Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti (ZPPKZD)
Razglašam Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij v zdravstveni dejavnosti (ZPPKZD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 23. maja 2025.
Št. 003-02-1/2025-133
Ljubljana, dne 31. maja 2025
O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI (ZPPKZD)
(1) Ta zakon določa pogoje in postopek priznavanja poklicne kvalifikacije za opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji za osebe, ki so končale formalno izobraževanje ali pridobile poklicno kvalifikacijo v tretji državi.
(2) Ta zakon se uporablja tudi za osebe, ki so v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švicarski konfederaciji (v nadaljnjem besedilu: države pogodbenice) končale samo formalno izobraževanje za opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se ta zakon ne uporablja za osebe, ki jim je bila poklicna kvalifikacija, ki so jo pridobili v tretji državi, priznana v eni od držav pogodbenic in imajo tri leta delovnih izkušenj v zadevnem poklicu na ozemlju države članice Evropske unije, ki jim je priznala dokazila o formalnih kvalifikacijah.
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. delovne izkušnje so izkušnje, pridobljene med samostojnim opravljanjem reguliranega poklica v zdravstveni dejavnosti v tujini;
2. demonstracijski poseg je poseg, ki se izvede z namenom prikaza tehnik in znanj na določenem področju zdravstvene dejavnosti;
3. dokazilo o dobrem imenu je potrdilo pristojnega organa iz tujine, iz katerega je razvidna registracija pri pristojnem organu, da oseba ni obravnavana v disciplinskem, kazenskem ali drugem postopku, iz katerega izhaja prepoved opravljanja poklica, oziroma da ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica in nesposobnost opravljanja poklica;
4. formalno izobraževanje je najvišja dosežena javno veljavna izobrazba, ki se pridobi z uspešno končanim javno veljavnim izobraževalnim programom in se izkaže z diplomo, spričevalom ali drugo javno listino, ki jo izda pristojna izobraževalna ustanova;
5. izvedenec je posameznik, strokovno združenje, izobraževalni zavod ali drug javni zavod in ima ustrezno strokovno znanje za presojo izobraževalnega programa, vsebine programa pripravništva, vsebine strokovnega izpita, vsebine programa specializacije in vsebine specialističnega izpita ter ga imenuje ministrstvo;
6. koordinator specializacije je oseba, ki jo je za koordinatorja imenoval pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo specializacije na področju zdravstvene dejavnosti, in ki skrbi za kakovostno izvajanje posamezne specializacije;
7. mentor je oseba, ki jo je za mentorja imenoval pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje pripravništva za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, v skladu s predpisi, ki urejajo pripravništvo in sekundariat za doktorje dentalne medicine in zdravnike, ter v skladu s predpisi, ki urejajo specializacije na področju zdravstvene dejavnosti;
8. poklicna kvalifikacija je celota poklicne, strokovne oziroma univerzitetne izobrazbe in poklicne usposobljenosti, ki jo je oseba pridobila po programih izobraževanja in usposabljanja, na podlagi katerih je pridobila pravico do opravljanja svojega poklica oziroma poklicne dejavnosti v tujini, in se izkaže z diplomo, spričevalom ali drugo javno listino, ki potrjuje uspešno dokončano šolanje, oziroma z drugim dokazilom o uspešno dokončani specializaciji, zajema pa tudi delovne izkušnje, pridobljene pri opravljanju poklica;
9. ponudba za delo v Republiki Sloveniji je pisna ponudba ponudnika zaposlitve za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, z namenom zaposlitve osebe iz tujine za določeno strokovno področje dela;
10. ponudnik zaposlitve je pravna ali fizična oseba, ki opravlja zdravstveno dejavnost v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost, in je kandidatu oziroma vlagatelju dala ponudbo za delo v Republiki Sloveniji;
11. pooblaščeni izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je pooblaščen za izvajanje pripravništva, sekundariata oziroma specializacije v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zdravniško službo;
12. prilagoditveno obdobje je obdobje nadzorovanega usposabljanja, ki je pogoj za dostop do opravljanja reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti in se izvaja pri pooblaščenem izvajalcu;
13. regulirani poklici v zdravstveni dejavnosti so tisti, ki so opredeljeni v predpisu, izdanem na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost;
14. tretja država je država, ki ni država pogodbenica;
15. tujina so vse države zunaj Republike Slovenije.
Za postopek priznavanja poklicne kvalifikacije v skladu s tem zakonom je pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(1) Za priznanje poklicne kvalifikacije lahko zaprosi kandidat oziroma kandidatka, ki je v tretji državi pridobila poklicno kvalifikacijo za samostojno opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti ali ki je v tujini končala formalno izobraževanje za opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: kandidat).
(2) Za priznanje poklicne kvalifikacije specialist lahko zaprosi vlagatelj oziroma vlagateljica, ki je v tretji državi pridobila specialistični naslov za samostojno opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj).
Postopek priznavanja poklicne kvalifikacije se začne na pisno zahtevo kandidata oziroma vlagatelja (v nadaljnjem besedilu: zahteva).
II. POGOJI IN POSTOPEK PRIZNAVANJA POKLICNE KVALIFIKACIJE KANDIDATA
(1) Zahteva vsebuje:
1. dokazilo o formalnem izobraževanju,
2. dokazilo o vsebini in poteku izobraževalnega programa,
3. program opravljenega pripravništva,
4. dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
5. dokazilo o dobrem imenu, ki ni starejše od treh mesecev,
6. ponudbo za delo v Republiki Sloveniji,
7. življenjepis z opisom delovnih izkušenj.
