Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. junija 2025.
Št. 003-02-1/2025-155
Ljubljana, dne 20. junija 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DOLGOTRAJNI OSKRBI (ZDOsk-1B)
1. člen
V Zakonu o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24) se v 2. členu v četrtem odstavku na koncu stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »z izjemo zapadlih denarnih zneskov denarnega prejemka, ki niso bili izplačani do smrti upravičenca.«.
V 5. členu se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. Dnevna DO je oblika oskrbe, kjer se zagotavlja podpora in pomoč za določeno število ur dnevno, v času med 6. in 22. uro. Osnovni kriterij za vključitev oseb v dnevno DO je, da se uporabniki dnevno vračajo domov.«.
V 3. točki:
– se za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»‒ stari starši;«;
– se dosedanja sedma alineja, ki postane osma alineja, spremeni tako, da se glasi:
»– oseba v svaštvu, ki nastane z zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnostjo, do vštetega drugega kolena v ravni vrsti ali stranski vrsti.«.
Za 16. točko se doda nova 16.a točka, ki se glasi:
»16.a Tuja zavarovana oseba je oseba, ki je zavarovana oseba pri tujem nosilcu zavarovanja v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švici, kot ga opredeljujejo predpisi Evropske unije, ki urejajo koordinacijo sistemov socialne varnosti.«.
V 18. točki se beseda »storitve« nadomesti z besedo »pravice«.
20. točka se črta.
V 6. členu se v prvem odstavku na koncu 9. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 10. točka, ki se glasi:
»10. zagotavlja pogoje za plačilo prispevkov za obvezno zavarovanje za DO za zavezance, ki so oproščeni plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.«.
V tretjem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. zagotavlja mrežo javne službe, tako da ustanovi javni zavod za opravljanje DO na domu ali podeli koncesijo na podlagi javnega razpisa ali z javnim zavodom, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija ali druga občina, sklene pogodbeno razmerje.«.
V 11. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »Sloveniji« doda besedilo »in tam tudi dejansko prebiva«.
V drugem odstavku se za besedilom »primerljive pravice« doda besedilo »oziroma o prenehanju izvajanja osebne asistence«.
Osmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka tega člena ima zavarovana oseba, ki se za stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, in izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev pravic do DO, pravico izključno do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Za namen prejšnjega stavka se šteje, da se stalno ali začasno naseli v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici, če ima v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, prijavljen stalni ali začasni naslov v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici.«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Ne glede na prvo alinejo prvega odstavka tega člena se za osebe, ki imajo v skladu s predpisi, ki urejajo mednarodno zaščito, status begunca ali subsidiarne zaščite, in so zavarovane osebe v skladu s tem zakonom, pogoj iz prve alineje prvega odstavka tega člena ne preverja.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Pravico do DO ima tudi tuja zavarovana oseba, če izpolnjuje pogoja iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena.«.
V 12. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko zavarovana oseba pridobi pravico do DO in se brez pogoja izdelave ocene upravičenosti uvrsti v 4. kategorijo DO, če gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek. Najpozneje po petih letih od izdaje odločbe o upravičenosti do DO se za osebo iz prejšnjega stavka prvič izdela ocena upravičenosti.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se besedilo »prejšnjega odstavka« nadomesti z besedilom »tretjega odstavka tega člena«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
Besedilo 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporabniku nedenarna pravica do DO, razen pravica do oskrbovalca družinskega člana, ali denarna pravica do DO miruje, če se zdravi v bolnišnici oziroma je obravnavan v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja na podlagi predpisov, ki urejajo zdravstveno zavarovanje.
(2) Mirovanje nedenarne pravice do DO nastopi prvi dan, denarne pravice do DO pa 31. dan od nastopa okoliščin iz prejšnjega odstavka, in preneha z dnem, ko je uporabnik odpuščen iz bolnišnice oziroma namestitve iz prejšnjega odstavka. Mirovanje pravic do DO nastopi in preneha po samem zakonu.
(3) Koordinator DO obvesti ZZZS o dnevu sprejema in dnevu odpusta uporabnika do nedenarne pravice do DO iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
(4) ZZZS v času mirovanja pravic iz prejšnjega odstavka krije 60 odstotkov sorazmernega dela nekoriščenega obsega pravic iz osebnega načrta uporabnika na mesec. Seštevek izvedenega obsega ur storitev DO in sorazmerni del nekoriščenega obsega pravice do DO v posameznem mesecu ne sme presegati obsega ur, ki sta ga v osebnem načrtu dogovorila koordinator DO in uporabnik, če gre za nižji obseg ur od določenega v 16. členu tega zakona, vendar ne več, kot ga za posamezno pravico do DO in glede na priznano kategorijo DO določa 16. člen tega zakona.
(5) Uporabnik denarne pravice do DO, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec obvesti koordinatorja DO o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz petega odstavka 44. člena tega zakona, koordinator DO pa o tem obvesti ZZZS v roku iz šestega odstavka 44. člena tega zakona in na način, kot je določen z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek uporabnik, ki ima priznano denarno pravico do DO na podlagi osmega odstavka 11. člena tega zakona, o dnevu sprejema in dnevu odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka tega člena, v roku iz tretjega odstavka 44. člena tega zakona obvesti vstopno točko, vstopna točka pa ZZZS v roku iz osmega odstavka 44. člena tega zakona od prejetja obvestila.
(7) Uporabniku denarne pravice do DO v času mirovanja iz drugega odstavka tega člena denarni prejemek ne pripada. ZZZS za dneve v koledarskem mesecu, ko mirovanje še ni nastopilo, do dneva nastopa mirovanja oziroma od dneva prenehanja okoliščin za mirovanje do konca koledarskega meseca, izplača sorazmerni del denarnega prejemka.«.
Besedilo 14. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Storitve DO so:
– pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih;
– pomoč pri podpornih dnevnih opravilih;
– zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila;
– storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona.
(2) Storitve pomoči pri osnovnih dnevnih opravilih obsegajo pomoč pri:
1. prehranjevanju in pitju;
2. osebni higieni;
3. oblačenju in slačenju;
4. izločanju in odvajanju;
5. gibanju;
6. pripravi na spanje in počitek in
7. druga osnovna dnevna opravila.
(3) Storitve pomoči pri podpornih dnevnih opravilih obsegajo:
1. pomoč pri gospodinjskih opravilih;
2. pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin;
3. prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov;
4. spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev DO in
5. druga podporna dnevna opravila.
(4) Storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, obsegajo:
1. spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov;
2. spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika;
3. pripravo, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil;
4. preprečevanje razjed zaradi pritiska in
5. druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.
(5) Podrobnejšo vsebino storitev DO, s katerimi se udejanjajo pravice do DO, in storitev koordinatorja DO, ki jih koordinator DO opravlja v okviru dela in nalog iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona in način njihovega izvajanja, določi minister.
(6) Storitve koordinatorja DO ne posegajo v obseg pravic iz kategorije DO, ki izhaja iz odločbe iz 38. člena tega zakona.
(7) Izhodišča za oblikovanje cene storitev DO in storitev koordinatorja DO (v nadaljnjem besedilu: cene storitev) določi minister.
(8) Izvajalci DO za potrebe izračuna cene storitev posredujejo ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta podatke o elementih za oblikovanje cen iz devetega odstavka tega člena.
(9) Minister posreduje izhodišča za oblikovanje cen na podlagi podatkov o elementih iz prejšnjega odstavka na ZZZS, ki pripravi predloge cen storitev. Minister sprejme sklep o cenah storitev najpozneje do 30. aprila tekočega leta. Nove cene storitev začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca po uveljavitvi akta, ki določa nove cene storitev in veljajo za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.«.
Za 14. členom se doda nov 14.a člen, ki se glasi:
(izredna uskladitev cen storitev)
(1) Cene storitev se lahko izredno uskladijo med letom, če se na podlagi kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, drugih kolektivnih pogodb ali predpisov, ki urejajo skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, sprejmejo nova plačna izhodišča, ki imajo neposreden vpliv na stroške dela izvajalcev storitev DO.
(2) Izredna uskladitev se opravi po postopku iz devetega odstavka prejšnjega člena tako, da minister posreduje podatke o elementih za oblikovanje cen storitev ZZZS v 10 dneh od sprejetja novih plačnih izhodišč, ZZZS pripravi nov predlog cen storitev v 10 delovnih dneh po pridobitvi vrednosti elementov za oblikovanje cen storitev od ministra, minister pa nato najpozneje v 10 delovnih dneh od pridobitve predloga ZZZS sprejme nove cene storitev.
(3) Nove cene storitev, izračunane na podlagi tega člena, začnejo veljati prvi dan naslednjega meseca od uveljavitve sklepa ministra, ki določa novo ceno storitev, za storitve, opravljene od datuma začetka veljavnosti nove cene.«.
V 16. členu v četrtem odstavku se črta beseda »začasno«.
Besedilo 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oskrbovalec družinskega člana je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje lastnosti oziroma pogoje:
1. je psihofizično sposoben opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana;
2. je družinski član upravičenca in ima prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na istem naslovu kot upravičenec in tam tudi dejansko prebiva;
3. iz kazenske evidence izhaja, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper življenje in telo, kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost ali kaznivega dejanja zoper premoženje;
4. ima opravljeno osnovno usposabljanje iz prvega odstavka 30. člena tega zakona oziroma ga opravi najpozneje v enem letu od sklenjenega osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena.
(2) Oskrbovalec družinskega člana na podlagi odločbe iz 19. člena tega zakona vsaj en dan pred sklenitvijo osebnega načrta iz sedmega odstavka tega člena:
– zapusti trg dela, pri čemer se šteje, da je zapustil trg dela, če izkaže, da ni v delovnem razmerju, ni samozaposlena oseba, ni družbenik gospodarske družbe in hkrati poslovodna oseba v tej družbi, ni ustanovitelj zavoda in hkrati poslovodna oseba v tem zavodu, ni obvezno socialno zavarovan kot kmet ali član kmečkega gospodarstva, nima statusa dijaka, vajenca, študenta ali udeleženca izobraževanja odraslih, mlajšega od 26 let ali ni prijavljen v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje in
– zgolj v primeru, če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko nastopi delovno razmerje največ s polovičnim delovnim časom. V tem primeru je oskrbovalec družinskega člana iz naslova opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zavarovan s polovičnim zavarovalnim časom, ne glede na to, ali je v delovnem razmerju z največ polovičnim delovnim časom ali ni vključen v obvezna socialna zavarovanja iz tega naslova.
