskrbo živali prostoživečih vrst v ujetništvu.
Fizična ali pravna oseba iz prejšnjega odstavka ob prijavi iz druge alineje prejšnjega odstavka za vpis v evidenco sporoči naslednje podatke:
– o vrsti, spolu in starosti živali;
– osebno ime ali firmo, naslov prebivališča ali sedež, EMŠO ali matično številko pravne osebe in kontaktne podatke lastnika.
Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena označitev ni potrebna, če je žival že označena v skladu s predpisom, ki ureja označevanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu.
V primeru neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena se z živalmi po izteku roka iz napovednega stavka prvega odstavka tega člena ravna v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 6.č člena zakona.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena živali ne želi več posedovati, jo lahko proda ali odda osebam iz prvega odstavka spremenjenega 6.č člena zakona ali zunaj Republike Slovenije. O prodaji ali drugi spremembi lastništva obvesti ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave.
Ne glede na prvi in četrti odstavek tega člena mora fizična ali pravna oseba, ki ob uveljavitvi podzakonskega predpisa, ki določa seznam dovoljenih vrst živali in poseduje žival ali živali živalskih vrst, ki niso uvrščene na seznam dovoljenih vrst živali in so iz družine mačk (Felidae), medvedov (Ursidae) ali psov (Canidae), živali v šestih mesecih od uveljavitve podzakonskega predpisa, ki določa seznam dovoljenih vrst živali, oddati zatočišču ali živalskemu vrtu v nadaljnjo oskrbo. V primeru neoddaje se z živalmi po izteku roka iz napovednega stavka prvega odstavka tega člena ravna v skladu z drugim odstavkom spremenjenega 6.č člena zakona.
Nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU) in se ukvarjajo s prašičerejo, so upravičeni do pomoči za stroške kastracije pujskov z uporabo anestezije med posegom in analgezije pred in med posegom ali neposredno po posegu, ki je izvedena do sedmega dneva starosti pujskov, za največ dve leti od začetka uporabe nove pete alineje drugega odstavka spremenjenega 20. člena zakona.
Pomoč iz prejšnjega odstavka se dodeli v skladu z 31. členom Uredbe 2022/2472/EU preko sofinanciranja plačila storitve veterinarskim organizacijam. Sredstva za pomoč zagotovi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, iz proračuna Republike Slovenije. Pristojni organ za dodelitev pomoči je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
Vlada podrobneje določi upravičene stroške, intenzivnost in obliko pomoči, pogoje, merila in način dodelitve pomoči ter stroške izvedbe ukrepa pomoči.
Minister v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave, izda seznam dovoljenih vrst živali iz drugega odstavka spremenjenega 6.c člena zakona v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Prvi javni razpis za podelitev koncesije za izvajanje javne službe pomoči, oskrbe in namestitve zapuščenih ali upokojenih kopitarjev iz novega sedmega odstavka 27. člena zakona se objavi najpozneje v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
Spremenjeni tretji, šesti in sedmi odstavek 5.a člena zakona, kolikor se nanašajo na tretji odstavek spremenjenega 6.a člena zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2027.
Nov osmi odstavek spremenjenega 5.a člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2026.
Spremenjeni 6.a člen zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027.
Spremenjeni 6.b, 6.c in 6.č člen zakona ter nova 6.d in 6.e člen se začnejo uporabljati 1. januarja 2028. Do začetka uporabe spremenjenega 6.b, 6.c in 6.č člena zakona se uporabljajo 6.b, 6.c in 6.č člen Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21, 109/23 in 12/25 – odl. US).
Novi 9.a člen zakona se začne uporabljati 1. januarja 2029.
Nova peta alineja drugega odstavka spremenjenega 20. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2026.
Nova 1. točka prvega odstavka 45. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2029.
Nove 7., 8. in 9. točka prvega odstavka 46.a člena zakona se začnejo uporabljati 1. januarja 2027.
Spremenjeni 10. in 11. točka prvega odstavka 46.a člena zakona se začneta uporabljati 1. januarja 2028.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 510-05/25-4/41
Ljubljana, dne 24. julija 2025
EPA 2088-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