(2) Dokazila iz 3., 4., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka se predložijo le, če jih kandidat ima.
(3) Kandidat k zahtevi priloži tudi druga dokazila, ki izkazujejo njegovo poklicno usposobljenost (na primer dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah, izjavo delodajalca, da je kandidat pri njem samostojno opravljal svoj poklic, s časovno opredelitvijo, opisom delovnih izkušenj in področij dela, dokazila o dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih).
(4) Ministrstvo lahko za določitev stopnje izobraževalnega programa, ki ga je kandidat končal, zahteva mnenje ministrstva, pristojnega za šolstvo, o izobraževanju v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(1) Če uradna oseba ministrstva nima strokovnega znanja za presojo izobraževalnega programa, programa pripravništva ali vsebin strokovnega izpita, ki jih je kandidat opravil, ministrstvo v postopku priznavanja poklicne kvalifikacije zahteva mnenje izvedenca.
(2) Izvedenec mnenje poda v 20 dneh od prejema popolne zahteve.
(1) Izvedenec pri izdelavi mnenja primerja:
– vsebino in trajanje izobraževalnega programa, ki ga je kandidat končal, z izobraževalnim programom v Republiki Sloveniji,
– vsebino in trajanje programa pripravništva, ki ga je kandidat opravil, s pripravništvom, ki se zahteva v Republiki Sloveniji,
– vsebino strokovnega izpita, ki ga je kandidat opravil, z vsebino strokovnega izpita, ki se zahteva v Republiki Sloveniji.
(2) Pri izdelavi mnenja izvedenec upošteva morebitne delovne izkušnje in dodatna znanja kandidata oziroma se do njih opredeli.
(1) Ne glede na to, da je kandidat končal izobraževalni program, ki izpolnjuje pogoje izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, in je opravil pripravništvo, ki je v skladu s pripravništvom, ki se zahteva v Republiki Sloveniji, ali je opravil pripravništvo in strokovni izpit, ki sta v skladu s pripravništvom in strokovnim izpitom, ki se zahtevata v Republiki Sloveniji, izvedenec predlaga opravljanje strokovnega izpita (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin).
(2) Če je kandidat končal izobraževalni program, ki izpolnjuje pogoje izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, vendar pripravništva ni opravil v celoti oziroma pripravništvo, ki ga je opravil, ni v skladu s pripravništvom, ki se zahteva v Republiki Sloveniji, lahko izvedenec v mnenju predlaga opravljanje pripravništva (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin in trajanja) in opravljanje strokovnega izpita (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin).
(3) Če je kandidat končal izobraževalni program, ki ne izpolnjuje pogojev izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, lahko izvedenec v mnenju predlaga opravljanje enega ali več dopolnilnih izpitov na posameznem strokovnem področju, a ne več kot pet, opravljanje pripravništva (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin in trajanja) in opravljanje strokovnega izpita (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin).
(4) Če je kandidat končal izobraževalni program, ki po vsebini in poteku ni v skladu s pogoji izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, niti se primerljivosti ne da doseči z opravljanjem dopolnilnih pogojev, izvedenec da negativno mnenje.
(5) Ne glede na določbe tega člena lahko izvedenec v postopku priznanja poklicne kvalifikacije zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, ki smejo na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti brez pripravništva ali strokovnega izpita, predlaga le opravljanje enega ali več dopolnilnih izpitov na posameznem strokovnem področju, ne more pa predlagati opravljanja pripravništva ali strokovnega izpita.
(6) Ne glede na določbe tega člena lahko izvedenec v postopku priznanja poklicne kvalifikacije zdravstvenim delavcem in zdravstvenim sodelavcem, ki smejo na podlagi zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost, samostojno opravljati delo v zdravstveni dejavnosti brez pripravništva, predlaga opravljanje enega ali več dopolnilnih izpitov na posameznem strokovnem področju in opravljanje strokovnega izpita (delno ali v celoti s predlogom posameznih vsebin), ne more pa predlagati opravljanja pripravništva.
(sklep o določitvi dopolnilnih pogojev)
(1) Na podlagi presoje uradne osebe ministrstva ministrstvo izda sklep, s katerim določi opravljanje dopolnilnih pogojev.
(2) Če ima kandidat ponudbo za delo v Republiki Sloveniji, lahko ministrstvo na predlog ponudnika zaposlitve v sklepu o določitvi dopolnilnih pogojev določi tudi največ šestmesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve, z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo v sklepu o določitvi dopolnilnih pogojev določi rok za opravo dopolnilnih pogojev, ki ne sme biti daljši od treh let.
Če je v sklepu o dopolnilnih pogojih določeno usposabljanje iz drugega odstavka prejšnjega člena, se to lahko opravlja le enkrat, v neprekinjenem obsegu, kadarkoli po opravljenih morebitnih dopolnilnih izpitih in pred morebitnim opravljanjem pripravništva in strokovnega izpita.
(1) Dopolnilni izpit se opravlja v izobraževalni ustanovi v Republiki Sloveniji, ki izvaja akreditiran izobraževalni program.
(2) Kandidat se lahko prijavi k dopolnilnemu izpitu tolikokrat, kot je predvideno z akti izobraževalne ustanove, pri kateri opravlja dopolnilni izpit.
(3) Izobraževalna ustanova izda potrdilo, da je kandidat uspešno opravil dopolnilni izpit.
(pripravništvo in strokovni izpit)
(1) Kandidat lahko pripravništvo opravlja po izbirnem postopku pristojnega organa pri ponudniku zaposlitve, če je ta pooblaščeni izvajalec v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost in zdravniško službo.