(3) Oskrbovalec družinskega člana je lahko tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske ali družinske pokojnine. Če ima uporabnik dva oskrbovalca družinskega člana, lahko uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine pridobi status oskrbovalca družinskega člana za polovični zavarovalni čas.
(4) Oceno psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena opravi invalidska komisija Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: invalidska komisija) za kandidata za oskrbovalca družinskega člana, o čemer izda potrdilo z veljavnostjo največ pet let. Po tem času se ponovno opravi ocena psihofizične sposobnosti.
(5) Oskrbovalec družinskega člana lahko sočasno zagotavlja DO največ dvema upravičencema, ki prebivata na istem naslovu.
(6) Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena se ocena psihofizične sposobnosti ne opravi za tistega od staršev invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let ter ji je pred tem nudil nego in varstvo ter bil upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek po predpisih o starševskem varstvu, če pri njem ni bila ugotovljena invalidnost v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ni invalid po drugih predpisih. Ocena psihofizične sposobnosti se za starša invalidne osebe opravi po petih letih od pridobitve pravice vlagatelja do DO.
(7) Upravičenec v sodelovanju z oskrbovalcem družinskega člana sklene osebni načrt z izbranim koordinatorjem DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.
(8) Koordinator DO iz prejšnjega odstavka obvesti o sklenitvi osebnega načrta ZZZS in vstopno točko. Vstopna točka na podlagi sklenjenega osebnega načrta oskrbovalca družinskega člana vpiše v evidenco oskrbovalcev družinskih članov in ga prijavi v obvezna socialna zavarovanja iz 24. člena tega zakona.
(9) Oskrbovalec družinskega člana začne opravljati naloge z dnem, ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana in koriščenja pravic uporabnika pravice do oskrbovalca družinskega člana, ki je lahko enak dnevu sklenitve osebnega načrta ali pa je določen poznejši datum. Koordinator DO o sklenitvi osebnega načrta obvesti tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kadar je naloge oskrbovalca družinskega člana začel opravljati uživalec pokojnine iz tretjega odstavka tega člena.
(10) Podrobnejše pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi minister.«.
V 21. členu se v četrtem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»‒ izpolnjevanje pogojev za oskrbovalca družinskega člana iz prvega, drugega in tretjega odstavka prejšnjega člena.«.
V 23. členu se v drugem odstavku besedilo »sklenitve osebnega načrta« nadomesti z besedilom », ki je v osebnem načrtu določen kot dan začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana«.
V tretjem odstavku se besedilo »če je zaposlen s polovičnim delovnim časom« nadomesti z besedilom »če opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana v polovičnem obsegu delovnega oziroma zavarovalnega časa«.
Besedilo 24. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Vstopna točka z dnem začetka koriščenja pravice do oskrbovalca družinskega člana oskrbovalca družinskega člana pod pogoji, določenimi s predpisi s področja zdravstvenega zavarovanja, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zavarovanja za primer brezposelnosti in starševskega varstva ter tega zakona, prijavi v vsa navedena obvezna zavarovanja in tudi v obvezno zavarovanje za DO.«.
V 25. členu se v četrtem odstavku dvakrat črta beseda »začasnega«, za prvim stavkom pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Ne glede na vrsto nadomestne oskrbe je uporabnik ves čas nadomestne oskrbe upravičen do pravice do storitev e-oskrbe.«.
V 26. členu se v prvem odstavku v 8. točki za besedo »iz« doda besedilo »prvega in drugega odstavka«.
V 29. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če vstopna točka izda odločbo o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana zaradi razlogov, navedenih v 1., 4., 5. in 11. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona, 8. točki prvega odstavka 26. člena tega zakona v povezavi s 1. točko prvega odstavka 20. člena tega zakona in iz drugega odstavka 44. člena tega zakona, ima oskrbovalec družinskega člana pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti na podlagi predpisov o urejanju trga dela, kot če bi mu prenehala pogodba o zaposlitvi brez njegove volje ali krivde.«.
V drugem odstavku se besedilo »iz neopravičljivih razlogov« nadomesti z besedilom »v roku iz 4. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona«, besedilo »2., 3. in 4. točko« pa nadomesti z besedilom »2. in 3. točko«.
V 30. členu se v prvem odstavku besedilo »30 ur« nadomesti z besedilom »15 ur«, besedilo »20 ur« pa z besedilom »10 ur«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane drugi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Oskrbovalec družinskega člana se obnovitvenega usposabljanja iz prejšnjega odstavka udeleži najmanj na tri leta.«.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane četrti odstavek, se za besedilom »družinskega člana« doda vejica in besedilo »merila za priznavanje predhodno pridobljenih znanj in spretnosti na področju DO v primeru osnovnega usposabljanja za oskrbovalce družinskega člana«.
Besedilo 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravica do storitev e-oskrbe je pravica do sofinanciranja storitev e-oskrbe, ki uporabniku pripada na podlagi:
– izvršljive odločbe o upravičenosti do pravic po tem zakonu, s katero je priznana dodatna pravica do storitev e-oskrbe,
– sklenjenega osebnega načrta, razen če iz osebnega načrta izhaja, da je upravičenec izbral pravico do celodnevne DO v instituciji, in
– sklenjene pogodbe o zagotavljanju storitev e-oskrbe s ponudnikom storitev e-oskrbe.
(2) Pravica do storitev e-oskrbe se mesečno sofinancira v višini 0,80 eura dnevno na posameznega upravičenca storitev e-oskrbe. Uporabniku storitev e-oskrbe pripada tudi enkratno sofinanciranje stroška v višini 50 eurov za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe. Uporabnik storitev e-oskrbe je ponovno upravičen do enkratnega sofinanciranja stroška za namestitev iz prejšnjega stavka, če mora zaradi prenehanja izvajanja storitev e-oskrbe s strani obstoječega ponudnika v okviru obveznega zavarovanja za DO zamenjati ponudnika storitev e-oskrbe. Vrednost pravice do storitev e-oskrbe se v prvem in zadnjem mesecu prizna glede na število dni koriščenja storitev e-oskrbe v koledarskem mesecu.
(3) Uporabnik sklene pogodbo iz tretje alineje prvega odstavka tega člena s ponudnikom storitev e-oskrbe, ki je vpisan v register iz 61. člena tega zakona. Nabor storitev, ki jih ponudnik storitev e-oskrbe izvaja uporabniku in so predmet sofinanciranja iz tega člena, je določen v javnem naročilu oziroma javnem razpisu, na katerem se izbere ponudnik storitev e-oskrbe.
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe ZZZS poroča podatke o pogodbi iz prvega odstavka tega člena in podatke o zaključku veljavnosti pogodbe ter podatke iz prevzemnega zapisnika za namestitev opreme in vzpostavitev priključka za izvajanje storitev e-oskrbe v skladu z navodili iz osmega odstavka 46. člena tega zakona.
(5) Ne glede na 31. člen tega zakona in prvi odstavek tega člena so do storitev e-oskrbe upravičene tudi druge zavarovane osebe, stare 80 let ali več, če ne prejemajo storitev iz druge alineje tretjega odstavka 11. člena tega zakona in če izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik ali patronažna medicinska sestra v okviru zdravstvene obravnave zavarovane osebe ali če pristojni CSD v okviru svoje obravnave ugotovi, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi zavarovana oseba potrebovala storitve e-oskrbe in poda o tem mnenje. Zavarovana oseba vloži vlogo na predpisanem obrazcu. Obvezno vsebino vloge in navodila za njeno izpolnjevanje določi minister. Sestavni element vloge je mnenje iz prvega stavka tega odstavka. O upravičenosti do storitev e-oskrbe odloči vstopna točka.
(6) Višina sofinanciranja storitev e-oskrbe iz drugega odstavka tega člena se uskladi enkrat letno z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih SURS glede na letno stopnjo rasti inflacije v preteklem letu, ki jo objavi SURS. Minister izda sklep o uskladitvi do 20. februarja, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Nove cene storitev veljajo od prvega dne naslednjega meseca po uskladitvi.
(7) Če se koristi pravica do storitev e-oskrbe v skladu s petim odstavkom tega člena, se smiselno uporabljajo četrti odstavek 2. člena, druga alineja prvega odstavka 11. člena tega zakona in določbe tega člena, razen določb, ki se nanašajo na sklenitev osebnega načrta.
(8) Pogodba o zagotavljanju storitev e-oskrbe preneha veljati ne glede na voljo strank, ko postane odločba o prenehanju pravic po tem zakonu ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva oziroma če je z novim osebnim načrtom izbrana pravica do DO, ki se izključuje s pravico do storitev e-oskrbe. Uporabnik DO in ponudnik storitev e-oskrbe morata zaradi izdane odločbe o spremembi kategorije DO skleniti novo pogodbo najkasneje v sedmih dneh po prenehanju pogodbe. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do sofinanciranja storitev e-oskrbe upravičen do sofinanciranja teh storitev do sklenitve nove pogodbe, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju pogodbe.«.
Naslov 7. oddelka in 34. člen se spremenita tako, da se glasita:
»7. oddelek: Uvrstitev na čakalni seznam in plačilo nastanitve in prehrane
(uvrstitev na čakalni seznam)
(1) Upravičenec, ki želi koristiti nedenarno pravico do DO, pa to zaradi zasedenosti zmogljivosti izvajalca DO ni mogoče, se lahko vpiše na čakalni seznam pri izvajalcu DO oziroma pri izvajalcih DO, pri katerih bi želel koristiti pravico do DO.
(2) Uvrstitev na čakalni seznam iz prejšnjega odstavka ne ovira sklenitve osebnega načrta za izvajanje iste pravice pri drugem izvajalcu DO oziroma druge oblike pravice do DO iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Ko izvajalec DO upravičencu, ki je uvrščen na njegov čakalni seznam, lahko nudi koriščenje želene nedenarne pravice do DO, ga seznani z možnostjo sklenitve osebnega načrta ali izbrisa iz čakalnega seznama, rezervacijo mesta pri izvajalcu DO proti plačilu ali s spremembo zaporedne številke uvrstitve upravičenca na čakalnem seznamu, če se za koriščenje nedenarne pravice do DO pri njem še ne odloči. Če se upravičenec odloči za koriščenje nedenarne pravice, z izvajalcem, pri katerem je uvrščen na čakalni seznam, sklene nov osebni načrt v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona.
