Številka:	U-I-20/23-14
Datum:	22. 5. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Andreja Filipčiča, Ljubljana, na seji 22. maja 2025

Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22), kolikor pod zap. št. 489 kategorizira javno pot »Vrhovci, c. XXI, od Pod jezom do h.st. 38« (odsek 714082) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1871/38, k. o. 1994 Dobrova, se razveljavi.

1. Pobudnik navaja, da izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok) pod zap. št. 489, tj. odsek 714082, »Vrhovci, c. XXI, od Pod jezom do h.st. 38«, ker je v neskladju s 33. in 69. členom Ustave. Trdi, da je solastnik zemljišča s parc. št. 1871/38, k. o. 1994 Dobrova. O kategorizaciji naj bi bil obveščen, ko naj bi prejel vabilo za udeležbo na mejni obravnavi, s katero naj se ne bi strinjal, ker naj bi se nanašala na zasebna zemljišča. Navedeno zemljišče naj bi v naravi predstavljalo slepo ulico v lasti lastnikov nepremičnin, katere prvotni in izključni namen naj bi bil dostop do teh nepremičnin. Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) naj pred kategorizacijo javne poti ne bi sklenila pravnega posla, s katerim bi postala lastnica pobudnikovega zemljišča. Prav tako naj tega zemljišča ne bi pridobila v razlastitvenem postopku. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijani 7. člen Odloka.

2. MOL ni odgovorila na pobudo. Po pozivu Ustavnega sodišča, naj predloži podatke o poteku javne ceste oziroma javne poti iz evidence o javnih cestah v smislu 50. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2) po pobudnikovem zemljišču, je MOL pojasnila, da po podatkih iz Odloka po tem zemljišču poteka javna pot. MOL je predložila tudi grafični prikaz.

3. Pobudnik se ni opredelil do podatkov MOL iz evidence o javnih cestah.

4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

5. Pobudnik je predložil izpisek iz zemljiške knjige za zemljišče s parc. št. 1871/38, k. o. 1994 Dobrova, ki potrjuje njegovo (so)lastništvo tega zemljišča, in izpis s spletnega portala E-prostor. MOL je potrdila, da po tem zemljišču poteka javna pot, odsek 714082. Pobudnik torej izkazuje pravni interes za vloženo pobudo, kolikor z njo izpodbija 7. člen Odloka v delu, ki se nanaša na njegovo zemljišče. Ustavno sodišče je tako štelo, da pobudnik izpodbija Odlok v tem delu. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 22. 7. 2022 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, tj. 6. 8. 2022 (11. člen Odloka). Pobuda je bila vložena 27. 1. 2023, to je v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS, in je pravočasna.

6. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

7. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

8. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1), ki je veljal v času sprejetja Odloka, in pred tem tudi že Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

9. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.¹ Tudi v obravnavani zadevi MOL pred kategorizacijo sporne javne poti po zemljišču s parc. št. 1871/38, k. o. 1994 Dobrova, tega zemljišča ni pridobila v last. Že zato je 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po tem zemljišču, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

10. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče 7. člen Odloka razveljavilo, kolikor se nanaša na pobudnikovo zemljišče.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Neža Kogovšek Šalamon ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

¹ Npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).