(2) Če ponudnik zaposlitve ni pooblaščeni izvajalec ali kandidat k zahtevi ni priložil ponudbe za delo, kandidat opravlja pripravništvo pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, ki jih določi pristojni organ v skladu s predpisi, ki urejajo potek pripravništva zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev oziroma pripravništvo in sekundariat doktorjev dentalne medicine in zdravnikov.
(3) Po opravljenem pripravništvu kandidat opravlja strokovni izpit pri ministrstvu, v skladu s predpisi, ki urejajo strokovne izpite zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev.
(odločba o priznanju poklicne kvalifikacije)
(1) Ministrstvo z odločbo prizna poklicno kvalifikacijo kandidatu, katerega v tujini pridobljena poklicna kvalifikacija ustreza zahtevani poklicni kvalifikaciji v Republiki Sloveniji ali kandidata, ki v roku iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona ministrstvu predloži dokazila o uspešno opravljenih dopolnilnih pogojih.
(2) Ministrstvo zahtevo kandidata za priznanje poklicne kvalifikacije zavrne, če je kandidat končal izobraževalni program, ki po vsebini in poteku ni v skladu s pogoji izobraževalnega programa v Republiki Sloveniji, niti se primerljivosti ne da doseči z opravljanjem dopolnilnih pogojev, ali če vlagatelj v rokih, določenih v 10. členu tega zakona, ne izpolni dopolnilnih pogojev.
III. POGOJI IN POSTOPEK PRIZNAVANJA POKLICNE KVALIFIKACIJE SPECIALIST VLAGATELJA
(1) Zahteva vsebuje:
1. dokazilo o formalnem izobraževanju,
2. dokazilo o vsebini in poteku izobraževalnega programa,
3. program opravljenega pripravništva,
4. dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
5. dokazilo o vsebini in poteku programa specializacije, iz katerega so razvidni trajanje in vsebina programa specializacije ter trajanje posameznega kroženja,
6. dokazilo o dobrem imenu, ki ni starejše od treh mesecev,
7. ponudbo za delo v Republiki Sloveniji,
8. življenjepis z opisom delovnih izkušenj.
(2) Dokazilo iz 7. točke prejšnjega odstavka se predloži le, če ga vlagatelj ima.
(3) K zahtevi vlagatelj priloži tudi druga dokazila, ki izkazujejo njegovo poklicno usposobljenost (na primer dokazila o pridobljenih delovnih izkušnjah, izjavo delodajalca, da je vlagatelj pri njem samostojno opravljal svoj poklic, s časovno opredelitvijo, opisom delovnih izkušenj in področij dela, dokazila o dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih).
(4) Ministrstvo lahko za določitev stopnje izobraževalnega programa, ki ga je vlagatelj končal, zahteva mnenje ministrstva, pristojnega za šolstvo, o izobraževanju v skladu s predpisi, ki urejajo vrednotenje in priznavanje izobraževanja.
(5) Pogoj za presojo ustreznosti programa specializacije so dokončana ustrezna formalna izobrazba, pripravništvo in strokovni izpit. Ustreznost dokončane formalne izobrazbe, programa pripravništva in strokovnega izpita presodi ministrstvo.
(1) Če uradna oseba ministrstva nima strokovnega znanja za presojo programa specializacije in vsebin specialističnega izpita, ki jih je vlagatelj opravil v tujini, ministrstvo zahteva mnenje izvedenca.
(2) Izvedenec mnenje poda v 20 dneh od prejema popolne zahteve.
(1) Izvedenec pri izdelavi mnenja primerja obseg, vsebino in trajanje programa specializacije, ki ga je vlagatelj opravil, z obsegom, vsebino in trajanjem programa specializacije v Republiki Sloveniji, ki je veljal na dan, ko je vlagatelj vložil vlogo za priznanje poklicne kvalifikacije specialist.
(2) Pri izdelavi mnenja izvedenec upošteva pridobljene kompetence, morebitne delovne izkušnje in dodatna znanja vlagatelja oziroma se do njih opredeli.
(3) Če v Republiki Sloveniji ni določenega programa specializacije, izvedenec oziroma uradna oseba ministrstva primerja program specializacije, ki je vsebinsko najbližje programu specializacije, ki ga je vlagatelj opravil v tretji državi.
(1) Če program specializacije, ki ga je vlagatelj opravil v tretji državi, ustreza programu specializacije v Republiki Sloveniji oziroma so kvalifikacije vlagatelja ob upoštevanju njegovih delovnih izkušenj in dodatnih znanj zadostne, izvedenec da pozitivno mnenje.
(2) Če program specializacije, ki ga je vlagatelj opravil v tretji državi, ne ustreza programu specializacije v Republiki Sloveniji in kvalifikacije vlagatelja kljub upoštevanju njegovih delovnih izkušenj in dodatnih znanj niso zadostne, izvedenec v mnenju predlaga opravljanje prilagoditvenega obdobja v trajanju največ osem mesecev (seznam strokovnih področij in trajanje usposabljanja na posameznem področju), opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti (seznam predmetov oziroma vsebin) ali opravljanje prilagoditvenega obdobja in opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti.
(3) Če je vlagatelj končal specializacijo, ki po vsebini in poteku ni v skladu s specializacijo v Republiki Sloveniji, niti se primerljivosti ne da doseči z opravljanjem dopolnilnih pogojev, izvedenec da negativno mnenje.