(3) O uvrstitvi na čakalni seznam odloča izvajalec DO glede na stopnjo nujnosti, kategorijo upravičenosti in podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu. Na čakalnem seznamu pri izvajalcu DO se vodijo naslednji podatki:
1. zaporedna številka uvrstitve upravičenca,
2. datum in ura vloge upravičenca,
3. ime in priimek upravičenca, naslov in kontaktni podatki (e-naslov ali telefonska številka),
4. datum obvestila upravičencu o uvrstitvi na čakalni seznam,
5. stopnja nujnosti in kategorija upravičenosti,
6. podatek o črtanju s čakalnega seznama (razlog in datum),
7. podatek o prednostni izbiri izvajalca DO po vrstnem redu.
(4) Izvajalec DO vodi več čakalnih seznamov, glede na stopnjo nujnosti in kategorijo DO ter glede na podatek o prednostni izbiri izvajalca DO s strani upravičenca. Izvajalec DO mora upravičencu ali njegovemu zakonitemu zastopniku na njegovo zahtevo sporočiti, na katerem mestu po vrstnem redu nerešenih vlog se nahaja njegova vloga za namestitev oziroma v katerem času je pričakovati njegovo vključitev.
(5) Podrobnejši postopek uvrstitve na čakalni seznam, izbrisa iz čakalnega seznama, sprejema in rezervacije pri izvajalcu DO določi minister.«.
Za 34. členom se dodajo novi 34.a, 34.b in 34.c člen, ki se glasijo:
(1) Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji obsegata (v nadaljnjem besedilu: nastanitev in prehrana):
– bivanje,
– organiziranje prehrane in
– tehnično oskrbo.
(2) Bivanje vključuje tudi čiščenje bivalnih prostorov in pranje, čiščenje ter vzdrževanje oblačil ter osebnega in skupnega perila.
(3) Organiziranje prehrane zajema nabavo, pripravo in ustrezno postrežbo celodnevne, starosti in zdravstvenemu stanju primerne hrane in napitkov.
(4) Tehnična oskrba je organizirana dejavnost za zagotavljanje tehničnih pogojev za optimalno izvajanje institucionalnega varstva ter vključuje naloge vzdrževanja opreme, prostorov, objekta in okolice.
(5) Podrobnejša pravila glede bivanja, organizirane prehrane in tehnične oskrbe določi minister.
(dogovor o nastanitvi in prehrani)
(1) Uporabnik in izvajalec DO v instituciji ob sklenitvi osebnega načrta iz 42. člena tega zakona skleneta tudi dogovor o nastanitvi in prehrani (v nadaljnjem besedilu: dogovor), v katerem uredita vsa bistvena vprašanja izvajanja nastanitve in prehrane, vključno s ceno in osebami, ki bodo nastanitev in prehrano plačevale. Nastanitev in prehrano plača uporabnik.
(2) Dogovor vsebuje ceno standardne nastanitve in prehrane, vključno z morebitnimi dodatki in odbitki. Skupni znesek, ki ga izvajalec DO lahko zaračuna za nastanitev in prehrano iz prejšnjega odstavka, ne sme presegati višine zagotovljene pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(3) Dogovor lahko podpiše uporabnik, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za poseben primer ali pooblaščenec.
(cenik nastanitve in prehrane)
(1) Cenik nastanitve in prehrane po predhodnem soglasju ministrstva določi izvajalec DO v instituciji v skladu z metodologijo iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona in podzakonskim predpisom iz tretjega odstavka 60. člena tega zakona, ki ureja minimalne prostorske in tehnične pogoje za opravljanje DO.
(2) Cenik nastanitve in prehrane izvajalec DO v instituciji objavi na svoji spletni strani.«.
V 36. členu se v četrtem odstavku beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.
V 38. členu se v drugem odstavku:
– 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. šifra države tujega nosilca zavarovanja, če je upravičenec tuja zavarovana oseba;«;
– 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»6. obveznosti upravičenca, da sklene osebni načrt v roku in na način iz 42. člena tega zakona in pogoj prenehanja prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugih predpisov za začetek koriščenja pravic do DO;«;
– v 8. točki za besedo »mirovanja« doda besedilo »in obveznost sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov«.
V tretjem odstavku se:
– v 1. točki beseda »zavarovanje« nadomesti z besedo »zavarovane«;
– 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravic do DO iz prve in tretje alineje prvega odstavka 11. člena tega zakona;«;
– na koncu 6. točke črta pika in doda besedilo »in obveznosti sporočanja nastanka okoliščin za mirovanje pravic ter dolžnosti vračila neupravičeno prejetih zneskov;«;
– za 6. točko dodata novi 7. in 8. točka, ki se glasita:
»7. transakcijskem računu zavarovane osebe;
8. obveznosti posredovanja potrdila iz četrtega odstavka 44. člena tega zakona o tem, da je oseba živa.«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Odločba o pravicah do DO postane izvršljiva z dnem vročitve upravičencu. Šteje se, da je bila odločba vročena 21. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme. Pravice do DO in dodatna pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti se lahko začnejo koristiti z datumom začetka koriščenja pravic do DO, ki je določen v skladu z desetim odstavkom 42. člena tega zakona. V primeru ugotovitve obstoja primerljivih pravic iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona se osebni načrt sklene šele po prenehanju ugotovljenih primerljivih pravic oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence, na podlagi odločbe oziroma dokazila o neizvajanju osebne asistence. V primeru iz osmega odstavka 11. člena tega zakona upravičencu pripada pravica do denarnega prejemka z dnem izvršljivosti odločbe brez sklenitve osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Odločba iz prejšnjega stavka postane izvršljiva z vročitvijo.
(5) Organ, ki odloča o prenehanju primerljive pravice ali izda dokazilo o neizvajanju osebne asistence, je tisti organ, ki je primerljivo pravico priznal. O prenehanju primerljive pravice ali izdaji dokazila o neizvajanju osebne asistence organ odloči na podlagi zahtevka upravičenca do primerljive pravice.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Ne glede na deseti odstavek 42. člena tega zakona, ko gre za invalidno osebo, ki je dopolnila 18 let in ji je pred tem starš nudil nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke ter je prejemal delno plačilo za izgubljen dohodek, se lahko v osebnem načrtu za koriščenje pravice do oskrbovalca družinskega člana določi začetek koriščenja pravic z dnem nastopa polnoletnosti.«.
V 40. členu se v drugem odstavku na koncu odstavka za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Za izdajo odločbe po tem členu se smiselno uporabljajo določbe od 36. do 38. člena tega zakona.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je pritožbi ugodeno in je določena druga kategorija DO, je uporabnik v obdobju od datuma začetka koriščenja pravic, ki je določen v osebnem načrtu, do datuma izvršljivosti odločbe, izdane na podlagi tega člena, upravičen do denarnega prejemka, ki predstavlja razliko med tisto pravico, ki mu je bila priznana z odločbo organa prve stopnje, ki je bila odpravljena, in tisto pravico, ki mu je priznana z novo odločbo.«.
V 42. členu se v prvem odstavku tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona osebni načrt podpišejo uporabnik in izvajalca DO, pri čemer naloge koordinatorja DO opravlja koordinator DO pri izvajalcu DO na domu.«.
Četrti in peti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(4) Če upravičenec v treh mesecih od vročitve odločbe iz 38. člena tega zakona ne sklene osebnega načrta, vstopna točka preveri razloge za takšno stanje in presodi, ali bi bilo potrebno zaradi spremenjenih okoliščin opraviti ponovno oceno upravičenosti oziroma začeti nov postopek odločanja o pravicah do DO po uradni dolžnosti in izdati drugačno odločbo o pravici do DO. Izjemoma, kadar obstajajo objektivni razlogi, zaradi katerih kandidat za oskrbovalca družinskega člana ne more v treh mesecih zapustiti trga dela ali je izražena volja uporabnika za poznejšo sklenitev osebnega načrta, se lahko osebni načrt sklene tudi po treh mesecih, vendar ne pozneje kot v obdobju šestih mesecev. Če osebni načrt v tem času ni sklenjen, se izda odločba o prenehanju pravice do DO.
(5) Če upravičenec v času nadomestne oskrbe iz 25. člena tega zakona koristi nadomestno oskrbo v instituciji ali DO na domu, za obdobje nadomestne oskrbe sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji oziroma DO na domu. Če koristi nadomestno oskrbo v obliki denarnega prejemka, za obdobje nadomestne oskrbe osebni načrt sklene s koordinatorjem DO, s katerim ima sklenjen osebni načrt za izvajanje pravice do oskrbovalca družinskega člana.«.
V osmem odstavku se v zadnjem stavku za besedilom »naziv banke« doda vejica in besedilo, ki se glasi: »šifri države ter BIC kodi banke«.
Za devetim odstavkom se dodata nova deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:
»(10) V osebnem načrtu se vedno določi datum začetka koriščenja pravic. Datum začetka koriščenja pravic je lahko enak ali kasnejši od datuma sklenitve osebnega načrta. Ob spremembi oblike pravice DO ali izvajalca DO se sklene nov osebni načrt. Uporabnik ima lahko sklenjen le en osebni načrt, razen v primeru koriščenja nadomestne oskrbe. Ob zamenjavi izvajalca DO ta uporabniku izda dokument, ki izkazuje obseg neizkoriščenih ur storitev DO v mesecu zamenjave oziroma neizkoriščenih ur storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti v letu. Podatek o obstoju predhodno sklenjenega osebnega načrta in o izvajalcu DO, s katerim je predhodno sklenjen osebni načrt, koordinator DO pridobi od uporabnika oziroma s strani ZZZS.
(11) Osebni načrt preneha veljati, ko postane odločba o prenehanju upravičenosti do DO ali odločba o spremembi kategorije DO izvršljiva. Uporabnik DO in izvajalec DO na podlagi odločbe o spremembi kategorije DO skleneta nov osebni načrt najkasneje v roku sedmih dni po prenehanju osebnega načrta. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je uporabnik pravice do denarnega prejemka, oskrbovalec družinskega člana ali izvajalec DO upravičen do izplačila denarnega prejemka oziroma delnega plačila za izgubljeni dohodek oziroma plačila storitev DO do sklenitve novega osebnega načrta, vendar ne dlje kot sedem dni po prenehanju osebnega načrta.«.