(sklep o določitvi dopolnilnih pogojev)
(1) Na podlagi presoje uradne osebe ministrstva ministrstvo izda sklep, s katerim vlagatelju določi:
– do osemmesečno prilagoditveno obdobje, ki se lahko na predlog mentorja podaljša za največ štiri mesece, pri čemer skupno prilagoditveno obdobje ne sme presegati 12 mesecev (v nadaljnjem besedilu: prilagoditveno obdobje),
– opravljanje preizkusa strokovne usposobljenosti (v nadaljnjem besedilu: preizkus) ali
– prilagoditveno obdobje in preizkus.
(2) Če ministrstvo vlagatelju določi prilagoditveno obdobje, v sklepu določi:
– seznam strokovnih področij,
– trajanje prilagoditvenega obdobja,
– rok za dokončanje prilagoditvenega obdobja,
– mentorja,
– pooblaščene izvajalce, pri katerih vlagatelj opravlja prilagoditveno obdobje.
(3) Če ministrstvo vlagatelju določi opravljanje preizkusa, v sklepu določi rok za opravljanje preizkusa. Ministrstvo s sklepom določi tudi izpitno komisijo, datum, kraj in uro opravljanja preizkusa.
(4) Če ministrstvo vlagatelju določi opravljanje prilagoditvenega obdobja in preizkus, vlagatelj opravlja preizkus najpozneje v treh mesecih po uspešno opravljenem prilagoditvenem obdobju.
(5) Če ima vlagatelj ponudbo za delo v Republiki Sloveniji, lahko ministrstvo na predlog ponudnika zaposlitve v sklepu o določitvi dopolnilnih pogojev določi tudi največ šestmesečno usposabljanje pri ponudniku zaposlitve, z namenom hitrejšega vključevanja v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.
(6) Ministrstvo v sklepu o določitvi dopolnilnih pogojev določi rok za opravo dopolnilnih pogojev, ki ne sme biti daljši od treh let.
(1) Vlagatelj lahko opravlja prilagoditveno obdobje pri ponudniku zaposlitve, če je ta pooblaščeni izvajalec, v skladu s predpisi, ki urejajo zdravstveno dejavnost in zdravniško službo.
(2) Če ponudnik zaposlitve ni pooblaščeni izvajalec ali vlagatelj k zahtevi ni priložil ponudbe za delo, vlagatelj opravlja prilagoditveno obdobje pri enem ali več pooblaščenih izvajalcih, ki jih v sklepu o določitvi dopolnilnih pogojev določi ministrstvo.
(3) Šteje se, da je prilagoditveno obdobje uspešno opravljeno, ko ministrstvo prejme pozitivno pisno zaključno mnenje mentorja.
(4) Če mentor v 30 dneh po opravljenem prilagoditvenem obdobju na ministrstvo ne pošlje mnenja, lahko ministrstvo dokazilo o opravljenem prilagoditvenem obdobju zahteva od pooblaščenega izvajalca, pri katerem je vlagatelj opravljal prilagoditveno obdobje. Pooblaščeni izvajalec mnenje pošlje v osmih dneh od prejema poziva.
(1) Preizkus je usten, obsega teoretični in praktični del ter se opravlja pred tričlansko izpitno komisijo, ki jo s sklepom imenuje ministrstvo.
(2) Izpitno komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo:
– predsednik komisije, ki je koordinator specializacije, ki jo je opravil vlagatelj, ali strokovnjak, ki ima strokovni naslov specializacije, ki jo je opravil vlagatelj,
– dva glavna mentorja, ki imata najmanj deset let delovnih izkušenj specializacije, ki jo je opravil vlagatelj.
(3) Če je vlagatelj opravil specializacijo, za katero v Republiki Sloveniji ni predpisanega programa, so člani komisije strokovnjaki za področje, ki je vsebinsko najbližje specializaciji vlagatelja.
(4) Če posamezna specializacija nima določenega koordinatorja specializacije ali glavnega mentorja, se za predsednika komisije imenuje strokovnjak s področja specializacije, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja specializacije, ki jo je opravil vlagatelj. Za člana komisije se imenuje strokovnjak s področja specializacije, ki ima najmanj tri leta delovnih izkušenj s področja specializacije, ki jo je opravil vlagatelj.
(5) Če zaradi določitve nove specializacije ni mogoče zagotoviti predsednika ali člana komisije, ki izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, je za predsednika komisije ali člana komisije izjemoma lahko imenovan strokovnjak z drugo vrsto strokovne izobrazbe sorodne smeri, ki izpolnjuje preostale pogoje iz prejšnjega odstavka.
(6) Vlagatelj se prijavi k praktičnemu delu preizkusa po uspešno opravljenem teoretičnem delu preizkusa. Če vlagatelj ne opravi teoretičnega dela preizkusa, se šteje, da preizkusa ni opravil.
(7) O poteku preizkusa se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani izpitne komisije ter zapisnikar. Zapisnikar je glavni mentor vlagatelja v prilagoditvenem obdobju. Če glavni mentor ne more biti zapisnikar, zapisnikarja, ki ni član izpitne komisije in ima izobrazbo iste ali sorodne smeri, kot jo ima vlagatelj, imenuje ministrstvo. Zapisnik se pošlje vlagatelju in ministrstvu v petih dneh po končanem preizkusu.
(8) Izpitna komisija točkuje posamezno vsebino preizkusa s točkami od 1 do 10, pri čemer je posamezna vsebina uspešno opravljena, če je ocenjena z najmanj 6 točkami.
(9) Če vlagatelj ne opravi preizkusa, lahko izpitna komisija v oceni predlaga ponovno opravljanje prilagoditvenega obdobja za največ štiri mesece in ponovni preizkus. Izpitna komisija prilagoditveno obdobje lahko predlaga le enkrat.