V 43. členu se tretji in četrti odstavek črtata.
Dosedanji peti odstavek postane tretji odstavek.
Besedilo 44. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pogoji za pridobitev pravic iz tega zakona morajo biti izpolnjeni v celotnem obdobju veljavnosti odločbe o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom, pogoji za koriščenje pravic pa v celotnem obdobju koriščenja pravic na podlagi sklenjenega osebnega načrta iz 42. člena tega zakona. Vstopna točka po uradni dolžnosti ves čas upravičenosti do pravic do DO spremlja, ali so nastale spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravic do DO, zaradi katerih bi bilo treba začeti postopek po uradni dolžnosti iz devetega odstavka tega člena.
(2) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora vstopni točki sporočiti naslednje spremembe:
1. začetek prejemanja primerljivih storitev oziroma prejemkov na podlagi drugega predpisa;
2. izguba lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO;
3. smrt uporabnika;
4. smrt oskrbovalca družinskega člana;
5. dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma namestitve iz prvega odstavka 13. člena tega zakona, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka iz osmega odstavka 11. člena tega zakona;
6. sprememba naslova prebivališča ali dejanskega bivanja uporabnika, če ne biva več v Republiki Sloveniji;
7. sprememba skrbnika, skrbnika za posebni primer ali pooblaščenca;
8. sprememba transakcijskega računa, če gre za uporabnika do pravice do denarnega prejemka, ki prebiva izven Republike Slovenije.
(3) Spremembe iz prejšnjega odstavka mora uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec sporočiti vstopni točki najpozneje v osmih dneh od dne, ko so nastale oziroma je zanje izvedel.
(4) Uporabnik iz osmega odstavka 11. člena tega zakona mora vstopni točki vsako leto do konca meseca januarja predložiti potrdilo o živetju, ki ga izda pristojni organ, ki vodi register prebivalstva v državi, kjer uporabnik biva. Potrdilo mora biti prevedeno v uradni jezik Republike Slovenije. Če navedeno potrdilo ni pravočasno predloženo vstopni točki, uporabnik ni upravičen do denarnega prejemka iz 17. člena tega zakona. Vstopna točka o nepredložitvi potrdila do 10. februarja obvesti ZZZS oziroma v osmih dneh od naknadne predložitve potrdila obvesti ZZZS o njegovem prejemu.
(5) Uporabnik, skrbnik, skrbnik za posebni primer ali pooblaščenec mora koordinatorju DO v osmih dneh od dneva, ko je sprememba nastala oziroma, ko je zanjo izvedel, sporočiti naslednje spremembe:
– dan sprejema in dan odpusta iz bolnišnice oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz zdravstvenega zavarovanja, če gre za uporabnika pravice do denarnega prejemka, pravice do DO na domu, pravice do celodnevne DO v instituciji, pravice do dnevne DO pri izvajalcu ali kombinacij pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona;
– sprememba naslova prebivališča uporabnika;
– sprememba transakcijskega računa uporabnika;
– sklenitev novega osebnega načrta ob spremembi oblike DO ali spremembe izvajalca DO;
– izdaja drugačne odločbe o pravici do DO.
(6) Koordinator DO spremembe iz prejšnjega odstavka sporoči vstopni točki v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena. Spremembi iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka koordinator DO sporoči ZZZS v osmih dneh od dne, ko mu je bila sporočena.
(7) ZZZS vstopni točki v treh delovnih dneh sporoči, če ugotovi, da je uporabnik izgubil lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO.
(8) Vstopna točka ZZZS v osmih dneh sporoči podatek iz 3., 4., 5., 6., 7. in 8. točke drugega odstavka tega člena in četrtega odstavka tega člena.
(9) Vstopna točka v primeru sprememb iz drugega odstavka tega člena oziroma drugih sprememb v skladu s tem zakonom, če vplivajo na upravičenost do pravice, ali v primeru nepredložitve potrdila iz četrtega odstavka tega člena, po uradni dolžnosti oziroma na podlagi obvestila iz šestega in sedmega odstavka tega člena, izda novo odločbo oziroma odločbo o prenehanju upravičenosti do pravic do DO z dnem nastanka spremembe in v treh dneh o tem obvesti ZZZS in koordinatorja DO pri izvajalcu DO, s katerim ima uporabnik sklenjen osebni načrt.«.
V 45. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(obračun in izplačilo denarne pravice)«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravičencu do denarnega prejemka, ki ne ravna v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, ZZZS naslednji dan po prejemu obvestila vstopne točke začasno ustavi izplačevanje denarnega prejemka. Po naknadni predložitvi potrdila o živetju in obvestilu vstopne točke ZZZS nadaljuje z izplačevanjem, tako da s prvim nakazilom izplača tudi zapadle neizplačane zneske. Če vstopna točka ne prejme potrdila o živetju v treh mesecih od ustavitve izplačevanja, ravna v skladu z devetim odstavkom prejšnjega člena.«.
Četrti odstavek se črta.
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
(račun in plačilo storitev izvajalcu DO in ponudniku storitev e-oskrbe)
(1) Izvajalec DO za posameznega uporabnika evidentira in ZZZS zaračuna opravljene storitve DO največ v višini, ki pripada uporabniku na podlagi kategorije DO, priznane z odločbo o upravičenosti do pravic do DO v skladu s tem zakonom in veljavnim osebnim načrtom iz 42. člena tega zakona ter storitve koordinatorja DO.
(2) Ponudnik storitev e-oskrbe za posameznega uporabnika ZZZS zaračuna sofinanciranje storitev e-oskrbe, strošek za namestitev opreme in vzpostavitev priključka iz 33. člena tega zakona.
(3) Izvajalci DO in ponudniki storitev e-oskrbe ZZZS mesečno do desetega dne v mesecu za pretekli mesec posredujejo izdane račune oziroma zahtevke za plačilo opravljenih storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu s sedmim in osmim odstavkom tega člena.
(4) V primeru pomanjkljivosti ali nepravilnosti na izdanem računu oziroma zahtevku ZZZS v tem delu račun oziroma zahtevek v celoti ali delno zavrne.
(5) ZZZS v celoti ali v višini nespornega dela plača račune oziroma zahtevke v 30 dneh od njihovega prejema.
(6) Račune oziroma zahtevke, ki jih izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izdata ZZZS za storitve, opravljene pred več kot šestimi meseci, ZZZS zavrne in se ne upoštevajo kot podlaga za plačilo.
(7) Pravila evidentiranja za vsako opravljeno storitev DO in storitev koordinatorja DO določi minister.
(8) ZZZS določi navodila glede obračunavanja storitev DO, storitev koordinatorja DO in storitev e-oskrbe, vsebino in obliko načina izmenjave obračunskih in drugih podatkov ter druga vprašanja v zvezi z obračunom in plačilom teh storitev.«.
Besedilo 47. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana, ki mu je ZZZS izplačal denarni znesek, do katerega ni bil upravičen, je dolžan prejeti znesek vrniti ZZZS v skladu z zakonom, ki ureja obligacijska razmerja. Če je bil neutemeljeno izplačan znesek sicer izplačan v skladu z odločbo, izdano na podlagi tega zakona, ta odločba pa ni bila izdana v skladu z določbami tega zakona ali drugih predpisov, je temelj za nastanek vrnitvene dolžnosti predhodna odprava, ugotovitev neveljavnosti takšne odločbe oziroma njena ugotovitev za nično ali da je v ponovljenem postopku izdana odločba o zavrženju ali odločba, s katero se pravica do DO zavrne ali spremeni.
(2) Območna enota ZZZS kot prvostopenjski organ izda odločbo o ugotovitvi preplačila iz prejšnjega odstavka, v kateri je določen znesek preplačila in način, po katerem bo ZZZS preplačilo povrnjeno. Odločba o ugotovitvi preplačila postane izvršljiva z dnem vročitve uporabniku ali oskrbovalcu družinskega člana. Šteje se, da je bila odločba vročena 15. dan od odpreme. Na odločbi se označi dan odpreme.
(3) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka kot drugostopenjski organ odloča direkcija ZZZS. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
(4) ZZZS lahko pred vračilom preveč izplačanega denarnega zneska s strani uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana iz drugega odstavka tega člena pobota preveč izplačani denarni znesek z novim denarnim zneskom, do katerega ima uporabnik ali oskrbovalec družinskega člana pravico na podlagi tega zakona. Šteje se, da pobot nastane z dnem zapadlosti terjatev. ZZZS lahko pobota terjatve do celotne višine izplačila novega denarnega zneska, brez izrecne izjave ali soglasja uporabnika ali oskrbovalca družinskega člana.
(5) V postopku povrnitve preplačila denarnega zneska ni mogoče odpisati, delno odpisati ali dovoliti odloga plačila oziroma plačila v obrokih.
(6) Če je naknadno ugotovljeno, da je izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe neupravičeno obračunal storitve iz tega zakona, ki jih je ZZZS izvajalcu DO ali ponudniku storitev e-oskrbe že plačal, izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe izstavi ZZZS dobropis. Če izvajalec DO ali ponudnik storitev e-oskrbe ne izstavi dobropisa, lahko ZZZS za neupravičeno zaračunane in plačane storitve zmanjša plačilo preostalih odprtih obveznosti do izvajalca DO ali ponudnika storitev e-oskrbe, ki jim je potekel rok za plačilo.
(7) Terjatve ZZZS iz tega člena zastarajo v treh letih, šteto od vsakokratnega izplačila posameznega zneska.«.
Za 47. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:
(povrnitev preplačil zaradi smrti)
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo plačilni promet, ima ZZZS prednostno pravico, da od izvajalca plačilnih storitev zahteva povrnitev izplačanih denarnih zneskov iz naslova pravic iz tega zakona, ki so bila nakazana v dobro imetnika osebnega računa po njegovi smrti in do katerega umrli imetnik osebnega računa ni bil upravičen.
(2) Potrdilo ZZZS o izplačilih denarnih sredstev iz naslova pravic do DO je javna listina oziroma nalog, na podlagi katerega mora izvajalec plačilnih storitev ZZZS v treh dneh vrniti zneske, nakazane po smrti imetnika osebnega računa. Okoliščina, kdaj je izvajalec plačilnih storitev izvedel za datum smrti imetnika osebnega računa, na dolžnost izvajalca plačilnih storitev na podlagi tega zakona ne vpliva.