(10) Vlagatelj se lahko k preizkusu prijavi v treh mesecih po vsakokratnem neuspešnem opravljanju preizkusa, v primeru iz prejšnjega odstavka pa v treh mesecih po uspešno opravljenem prilagoditvenem obdobju.
(11) Vlagatelj se lahko k preizkusu prijavi največ trikrat.
(odločba o priznanju poklicne kvalifikacije specialist)
(1) Ministrstvo z odločbo prizna poklicno kvalifikacijo specialist vlagatelju, katerega v tujini pridobljena poklicna kvalifikacija ustreza zahtevani poklicni kvalifikaciji v Republiki Sloveniji ali vlagatelju, ki v roku iz šestega odstavka 19. člena tega zakona ministrstvu predloži dokazila o opravljenih dopolnilnih pogojih.
(2) Ministrstvo zahtevo vlagatelja za priznanje poklicne kvalifikacije specialist zavrne, če je vlagatelj končal specializacijo, ki po vsebini in poteku ni v skladu s specializacijo v Republiki Sloveniji, niti se primerljivosti ne da doseči z opravljanjem dopolnilnih pogojev, ali če vlagatelj v rokih, določenih v 19. členu tega zakona, ne izpolni dopolnilnih pogojev.
IV. STROŠKI POSTOPKA PRIZNAVANJA POKLICNE KVALIFIKACIJE
(1) Stroški, ki nastanejo v zvezi s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacije, so:
1. stroški izvedenca iz prvega odstavka 7. člena in prvega odstavka 16. člena tega zakona,
2. stroški opravljanja dopolnilnih pogojev (dopolnilni izpiti, pripravništvo, strokovni izpit) iz prvega odstavka 10. člena tega zakona,
3. stroški usposabljanja iz drugega odstavka 10. člena in petega odstavka 19. člena tega zakona,
4. stroški prilagoditvenega obdobja iz prve alineje prvega odstavka 19. člena tega zakona,
5. stroški opravljanja preizkusa iz druge alineje prvega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Stroški opravljanja strokovnega izpita ob prvi prijavi na strokovni izpit bremenijo delodajalca kandidata, če kandidat pri njem opravlja pripravništvo. Ob vsaki nadaljnji prijavi stroški strokovnega izpita bremenijo kandidata.
(3) Stroški opravljanja pripravništva se izplačujejo v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja zdravniško službo.
(4) Stroški izvedenca iz 1. točke prvega odstavka, stroški opravljanja dopolnilnih pogojev iz 2. točke prvega odstavka in stroški opravljanja preizkusa iz 5. točke prvega odstavka tega člena bremenijo ponudnika zaposlitve. Če kandidat oziroma vlagatelj k zahtevi ni priložil ponudbe za delo v Republiki Sloveniji, ti stroški bremenijo kandidata oziroma vlagatelja.
(5) Če se kandidat oziroma vlagatelj po svoji krivdi v 12 mesecih po izdani odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije ali odločbe o priznanju poklicne kvalifikacije specialist ne zaposli pri ponudniku zaposlitve, stroške izvedenca, dopolnilnih pogojev in opravljanja preizkusa iz prejšnjega odstavka kandidat oziroma vlagatelj povrne ponudniku zaposlitve. Vlagatelj, ki po končanem postopku iz razlogov, ki so na njegovi strani, ostane zaposlen pri ponudniku zaposlitve manj kot za enkratno obdobje trajanja prilagoditvenega obdobja, mora povrniti sorazmerni del stroškov postopka.
(6) Stroški usposabljanja iz 3. točke prvega odstavka in stroški prilagoditvenega obdobja iz 4. točke prvega odstavka tega člena bremenijo ponudnika zaposlitve.
(7) Stroški iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti višji od tistih, ki so za opravljanje posameznih dopolnilnih pogojev določeni za posameznike, ki so izobraževanje, pripravništvo in specializacijo končali v Republiki Sloveniji.
(8) Stroške iz 1. in 7. točke prvega odstavka tega člena določi minister.
V. OPRAVLJANJE REGULIRANEGA POKLICA NA PODROČJU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI
(samostojno opravljanje reguliranega poklica)
(1) Kandidat, ki mu je izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije iz prvega odstavka 14. člena tega zakona oziroma vlagatelj, ki mu je izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, lahko začne samostojno opravljati regulirani poklic na področju zdravstvene dejavnosti po vpisu v register pri pristojni zbornici ali ministrstvu, kot to določa zakon, ki ureja zdravniško službo, zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakon, ki ureja lekarniško dejavnost.
(2) Kandidat, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije zdravnik iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, lahko po vpisu v register pri Zdravniški zbornici Slovenije samostojno opravlja vse dejavnosti kot zdravnik z osnovno licenco, v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko začne kandidat oziroma vlagatelj samostojno opravljati reguliran poklic na področju zdravstvene dejavnosti po pridobitvi licence, če je tako določeno z zakonom, ki ureja zdravniško službo, zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost.
(4) Pristojna zbornica ali ministrstvo o vpisu v register oziroma izdaji licence odloči v 30 dneh od prejema popolne vloge za vpis v register oziroma izdajo licence.
(samostojno opravljanje demonstracijskih posegov)
(1) Ministrstvo lahko za največ tri mesece dovoli opravljanje demonstracijskih posegov kandidatu oziroma vlagatelju (v nadaljnjem besedilu: izvajalec demonstracijskih posegov).
(2) Izvajalec demonstracijskih posegov zahtevo za izdajo dovoljenja iz prejšnjega odstavka vloži pri ministrstvu.