(3) Če denarja ni več na računu umrlega imetnika osebnega računa, mora izvajalec plačilnih storitev namesto vračila sredstev ZZZS posredovati podatke o osebi, ki je denar dvignila, in sicer osebno ime, naslov, EMŠO in davčno številko.
(4) Če izvajalec plačilnih storitev v Republiki Sloveniji s strani ZZZS nakazana sredstva prenakaže na račun v tujino in zaradi tega vračilo po prvem odstavku tega člena ni več možno, mora v treh dneh sporočiti ZZZS vse podatke izvajalca plačilnih storitev v tujini, kateremu so bila sredstva nakazana.
(5) Izvajalec plačilnih storitev izvede vračilo zneskov iz drugega odstavka tega člena in pošlje podatke iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ZZZS brezplačno.«.
V 48. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(financiranje pravic do DO in financiranje nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji)«.
Za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Nastanitev in prehrana pri izvajalcu DO v instituciji se financira iz naslednjih virov:
1. sredstev uporabnika in njegovih zavezancev in
2. sredstev občinskega proračuna.«.
V 49. členu se v drugem odstavku besedilo »iz prejšnjega člena« nadomesti z besedilom »iz prvega odstavka prejšnjega člena«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO je delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO v vseh prihodkih ZZZS za preteklo leto. Podrobnejšo metodologijo za razmejitev posrednih stroškov na predlog ZZZS določi minister v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje.«.
V 52. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Nosilec obveznega zavarovanja za DO je ZZZS.«.
V 54. členu se v četrtem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.«.
V petem odstavku se na koncu druge alineje pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se dodata novi tretja in četrta alineja, ki se glasita:
»‒ prejemniki pokojnine po predpisih Republike Slovenije, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO;
‒ družinski člani zavarovanca slovenskega nosilca zdravstvenega zavarovanja, ki prebivajo v tujini, in so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključeni na podlagi meddržavne pogodbe, ki ne vsebuje določb o zavarovanju za DO in vzajemnosti pogodbenih strank glede koriščenja pravic do DO.«.
V 56. členu se v drugem odstavku četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– opravljanja poslovodne funkcije v družbi, katere družbenik so oziroma v zavodu, katerega ustanovitelj so.«.
V šestem odstavku se na koncu odstavka za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Ne glede na prejšnji stavek se prispevek za obvezno zavarovanje za DO plača, če zavarovane osebe prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.«.
V osmem odstavku se besedilo drugega stavka spremeni tako, da se glasi: »Če se prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje ne pobira, se prispevek za obvezno zavarovanje za DO pobira mesečno, po postopku, kot se pobira prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje za zavarovance iz 20. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ.«.
Za devetim odstavkom se dodajo novi deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(10) Ne glede na četrti odstavek tega člena se prispevki za zavarovance iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ plačujejo od osnove iz drugega odstavka 53. člena ZZVZZ, pri čemer se ne uporablja peti odstavek 53. člena ZZVZZ.
(11) Ne glede na prejšnji odstavek se prispevki ne plačujejo za otroke, pastorke, vnuke in druge otroke brez staršev, ki so kot prejemniki družinske pokojnine zavarovanci iz 10. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ, razen če prejmejo dohodek iz drugega pravnega razmerja ali opravljanja začasnega in občasnega dela, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
(12) Prispevki, ki jih pobira ZZZS neposredno od zavarovanih oseb, se plačajo na podlagi polletnega obračuna za obdobje od januarja do junija in od julija do decembra, in sicer najpozneje do 15. dne tekočega meseca za preteklo obračunsko obdobje.«.
Za 56. členom se doda nov 56.a člen, ki se glasi:
(pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO)
(1) Pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO imajo lahko osebe, ki so upravičene do plačil drugih obveznih prispevkov za socialno varnost in za katere drugi področni predpisi določijo oprostitev plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek imajo pravico do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO osebe, ki so upravičene do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi 39. člena Zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin (Uradni list RS, št. 136/23, 35/24 – ZZdrS-J, 102/24 – ZZKZ, 112/24 – ZDIUZDZ in 32/25 – ZZDej-N).
(3) Osnova za obračun prispevka DO za zavarovane osebe iz prejšnjega odstavka je osnova, določena za osebe iz 21. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ. Prispevek se plačuje mesečno.
(4) Republika Slovenija na podlagi zahteve ZZZS mesečno plačuje prispevek za obvezno zavarovanje za DO za osebe iz drugega odstavka tega člena. ZZZS do 15. v mesecu za pretekli mesec predloži zahtevo za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO ministrstvu.«.
V 60. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Storitve DO lahko poleg zaposlenih pri izvajalcu DO opravljajo tudi fizične osebe na podlagi drugega pogodbenega razmerja, če je to dopustno v skladu z veljavno delovno zakonodajo in pod pogoji, kot veljajo za zaposlene pri izvajalcu DO iz tega člena. Izvajalec DO pred sklenitvijo takšnega pogodbenega razmerja preveri njegovo ekonomsko upravičenost glede na obseg, naravo in trajanje storitev DO, ki so predmet pogodbe. Sklenitev drugega pogodbenega razmerja za opravljanje storitev DO z lastnim zaposlenim ali s fizično osebo, ki je samostojni podjetnik posameznik, ustanovljen na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, ni dovoljena.«.
V 65. členu se v tretjem odstavku 5. točka črta.
V četrtem odstavku se na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »V primeru kombiniranja pravic iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona obiske na domu izvaja tisti od koordinatorjev DO, ki je zaposlen pri izvajalcu DO na domu.«.
V 70. členu se v prvem odstavku:
– v tretji alineji za besedilom »izvajalca DO« doda besedilo »ali družinskih članov uporabnikov izvajalca DO«;
– četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– lokalne skupnosti, če je ustanovitelj javnega zavoda za izvajanje storitev DO država.«.
V 71. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Direktorja javnega zavoda za opravljanje DO (v nadaljnjem besedilu: direktor) imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. Če je ustanoviteljica javnega zavoda za DO država, ne glede na drugi odstavek 68. člena tega zakona direktorja imenuje in razreši svet zavoda s soglasjem ministra.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če je izvajalec DO hkrati tudi izvajalec drugih dejavnosti, se za imenovanje in mandat direktorja uporabljajo predpisi, ki urejajo pretežno dejavnost zavoda. Pretežna dejavnost zavoda se določi na podlagi naslednjih meril, ugotovljenih za preteklo koledarsko leto:
– višina prihodkov iz opravljanja posamezne dejavnosti,
– število zaposlenih, razporejenih na posamezne dejavnosti in
– obseg opravljenih storitev po posameznih dejavnostih.
Kot pretežna se šteje tista dejavnost, pri kateri pretežni del vsaj dveh meril izkazuje največji delež znotraj dejavnosti zavoda.«.
V 75. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek se tudi za koncesije pod mejno vrednostjo iz tretjega odstavka tega člena uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in sicer glede trajanja koncesije in pripravljalnih dejanj, glede pravnega varstva pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.«.
V osmem odstavku se v prvem stavku črta beseda »osebo«.
V 80. členu se v prvem odstavku 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev DO oziroma v primeru, da storitev DO še ni opravljal, poda pisno izjavo, da bo z dnem začetka izvajanja koncesijske pogodbe zagotavljal kakovostno in varno opravljanje storitev DO;«.
V 93. členu v drugem odstavku se na koncu 6. točke podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »vključno z nazivom in šifro tujega nosilca zavarovanja;«.
V 95. členu se v petem odstavku za besedo »odstavka« doda besedilo »in tretje alineje 2. točke tretjega odstavka«.
V 97. členu se v prvem odstavku:
– 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO in tujih zavarovanih osebah;«;
– na koncu 4. točke pika nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi:
»5. zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Zbirke podatkov iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena vsebujejo poleg skupnih podatkov iz prejšnjega odstavka še naslednje podatke:
1. zbirka podatkov o zavarovanih osebah v obveznem zavarovanju za DO in tujih zavarovanih osebah:
– podatki o zavarovanju (podlaga za zavarovanje, datum začetka zavarovanja, datum in vzrok spremembe zavarovanja, datum in vzrok prenehanja zavarovanja, delovni ali zavarovalni čas zavarovane osebe – ur na teden, polni delovni čas ali zavarovalni čas zavezanca – ur na teden);
– podatki o nosilcu zavarovanja pri osebah, zavarovanih kot družinski član (osebno ime, EMŠO nosilca zavarovanja, naslov, zavarovanje družinskega člana in razmerje družinskega člana do nosilca zavarovanja);
– registrska številka zavezanca za vlaganje prijav;
– podatki o tujem nosilcu zavarovanja za tuje zavarovane osebe (država, šifra države, naziv in šifra tujega nosilca zavarovanja);
– podatki o pravici do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO.
2. zbirka podatkov o uporabnikih pravice do DO o:
– transakcijskem računu uporabnika (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt);
– odločbi o priznanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, šifra države tujega nosilca zavarovanja, EMŠO oziroma matična številka skrbnika, skrbnika za posebni primer oziroma firma in sedež ter matična številka pravne osebe, ime in priimek ter naslov oziroma firma in sedež pooblaščenca, naslov upravičenca v tujini, kjer dejansko prebiva, opredelitev pravice do DO, kategorija DO, o dodatnih pravicah do DO);
– osebnem načrtu (številka osebnega načrta, naziv izvajalca DO, datum sklenitve in prenehanja osebnega načrta ter datum začetka koriščenja storitev DO) in morebitnem aneksu k osebnemu načrtu (številka aneksa k osebnemu načrtu, datum sklenitve aneksa);
– izbrani pravici do DO:
a) pravica do denarnega prejemka;
b) pravica do DO na domu, pravica do DO v instituciji, dnevna DO ali kombinacija pravic (naslov, kjer upravičenec uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu, ki izvaja storitve DO iz registra izvajalcev DO);
c) pravica do oskrbovalca družinskega člana (številka in datum odločbe o priznani pravici do oskrbovalca družinskega člana);
– dodatnih pravicah do DO:
a) pravica do storitev e-oskrbe (podatki o ponudniku storitev e-oskrbe, o pogodb in o prevzemnem zapisniku, datum začetka sofinanciranja storitev e-oskrbe in datumu prenehanja pogodbe);
b) pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti (naslov, kjer uporabnik uveljavlja pravico, podatki o izvajalcu DO, ki izvaja storitve DO iz registra izvajalcev DO);
– o začasni ustavitvi izplačevanja in ponovnem izplačevanju denarnega prejemka v zvezi s potrdilom, da je oseba živa (obdobje začasne ustavitve izplačevanja);
– o obdobju mirovanja pravice do DO;
– o nadomestni oskrbi (obdobje izvajanja in izbrana pravica do DO);
– o prenehanju pravice do DO (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum prenehanja pravice in datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo);
– o podatku o izplačilih denarnih zneskov na podlagi tega zakona;
– o podatku o plačanih storitvah na podlagi tega zakona izvajalcem DO in ponudnikom storitev e-oskrbe.