(3) Zahteva vsebuje:
1. povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, iz katerega so razvidni obdobje in demonstracijski posegi, za katere povabilo velja,
2. dokazilo o dobrem imenu, ki ni starejše od treh mesecev,
3. potrdilo o nekaznovanosti v matični držav, ki ga izda pristojni organ v matični državi,
4. življenjepis z opisom delovnih izkušenj, znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela,
5. dokazilo, da je izvajalec zdravstvene dejavnosti zanj sklenil zavarovalno kritje v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, oziroma zakonom, ki ureja lekarniško dejavnost,
6. tri mnenja strokovnjakov s področja izvajanja demonstracijskih posegov, ki imajo najmanj deset let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu oziroma po opravljenem specialističnem izpitu za izvajanje demonstracijskih posegov na specialističnem področju, o ustreznem strokovnem znanju izvajalca demonstracijskih posegov.
(4) Ministrstvo po opravljenem postopku izvajalcu demonstracijskih posegov izda dovoljenje za začasno opravljanje demonstracijskih posegov za obdobje, za katero povabilo velja. Dovoljenje se po preteku časa, za katerega je bilo izdano, lahko znova izda, in sicer za največ tri mesece, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(5) Na podlagi dovoljenja pristojni organ izvajalca demonstracijskih posegov z dnem izdaje dovoljenja za obdobje iz prejšnjega odstavka začasno vpiše v register.
(6) Za izvajalca demonstracijskih posegov se glede načina opravljanja reguliranega poklica, etične, strokovne, kazenske in odškodninske odgovornosti, strokovnega nadzora nad njegovim delom in zavarovalnega kritja uporablja zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost in zakon, ki ureja zdravniško službo.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja zdravniško službo, zakon, ki ureja pacientove pravice, in zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, izvajalcu demonstracijskih posegov ni treba izkazati znanja slovenskega jezika.
(8) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je izvajalca demonstracijskih posegov povabil, zagotovi, da med izvajalcem demonstracijskih posegov in pacientom oziroma njegovimi družinskimi člani poteka sporazumevanje v slovenskem jeziku ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu v slovenskem jeziku.
(samostojno opravljanje reguliranega poklica vabljenega zdravnika)
(1) Kadar pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe ni mogoče zagotoviti neprekinjenega zdravstvenega varstva na način iz 44. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS), lahko ministrstvo ne glede na 10. člen ZZdrS za največ 12 mesecev dovoli opravljanje zdravniške službe zdravniku specialistu, ne glede na državo, v kateri je pridobil poklicno kvalifikacijo (v nadaljnjem besedilu: vabljeni zdravnik), pod naslednjimi pogoji:
– vabljeni zdravnik ima povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
– gre za zdravnika specialista, ki ima posebno strokovno znanje na določenem specialističnem področju, ki je potrebno za zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in
– izvajalec zdravstvene dejavnosti je zanj sklenil zavarovalno kritje v višini, kot velja za zaposlene zdravnike v zvezi z odgovornostjo za škodo v skladu z 61. členom ZZdrS.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka oziroma vabljeni zdravnik k pisni vlogi priloži:
1. povabilo izvajalca zdravstvene dejavnosti iz prejšnjega odstavka, iz katerega je razvidno obdobje, za katero povabilo velja;
2. potrdilo pristojnega organa oziroma organizacije iz države izvora, iz katerega je razvidno, da je vabljeni zdravnik registriran pri pristojnem organu oziroma organizaciji, da v državi izvora izpolnjuje pogoje za opravljanje zdravstvenih storitev in da mu ni niti začasno niti trajno odvzeta pravica do opravljanja poklica, ter potrdilo o nekaznovanosti;
3. življenjepis z opisom delovnih izkušenj, znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela;
4. dokazilo, da je izvajalec zdravstvene dejavnosti zanj sklenil zavarovalno kritje v višini, kot velja za zaposlene zdravnike v zvezi z odgovornostjo za škodo v skladu z 61. členom ZZdrS;
5. tri mnenja zdravnikov specialistov o izpolnjevanju pogoja iz druge alineje prejšnjega odstavka. To mnenje lahko dajo koordinator specializacije in dva mentorja. Mentorja morata imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu za specialnost, ki se preverja v postopku. Če pogoja iz prejšnjega stavka ni mogoče izpolniti v primeru sprejetih novih specializacij, mora mentor imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj po opravljenem specialističnem izpitu iz sorodne specialnosti;
6. dokazilo izvajalca zdravstvene dejavnosti, da neprekinjenega zdravstvenega varstva ni mogoče zagotoviti na način iz 44. člena ZZdrS.
(3) Ministrstvo po opravljenem postopku izdaje dovoljenja za samostojno opravljanje reguliranega poklica vabljenemu zdravniku izda dovoljenje za začasno opravljanje zdravniške službe za obdobje, za katero povabilo velja. Dovoljenje se po preteku časa, za katerega je bilo izdano, lahko znova izda, in sicer za največ 12 mesecev, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(4) Na podlagi dovoljenja iz prejšnjega odstavka zbornica vabljenega zdravnika, z dnem izdaje dovoljenja za obdobje iz prejšnjega odstavka, začasno vpiše v register zdravnikov.
(5) Za vabljenega zdravnika veljajo glede načina opravljanja zdravniške službe, etične, strokovne, kazenske in odškodninske odgovornosti, strokovnega nadzora nad njegovim delom in zavarovalnega kritja predpisi, ki veljajo za zdravnike, ki v Republiki Sloveniji opravljajo zdravniško službo.