3. zbirka podatkov o oskrbovalcih družinskega člana:
– podatki o transakcijskem računu (številka transakcijskega računa in naziv banke, šifra države ter BIC koda banke, kjer je transakcijski račun odprt);
– podatki o odločbi o priznanih pravicah oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo);
– podatek, ali oskrbovalec družinskega člana opravlja storitve DO enemu ali dvema uporabnikoma in ali zagotavlja DO v polnem ali polovičnem obsegu (številka in datum odločbe o priznanju pravic do DO upravičenca);
– podatki o odločbi o prenehanju opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana (podatki o vstopni točki in ministrstvu, ki je odločbo izdalo, ter sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, številka in datum odločbe, datum izvršljivosti odločbe ali dokončnosti, če gre za odločbo ministrstva, ali pravnomočnosti, če gre za sodno odločbo, sorazmerni del delnega plačila za izgubljeni dohodek za zadnji mesec);
– podatek o izplačanih delnih plačilih za izgubljeni dohodek;
– podatek o plačanih prispevkih za obvezna socialna zavarovanja.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Zbirka podatkov o zavezancih za plačilo prispevka za DO iz 5. točke prvega odstavka tega člena obsega naslednje podatke:
1. identifikacijska številka (ZZZS številka);
2. davčna številka;
3. registrska številka zavezanca za prispevek;
4. matična številka iz registra poslovnih subjektov oziroma EMŠO fizične osebe;
5. naziv in firma pravne osebe oziroma ime fizične osebe;
6. sedež pravne osebe oziroma naslov fizične osebe;
7. šifra dejavnosti;
8. datum začetka in konca opravljanja dejavnosti;
9. datum vpisa in izpisa v sodni oziroma poslovni register;
10. številka poslovnega računa oziroma drugega računa, preko katerega posluje;
11. datum začetka in datum prenehanja zavezanosti za plačilo prispevka;
12. datum in razlog spremembe zavezanosti za plačilo prispevka;
13. število zaposlenih;
14. vrsta registra in vrsta zavezanosti;
15. podatki o prispevku.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 98. členu se v tretjem odstavku v 6. točki na koncu prve alineje za besedilom »kategorija upravičenosti« doda besedilo, ki se glasi: »ter podatek o številki transakcijskega računa in nazivu banke, šifri države ter BIC kodi banke, kjer je transakcijski račun odprt«.
V sedmem odstavku se na koncu odstavka za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Zbirka podatkov iz druge alineje prvega odstavka tega člena se za namen iz 4. točke 90. člena tega zakona v zvezi s preverjanjem sklenjenega osebnega načrta pri drugem izvajalcu DO poveže z zbirko podatkov iz tretje alineje 2. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.«.
Besedilo 101. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Podatke o zavarovanih osebah ZZZS pridobi:
1. od zavarovane osebe podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirke podatkov;
2. od zavezanca za prijavo v obvezno zavarovanje za DO po predpisih, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
3. po uradni dolžnosti od drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije in so najbližje izvoru podatkov.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek ZZZS pridobi podatke o zavarovanih osebah in tujih zavarovanih osebah tudi iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje, in drugače obdelanih osebnih podatkov, ki nastajajo v zvezi z izvajanjem obveznega zdravstvenega zavarovanja. Podatki, ki jih ZZZS pridobi po tem odstavku, so:
– podatki iz drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
– obdobje zdravljenja v bolnišnici oziroma obravnave v drugi obliki namestitve, ki se financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi predpisov, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje;
– podatki o upravičencih do plačila obveznega zdravstvenega prispevka na podlagi odločb CSD.
(3) ZZZS brezplačno pridobiva podatke za zavarovane osebe in tuje zavarovane osebe od:
1. ministrstva, pristojnega za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, datum rojstva, EMŠO, stalno ali začasno prebivališče, država prebivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, datum smrti) in podatke iz registra stalnega prebivalstva (elektronski naslov za vročanje, ki vsebuje tudi podatke o številki mobilnega telefona, osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva, če ta ni bila določena, naslov pooblaščenca za e-vročilnico, soglasje pooblaščenca za e-vročilnico, datum vzpostavitve in popravkov teh podatkov);
2. AJPES – neposredni elektronski dostop do podatkov iz Registra transakcijskih računov (številka transakcijskega računa in naziv banke);
3. ministrstva, pristojnega za socialno varstvo – podatek o številki, datumu in obdobju veljavnosti odločbe o priznanju pravice do plačila prispevka za obvezno zavarovanje za DO ter CSD, ki je odločbo izdal;
4. vstopne točke – podatke iz 1. in 3. točke drugega odstavka 97. člena tega zakona, četrte alineje 1. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, prve, šeste in sedme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona za osebe iz osmega odstavka 11. člena tega zakona, podatke iz druge in devete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona ter podatke iz druge, tretje in četrte alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
5. izvajalcev DO – podatke iz prve, tretje, četrte, b. točke pete, sedme in osme alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona, druge alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona v delu podatkov o skrbniku, skrbniku za posebni primer oziroma pooblaščencu ter podatke iz prve alineje 3. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
6. ponudnikov storitev e-oskrbe – podatke iz a. točke pete alineje 2. točke tretjega odstavka 97. člena tega zakona;
7. NIJZ – podatke iz registra izvajalcev DO in ponudnikov storitev e-oskrbe;
8. FURS – podatek iz davčnega registra o davčni številki osebe, ki se ji v denarju izplačuje pravica do DO v skladu s tem zakonom.
(4) ZZZS lahko zbirke podatkov iz 1., 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 97. člena tega zakona poveže z zbirkami podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena.
(5) ZZZS pridobi podatke o zavezancih za plačilo prispevka za obvezno zavarovanje za DO iz zbirk podatkov, ki jih vodi ZZZS na podlagi zakona, ki ureja obvezno zdravstveno zavarovanje.«.
V 121. členu se v prvem odstavku besedilo »51. člena ZSV« nadomesti z besedilom »50. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO,196/21 – ZDOsk, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1 in 24/25)«.
V drugem odstavku se:
– v prvem stavku beseda »septembra« nadomesti z besedo »avgusta«;
– v drugem stavku beseda »novembra« nadomesti z besedo »septembra«;
– v tretjem stavku beseda »NIJZ« nadomesti z besedo »Ministrstvo«, besedilo »30. novembra« pa nadomesti z besedilom »30. septembra 2025«.
Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Ministrstvo javnemu zavodu iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi ustanovitvenega akta izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma če javni zavod poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.
(4) Ministrstvo koncesionarju iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti na podlagi koncesijske pogodbe in ob soglasju koncesionarja izda potrdilo o izpolnjevanju pogojev za vpis v register, če ugotovi izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona oziroma, če koncesionar poda izjavo o nameri, da bo izpolnil pogoje iz 60. člena tega zakona do 1. decembra 2025. Na podlagi potrdila ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše izvajalca v register iz 61. člena tega zakona. Koncesionarji iz prvega odstavka tega člena s tem postanejo tudi izvajalci DO do izteka veljavne koncesijske pogodbe za izvajanje institucionalnega varstva odraslih oseb v domovih za starejše. Do 15. decembra 2025 ministrstvo pri izvajalcih, ki so podali izjavo o nameri, preveri izpolnjevanje pogojev iz 60. člena tega zakona in če ugotovi, da pogoji niso izpolnjeni, ministrstvo izvajalca DO izbriše iz registra.«.
V 125. členu se v prvem odstavku besedilo »30. novembra 2025« nadomesti z besedilom »30. junija 2025«.
V 126. členu se v prvem odstavku za besedo »odločanja« doda besedilo »o upravičenosti do pravic do DO«, besedilo »38., 132. in 133. členom tega zakona« se nadomesti z besedilom »38., 44., 132. in 133. členom tega zakona in izvajanja DO«.
V drugem odstavku se tretja alineja črta.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO ministrstvo in vstopna točka pridobivata podatke iz drugega odstavka tega člena za vlagatelja oziroma upravičenca od IRSSV.«.
V šestem odstavku se na koncu odstavka za piko doda nov stavek, ki se glasi: »Zbirka podatkov iz prvega odstavka tega člena se lahko poveže s centralno zbirko podatkov iz 91. člena tega zakona.«.
V 128. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Ne glede na drugi in šesti odstavek 33. člena tega zakona znesek sofinanciranja e-oskrbe do 31. decembra 2027 znaša 1 euro dnevno.«.
Tretji odstavek se črta.
V 131. členu se v sedmem odstavku beseda »ZSV« nadomesti z besedilom »Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 56/92, 42/94 – odl. US, 1/99 – ZNIDC, 41/99, 36/00 – ZPDZC, 54/00 – ZUOPP, 26/01, 110/02 – ZIRD, 2/04, 7/04, 69/05 – odl. US, 21/06 – odl. US, 105/06, 114/06 – ZUTPG, 23/07, 41/07, 61/10, 62/10 – ZUPJS, 40/11, 40/11 – ZUPJS-A, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19, 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk, 163/22 – ZDOsk-A, 82/23, 84/23 – ZDOsk-1, 112/24 – ZDOsk-1A in 24/25)«, stavek »Če oskrbovanec ne poda soglasja, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva po predpisih, ki urejajo socialno varstvo.« pa se črta.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi, deveti, deseti, enajsti in dvanajsti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Soglasje oskrbovanca k prevedbi iz prejšnjega odstavka pridobi izvajalec DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v obdobju od 1. septembra 2025 do 30. novembra 2025, in ga posreduje vstopni točki, ki je krajevno pristojna za odločanje o pravici oskrbovanca do DO v instituciji.