(6) Ne glede na 11. člen ZZdrS in 19. člen Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, 55/17, 177/20 in 100/22 – ZNUZSZS) vabljenemu zdravniku ni treba izkazovati znanja slovenskega jezika.
(7) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki je vabljenega zdravnika povabil, zagotovi, da med vabljenim zdravnikom in pacientom oziroma njegovimi družinskimi člani poteka sporazumevanje v slovenskem jeziku ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava vabljeni zdravnik, v slovenskem jeziku.
Kandidat, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije zdravnik, doktor dentalne medicine, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica oziroma magister farmacije iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, in vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije zdravnik specialist, doktor dentalne medicine specialist, specialist medicinske biokemije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, pri pristojnem organu zaprosita za vpis v register in podelitev licence, na podlagi katere lahko samostojno opravljata regulirani poklic na področju zdravstvene dejavnosti.
28. člen
(zaposlitev kandidata pred priznanjem poklicne kvalifikacije)
(1) Za čas opravljanja pripravništva oziroma sekundariata se kandidat zaposli na delovnem mestu pripravnika oziroma sekundarija in opravlja delo pod mentorstvom.
(2) Za čas usposabljanja iz drugega odstavka 10. člena tega zakona se kandidat zaposli pri ponudniku zaposlitve na delovnem mestu pripravnika oziroma sekundarija in opravlja delo pod mentorstvom mentorja, ki ima enako vrsto strokovne izobrazbe in najmanj enako raven izobrazbe kot kandidat, ki se usposablja, in najmanj pet let delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu oziroma pridobljeni poklicni kvalifikaciji v zdravstveni dejavnosti na strokovnem področju, za katero se kandidat usposablja.
(3) Stroški iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– plačilo sredstev za plače in nadomestila plač ter druge obveznosti do kandidata iz naslova delovnega razmerja,
– plačilo stroškov mentorstva med usposabljanjem.
(zaposlitev vlagatelja pred priznanjem poklicne kvalifikacije)
(1) Za čas usposabljanja, prilagoditvenega obdobja oziroma opravljanja preizkusa se vlagatelj zaposli na delovnem mestu specializanta in opravlja delo pod mentorstvom.
(2) Stroški iz prejšnjega odstavka vključujejo:
– plačilo sredstev za plače in nadomestila plač ter druge obveznosti do vlagatelja iz naslova delovnega razmerja,
– plačilo stroškov mentorstva iz prejšnjega odstavka.
(1) Kandidat, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, in vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije iz prvega odstavka 22. člena tega zakona, morata za potrebe opravljanja reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti v Republiki Sloveniji imeti znanje slovenskega jezika, kot ga določata zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakon, ki ureja zdravniško službo.
(2) Znanje slovenskega jezika se dokazuje ob prijavi k strokovnemu izpitu oziroma ob prijavi k preizkusu. Če kandidat oziroma vlagatelj strokovnega izpita oziroma preizkusa ne opravlja, se znanje slovenskega jezika preverja po izdani odločbi o priznanju poklicne kvalifikacije, in sicer ob vpisu v register posameznih zdravstvenih poklicev, pred samostojnim opravljanjem reguliranega poklica v zdravstveni dejavnosti v Republiki Sloveniji.
(3) Dokazila o znanju slovenskega jezika iz prejšnjega odstavka podrobneje določata zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost, in zakon, ki ureja zdravniško službo.
(financiranje tečajev slovenskega jezika in opravljanja preverjanja znanja)
(1) Stroški tečaja slovenskega jezika in stroški preverjanja znanja slovenskega jezika, ki z izpolnjevanjem pogoja znanja slovenskega jezika iz prejšnjega člena nastanejo kandidatu oziroma vlagatelju, bremenijo javni zdravstveni zavod, ki je hkrati tudi ponudnik zaposlitve.
(2) Javni zdravstveni zavod iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povračilo stroškov iz prejšnjega odstavka iz proračuna Republike Slovenije, vendar največ do višine 300 eurov za posameznega kandidata oziroma vlagatelja.
(3) Kandidat oziroma vlagatelj, čigar ponudnik zaposlitve je upravičen do financiranja stroškov iz prvega odstavka tega člena, je upravičen do enkratne brezplačne udeležbe na tečaju slovenskega jezika in enkratnega brezplačnega preverjanja znanja iz slovenskega jezika. Če se kandidat oziroma vlagatelj po svoji krivdi v 12 mesecih po prijavi k tečaju slovenskega jezika in uspešno opravljenem preverjanju znanja slovenskega jezika ne zaposli pri javnem zdravstvenem zavodu iz prvega odstavka tega člena, stroške tečaja in stroške preverjanja znanja, ki so na tej podlagi nastali javnemu zdravstvenemu zavodu, povrne javnemu zdravstvenemu zavodu. Vlagatelj, ki po končanem postopku iz razlogov, ki so na njegovi strani, ostane zaposlen pri ponudniku zaposlitve manj kot za enkratno obdobje trajanja prilagoditvenega obdobja oziroma trajanja usposabljanja, mora povrniti sorazmerni del stroškov tečaja slovenskega jezika in stroškov preverjanja znanja slovenskega jezika javnemu zdravstvenemu zavodu.
(4) Zahtevek za povračilo stroškov iz drugega odstavka tega člena se vloži pri ministrstvu. Podrobnejši način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila, roke za predložitev zahtevkov ter višino in način povrnitve stroškov javnemu zdravstvenemu zavodu iz prvega odstavka tega člena oziroma v proračun Republike Slovenije določi minister.