(9) Upravičenec lahko sklene osebni načrt z izvajalcem DO v instituciji iz 121. člena tega zakona v skladu z 42. členom tega zakona. Ob sklenitvi osebnega načrta se sklene tudi dogovor o nastanitvi in prehrani iz 34.b člena tega zakona. Oskrbovanec mora ob sklenitvi osebnega načrta podati tudi zahtevo za prenehanje pogodbenega razmerja za izvajanje socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva v domu za starejše iz 50. člena ZSV.
(10) Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o sklenitvi osebnega načrta obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji v skladu z 71. in 72. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 44/25).
(11) Če upravičenci do DO v instituciji vlogo za oprostitev plačila standardne namestitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji vložijo v roku treh mesecev od začetka uporabe določb prve alineje 1. točke prvega odstavka 10. člena tega zakona, se jim oprostitev plačila prizna z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
(12) Če oskrbovanec ne poda soglasja oziroma ne sklene osebnega načrta, ostane še naprej uporabnik storitve institucionalnega varstva v skladu s predpisi, ki urejajo socialno varstvo.«.
Dosedanja osmi in deveti odstavek se črtata.
V 132. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) Upravičenec lahko od 1. julija 2025 do 31. decembra 2027 sklene pogodbo s ponudnikom storitev e-oskrbe iz drugega odstavka 33. člena tega zakona oziroma osebni načrt iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona, ki se nanaša na dodatno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena tega zakona v obsegu, priznanem z odločbo. S sklenitvijo navedenega osebnega načrta preneha veljati začasni osebni načrt iz prejšnjega odstavka, razen v delu, ki se nanaša na pravice oskrbovalca družinskega člana iz 22. člena tega zakona. Koordinator DO posreduje vstopni točki podatke o datumu sklenitve, datumu prenehanja osebnega načrta in izvajalcu, pri katerem je osebni načrt sklenjen, ki jih slednji vodi za namen izvajanja pravice do oskrbovalca družinskega člana in dodatnih pravic. Z dnem sklenitve osebnega načrta naloge koordinatorja DO prevzame koordinator DO, zaposlen pri izvajalcu DO na domu, s katerim uporabnik sklene osebni načrt. Po sklenitvi osebnega načrta iz tega odstavka lahko uporabnik koristi nadomestno oskrbo.«.
V devetem odstavku se besedilo »četrtega odstavka 44. člena« nadomesti z besedilom »drugega ali petega odstavka 44. člena«.
Besedilo 137. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Prispevki za obvezno zavarovanje za DO v skladu s 56. členom tega zakona se začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje oziroma od izplačanih dohodkov za navedeno obdobje.«.
V 140. členu se v prvi alineji za besedilom »izvajalci DO« doda besedilo »v instituciji«.
V 143. členu se v drugi alineji črta besedilo »oziroma začasnega denarnega prejemka«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje lastnosti zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO)
Z dnem uveljavitve tega zakona osebam iz tretje in četrte alineje dopolnjenega petega odstavka 54. člena zakona, ki jim je v času od uveljavitve Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24) do uveljavitve tega zakona priznana lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO v skladu s 54. in 129. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24), preneha lastnost zavarovane osebe v obveznem zavarovanju za DO po samem zakonu, o čemer ZZZS izda ugotovitveno odločbo.
(oprostitev plačila namestitve in prehrane za osebe, ki so upravičene do oprostitev po Zakonu o socialnem varstvu)
Če je upravičenec upravičen do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, o datumu začetka koriščenja pravice do DO v instituciji obvesti CSD, ki po uradni dolžnosti ukine pravico do oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev. Hkrati CSD po uradni dolžnosti preveri upravičenost do oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji, v skladu z 71. in 72. členom tega zakona, ki velja z dnem začetka koriščenja pravice do DO v instituciji.
(osnovno usposabljanje oskrbovalca družinskega člana)
Oskrbovalec družinskega člana, ki je sklenil začasni osebni načrt z vstopno točko na podlagi petega odstavka 132. člena zakona do uveljavitve tega zakona, opravi osnovno usposabljanje iz spremenjenega 30. člena zakona najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(izdaja podzakonskih predpisov in splošnega akta ZZZS)
(1) Minister najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona izda podzakonske predpise iz desetega odstavka spremenjenega 20. člena, četrtega odstavka spremenjenega 30. člena zakona, petega odstavka spremenjenega 34. člena, petega odstavka novega 34.a člena in četrtega odstavka spremenjenega 49. člena zakona.
(2) Minister izda podzakonski predpis iz petega odstavka spremenjenega 33. člena zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) ZZZS sprejme splošni akt iz osmega odstavka spremenjenega 46. člena zakona do 31. avgusta 2025.
(sprememba Zakona o upravnih taksah)
(1) V Zakonu o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) se:
– v 24. členu za 11. točko doda nova 11.a točka, ki se glasi:
»11.a izvajalci dolgotrajne oskrbe – javni zavodi ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki pridobijo koncesijo na podlagi javnega razpisa – v zvezi z izvajanjem dolgotrajne oskrbe;«;
– v 28. členu za 12. točko doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a dokumenti in dejanja za uveljavitev pravic iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ter za vpis izvajalcev dolgotrajne oskrbe in ponudnikov storitev e-oskrbe v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe;«.
(spremembe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji)
V Zakonu o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19, 81/19 – ZSDP-1C, 92/21 – ZSDP-1E in 153/22 – ZSDP-1F) se v 3. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Na način in v roku iz prvega odstavka tega člena se usklajujejo kadrovske štipendije kot transfer posameznikom in gospodinjstvom, ki se izplačujejo iz proračunov občin.«.
5.a člen se črta.
63. člen
(zavarovanje za DO za osebe, ki v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, niso opredeljene kot zavarovanci)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, so ne glede na drugi odstavek 54. člena zakona in ne glede na določbe zakona, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, za DO zavarovane tudi:
– zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prejemajo nadomestilo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 34. člena ZZVZZ;
– zavarovane osebe, ki prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi prejemanja tega nadomestila, ter osebe, ki v skladu s temi predpisi prejemajo nadomestilo za poklicno rehabilitacijo med trajanjem delovnega razmerja;
– zavarovane osebe, ki pridobijo pravico iz zavarovanja za starševsko varstvo ali pravico do družinskega prejemka v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, in sicer:
1. upravičenci do nadomestil, ki nimajo pravice do dopusta;
2. upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek.
(2) Za zavarovane osebe iz prve alineje prejšnjega odstavka se plačujejo prispevki za DO od nadomestila iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zavezanci za plačilo prispevka za DO pa so zavarovane osebe po stopnji 1 odstotek in ZZZS po stopnji 1 odstotek.
(3) Za zavarovane osebe iz druge alineje prvega odstavka tega člena se plačujejo prispevki za DO od nadomestila iz invalidskega zavarovanja in nadomestila za poklicno rehabilitacijo med trajanjem delovnega razmerja, zavezanci za plačilo prispevka za DO pa so zavarovane osebe po stopnji 1 odstotek.
(4) Za zavarovane osebe iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se plačujejo prispevki za DO:
1. za upravičence do nadomestil, ki nimajo pravice do dopusta, od nadomestila, zavezanec za plačilo prispevka za DO pa je zavarovana oseba po stopnji 1 odstotek;
2. za upravičence do delnega plačila za izgubljeni dohodek, od zneska delnega plačila za izgubljeni dohodek, zavezanec za plačilo prispevka za DO pa je zavarovana oseba po stopnji 1 odstotek.
(5) Za osebe, ki so kot upravičenci do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva na podlagi šestega odstavka 50. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 – ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21, 153/22 in 36/25) zavarovanci za obvezno zdravstveno zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela, prispevke za DO plačuje Republika Slovenija po stopnji 2 odstotka od osnove, od katere se obračuna sorazmerni del prispevkov za socialno varnost.
(6) Prispevki za obvezno zavarovanje za DO se za zavarovane osebe iz tega člena začnejo zbirati za obdobje od vključno 1. julija 2025 dalje.
(urejanje namestitve in prehrane v prehodnem obdobju)
Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, in CSD za odločanje o oprostitvi plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji brezplačno pridobivajo od ZZZS podatke o višini, datumu upravičenosti in datumu izplačila denarnega prejemka iz 17. člena zakona.
(ponovni vstop v zavarovanje uživalcev pokojnine)
(1) Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne opravljati naloge oskrbovalca družinskega člana v skladu s spremenjenim 20. členom zakona, z dnem začetka opravljanja nalog oskrbovalca družinskega člana pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka 19. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje.
(2) Uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine iz prejšnjega odstavka, ki opravlja naloge oskrbovalca družinskega člana za upravičenca, ki ima dva oskrbovalca družinskega člana, pridobi lastnost zavarovanca iz četrtega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za 20 ur tedensko in se mu izplačuje sorazmerni del pokojnine v višini 50 odstotkov.
(3) Uživalcu starostne pokojnine iz prejšnjega odstavka se sorazmerni del pokojnine poveča za del starostne pokojnine v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 116. člena ZPIZ-2, če so za tako povečanje izpolnjeni pogoji v skladu z zakonom, ki ureja obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
(4) Uživalcu pokojnine iz prvega in drugega odstavka tega člena se po prenehanju obveznega zavarovanja iz naslova statusa oskrbovalca družinskega člana pokojnina v skladu s 117. členom ZPIZ-2 ponovno odmeri.
(začetek uporabe tretjega odstavka spremenjenega 20. člena zakona in določb o ponovnem vstopu v zavarovanje uživalcev pokojnine)
Tretji odstavek spremenjenega 20. člena zakona in prejšnji člen se začneta uporabljati 1. julija 2025.
(začetek uporabe kriterija za razmejitev posrednih stroškov ZZZS)
(1) Kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS in drugih posrednih odhodkov na obvezno zdravstveno zavarovanje in na obvezno zavarovanje za DO v skladu s spremenjenim četrtim odstavkom 49. člena zakona se začne uporabljati 1. januarja 2027.
(2) Do uveljavitve kriterija za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS iz prejšnjega odstavka je kriterij za razmejitev mesečnih posrednih stroškov delovanja ZZZS za obdobje:
– od uveljavitve tega zakona do 31. decembra 2025 delež števila zaposlenih za obvezno zavarovanje za DO v številu vseh zaposlenih na ZZZS na zadnji dan preteklega meseca;
– od 1. januarja 2026 do 31. decembra 2026 delež prihodkov, doseženih iz naslova obveznega zavarovanja za DO, v vseh prihodkih ZZZS v obdobju od 1. avgusta 2025 do 31. decembra 2025.
(plačilo izvajalcem DO na domu od 1. julija do 30. novembra 2025)
(1) V obdobju od 1. julija do 30. novembra 2025 ZZZS izvajalcem DO na domu plača opravljene storitve DO in storitve koordinatorja DO v pavšalu na uporabnika in kategorijo DO, v katero je uvrščen.
(2) Minister določi vrednost dnevnega pavšala za uporabnika po posamezni kategoriji DO s sklepom, ki ga objavi na spletni strani ministrstva najkasneje do 30. junija 2025. Vrednost pavšala za uporabnika, ki prejema storitve DO na domu, vključuje storitve DO iz prve do tretje alineje prvega odstavka spremenjenega 14. člena zakona. Vrednost pavšala, ki vključuje storitve iz četrte alineje prvega odstavka spremenjenega 14. člena zakona in storitve koordinatorja DO, se določi ločeno in velja tudi za uporabnika, ki uveljavlja pravico do oskrbovalca družinskega člana.
(3) Pri določitvi višine dnevnega pavšala cene za posamezno kategorijo DO na uporabnika minister upošteva cene, določene na podlagi osmega odstavka 14. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24).
(4) ZZZS v roku 30 dni od uveljavitve tega zakona pripravi in na svoji spletni strani objavi vsebinska in tehnična navodila o plačevanju pavšala iz tega člena.
(zagotavljanje sredstev za dodatek za pomoč in postrežbo v letih 2025 in 2026)
(1) ZZZS iz zbranih prispevkov obveznega zavarovanja za DO povrne Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ) sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer v letu 2025 največ v višini do 112,2 milijona eurov, in sicer najpozneje do 29. oktobra 2025 ter v letu 2026 največ v višini do 91 milijonov eurov, in sicer najpozneje do 28. oktobra 2026.
(2) ZPIZ izstavi ZZZS zahtevek za izdatke za dodatek za pomoč in postrežbo za leto 2025 do 15. septembra 2025 in zahtevek za leto 2026 do 15. septembra 2026. ZZZS zahtevka poravna najkasneje do datuma, navedena v prejšnjem odstavku. Če izdatki ZPIZ za dodatek za pomoč in postrežbo v letih 2025 in 2026 niso izkazani v višini sredstev, ki jih je ZZZS nakazal ZPIZ, se razlika nakaže do 31. januarja 2026 oziroma 31. januarja 2027.
(uporabniki storitev e-oskrbe na daljavo)
(1) Zavarovane osebe za DO, ki na dan 30. junij 2025 prejemajo storitev e-oskrbe na daljavo na podlagi javnega razpisa za financiranje projekta »E-oskrba na daljavo«, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 92/23 (v nadaljnjem besedilu: uporabniki storitev e-oskrbe na daljavo), so ne glede na določbe spremenjenega prvega in petega odstavka 33. člena, spremenjenega 38. člena in spremenjenega 132. člena zakona upravičene do dodatne pravice do storitev e-oskrbe od 1. julija 2025 do 31. decembra 2025. Ne glede na prejšnji stavek so uporabniki storitev e-oskrbe na daljavo do storitev e-oskrbe upravičeni najdlje do:
– izvršljivosti odločbe o uveljavljanju pravic do DO iz petega odstavka spremenjenega 33. člena zakona,
– izvršljivosti odločbe, s katero je ugotovljeno, da uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo ni upravičen do pravic do DO ali
– do začetka koriščenja pravic do DO na podlagi izvršljive odločbe iz spremenjenega 38. člena oziroma spremenjenega 132. člena zakona;
vendar v nobenem od primerov iz prve do tretje alineje ne dlje, kot do 31. decembra 2025.
(2) Uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo iz prejšnjega odstavka je upravičen le do sofinanciranja storitev e-oskrbe v višini, kot jo določa drugi odstavek spremenjenega 128. člena zakona.
(3) Upravičeni uporabnik storitev e-oskrbe na daljavo in ponudnik storitev e-oskrbe, izbran na podlagi javnega naročila, izvedenega na podlagi 14. točke 5. člena zakona in vpisan v register iz 61. člena zakona, skleneta pogodbo o zagotavljanju storitev e-oskrbe.
(4) Ponudnik storitev e-oskrbe za posameznega upravičenega uporabnika storitev e-oskrbe na daljavo zaračuna sofinanciranje storitev e-oskrbe iz tega člena na način iz spremenjenega 46. člena zakona ter ZZZS posreduje potrebne podatke za obračun teh storitev v skladu z osmim odstavkom spremenjenega 46. člena zakona hkrati z dokazilom o vključenosti uporabnikov storitev e-oskrbe na daljavo iz prvega odstavka tega člena v projekt.
(5) ZZZS za namen izvajanja določb tega člena zbira in upravlja zbirko podatkov o uporabnikih storitev e-oskrbe na daljavo, ki vsebuje naslednje osebne podatke:
– osebno ime;
– ZZZS številka;
– EMŠO;
– datum rojstva;
– datum smrti;
– podatek, da gre za osebo, ki je na dan 30. junij 2025 prejemala storitev e-oskrbe na daljavo na podlagi javnega razpisa za financiranje projekta »E-oskrba na daljavo«;
– pravici do storitev e-oskrbe (podatki o ponudniku storitev e-oskrbe, o pogodbi, datumu začetka sofinanciranja storitev e-oskrbe in datumu prenehanja pogodbe);
– podatki o plačanih storitvah ponudniku storitev e-oskrbe na podlagi tega člena.
(6) Za pravico do dodatne pravice do storitev e-oskrbe iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja četrti odstavek spremenjenega 2. člena zakona.
(7) Ministrstvo in vstopna točka do 31. decembra 2025 brezplačno za namen odločanja o upravičenosti do pravic do DO in izvajanja DO pridobivata od ZZZS podatke za vlagatelja iz zbirke podatkov iz petega odstavka tega člena.
(oprostitev plačila nastanitve in prehrane)
(1) Ne glede na četrti odstavek 10. člena zakona se do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja socialno varstvo, za odločanje o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane uporabljajo določbe tega in 72. člena tega zakona.
(2) Če uporabnik ne zmore plačati nastanitve in prehrane, lahko zaprosi za oprostitev plačila standardne nastanitve in prehrane. Osnova za izračun oprostitve je cena standardne nastanitve in prehrane, upoštevaje morebitne odbitke.
(3) Če se v postopku oprostitve plačila ugotovi, da uporabnik ne zmore plačila standardne nastanitve in prehrane, morajo razliko plačati njegovi zavezanci, ki se ugotavljajo v skladu z zakonodajo, ki ureja socialno varstvo. Če sredstva uporabnika in njegovih zavezancev ne zadostujejo za plačilo nastanitve in prehrane, razliko doplača občina.
(4) Uporabniku, ki uveljavlja oprostitev plačila nastanitve in prehrane in je lastnik nepremičnine, CSD z odločbo o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj plačuje nastanitev in prehrano. O prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine CSD odloči v izreku odločbe o oprostitvi plačila nastanitve in prehrane.
(5) Prepoved odtujitve in obremenitve se zaznamuje v zemljiški knjigi na podlagi dokončne odločbe iz prejšnjega odstavka.
(6) Za zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja zemljiško knjigo, o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve.
(uveljavljanje oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane)
(1) Vlogo za uveljavljanje oprostitve plačila standardne nastanitve in prehrane vloži uporabnik, njegov zakoniti zastopnik, skrbnik, skrbnik za poseben primer ali pooblaščenec, pri krajevno pristojnem CSD. Obvezna priloga k vlogi je dogovor iz prvega odstavka novega 34.b člena zakona.
(2) V istem postopku CSD odloči tudi o določitvi oprostitve in prispevka zavezanca oziroma prispevka občine k plačilu standardne nastanitve in prehrane.
(3) Če ta zakon ne določa drugače, se za odločanje o oprostitvi plačila standardne nastanitve in prehrane pri izvajalcu DO v instituciji smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo socialno varstvo o oprostitvi plačila storitve institucionalnega varstva.
(4) O pritožbi zoper odločbo iz tega člena odloča ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
(podaljšanje in sprememba virov financiranja dodatnih stroškov dela)
(1) Izvajalcem socialnovarstvene storitve institucionalnega varstva starejših ter izvajalcem institucionalnega varstva za odrasle osebe z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, težavami v duševnem zdravju ali drugimi oviranostmi, se za obdobje od 1. julija 2025 do 30. novembra 2025 zagotavljajo sredstva za sofinanciranje:
– dodatnih stroškov dela, ki so posledica uveljavitve Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24), Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24), Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (Uradni list RS, št. 181/21) in Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva (Uradni list RS, št. 99/24, 110/24 in 13/25 – popr.),
– dodatnih kadrov v skladu s pravilnikom, ki ureja standarde in normative socialnovarstvenih storitev,
– stroškov dela študentov in upokojencev, kadar izvajalec izkaže, da zaradi razmer na trgu dela dodatnih kadrov iz prejšnje alineje ni bilo mogoče zaposliti, kar dokazuje s pisnim poročilom; pri čemer se sredstva za to zagotavljajo največ do višine povprečne plače dodatnega kadra in največ do števila, določenega s pravilnikom iz prejšnje alineje.
(2) Sredstva za izvajalce institucionalnega varstva starejših se zagotavljajo iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za DO, sredstva za izvajalce institucionalnega varstva odraslih oseb iz prejšnjega odstavka pa iz državnega proračuna.
(3) Sredstva iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena se zagotavljajo tudi izvajalcem storitve pomoči družini na domu, in sicer za obdobje od 1. julija 2025 do 31. decembra 2026 iz zbranih prispevkov za obvezno zavarovanje za DO.
(4) Zahtevki za izplačilo sredstev iz tega člena se vložijo pri ministrstvu do 20. dne v mesecu za pretekle tri mesece, sredstva pa se izplačajo do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek vložen.
(5) Ministrstvo na podlagi prejetih zahtevkov iz prejšnjega odstavka pripravi zbirni zahtevek s podatki po izvajalcih, potrebnih za izvedbo plačila iz tega člena, in jih posreduje ZZZS do 25. v mesecu za preteklo tromesečje do izteka financiranja iz tega člena.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 543-01/25-21/34
Ljubljana, dne 12. junija 2025
EPA 2141-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