(5) Stroški iz prvega odstavka tega člena bremenijo kandidata oziroma vlagatelja, če k zahtevi ni priložil ponudbe za delo. Stroški lahko bremenijo tudi ponudnika zaposlitve, ki ni javni zdravstveni zavod, pri čemer ponudnik zaposlitve ni upravičen do povračila stroškov iz drugega odstavka tega člena.
(priznanje poklicne kvalifikacije za delavce iz bivše SFR Jugoslavije)
(1) Posamezniku, ki je opravil pripravništvo, strokovni izpit oziroma specialistični izpit na področju zdravstvene dejavnosti pred 25. junijem 1991 v eni od republik bivše SFR Jugoslavije, se pripravništvo, strokovni izpit oziroma specialistični izpit prizna.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– dokazilo o dokončanem formalnem izobraževanju,
– dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu oziroma specialističnem izpitu,
– dokazilo o znanju slovenskega jezika.
(3) Na podlagi vloge posameznika iz prejšnjega odstavka ministrstvo posamezniku izda odločbo o priznanju poklicne kvalifikacije.
(4) Posamezniku, ki mu je bila izdana odločba iz prejšnjega odstavka, se na podlagi te odločbe podeli licenca iz 27. člena tega zakona.
(1) Za namen vodenja postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij in spremljanja stanja na področju priznavanja poklicnih kvalifikacij ministrstvo vodi evidenco o izdanih odločbah, ki vsebuje naslednje podatke:
1. zaporedno številko zahteve,
2. datum vložitve zahteve,
3. osebno ime kandidata oziroma vlagatelja,
4. datum in kraj rojstva kandidata oziroma vlagatelja,
5. državo pridobitve izobrazbe oziroma poklicne kvalifikacije kandidata oziroma vlagatelja,
6. vrsto priznanja poklicne kvalifikacije,
7. datum in številko upravnega akta, s katerim je bil postopek priznavanja poklicne kvalifikacije pravnomočno dokončan.
(2) Vsakdo ima pravico pridobiti podatke iz te evidence, razen podatkov iz 3. in 4. točke prejšnjega odstavka.
(1) Inšpekcijski nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvajata Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije in Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije.
(2) Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije izvaja nadzor nad izvrševanjem 24. člena, petega odstavka 25. člena, četrtega odstavka 26. člena, 27. člena, prvega in drugega odstavka 28. člena ter prvega odstavka 29. člena tega zakona.
(3) Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije izvaja nadzor nad izvrševanjem 30. člena tega zakona.
Inšpektor lahko poleg pooblastil, ki jih ima v skladu s splošnimi predpisi, pri izvajanju nadzora:
– odredi, da se nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi;
– odredi izvrševanje določb tega zakona oziroma prenehanje njegovih kršitev.
(1) Z globo od 400 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba:
– ki omogoči delo kandidatu ali vlagatelju, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije, ne da bil vpisan v register (prvi odstavek 24. člena),
– ki omogoči kandidatu ali vlagatelju, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije, opravljanje dejavnosti oziroma storitve, ki presegajo okvir pristojnosti, ki jih ima kot zdravnik z osnovno licenco (drugi odstavek 24. člena),
– ki omogoči opravljanje demonstracijskih posegov kandidatu oziroma vlagatelju, ki nima dovoljenja za začasno opravljanje demonstracijskih posegov in ni vpisan v register (četrti in peti odstavek 25. člena tega zakona),
– ki omogoči opravljanje zdravniške službe vabljenemu zdravniku, ki nima dovoljenja za začasno opravljanje zdravniške službe in ni vpisan v register (tretji in četrti odstavek 26. člena),
– ki kandidatu, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije zdravnik, doktor dentalne medicine, diplomirana medicinska sestra, diplomirana babica oziroma magister farmacije in vlagatelj, ki mu je bila izdana odločba o priznanju poklicne kvalifikacije zdravnik specialist, doktor dentalne medicine specialist, specialist medicinske biokemije, omogoči samostojno opravljanje reguliranega poklica na področju zdravstvene dejavnosti brez vpisa v register in veljavne licence (27. člen),
– ki za čas opravljanja pripravništva oziroma sekundariata ne zagotovi, da kandidat opravlja delo pod mentorstvom (prvi in drugi odstavek 28. člena),
– ki za čas usposabljanja, prilagoditvenega obdobja oziroma opravljanja preizkusa ne zagotovi, da vlagatelj opravlja delo pod mentorstvom (prvi odstavek 29. člena).
(2) Z globo od 100 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe.
(3) Z globo od 200 do 5.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, in samostojni podjetnik posameznik.
(4) Z globo od 100 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, in samostojnega podjetnika posameznika.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(rok za izdajo podzakonskih aktov)
(1) Minister, pristojen za zdravje, določi stroške iz 1. in 7. točke prvega odstavka 23. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(2) Minister, pristojen za zdravje, določi podrobnejši način vlaganja zahtevkov, obvezna dokazila, roke za predložitev zahtevkov ter višino in način povrnitve stroškov iz četrtega odstavka 31. člena tega zakona v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Postopki za priznavanje poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v tujini ali tretji državi, začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z dosedanjimi predpisi.
Z dnem uveljavitve tega zakona se za kandidate oziroma vlagatelje prenehajo uporabljati:
1. določbe 12., 13. in 14. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24) v delih, ki se nanašajo na izobrazbo oziroma poklicno kvalifikacijo, pridobljeno v tujini,
2. določbe 12.č in 19. člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS in 35/24),
3. določbe 4. člena Pravilnika o registru zdravnikov (Uradni list RS, št. 67/22).
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
1. Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10, 40/17 – ZZdrS-F, 203/20 – ZIUPOPDVE in 136/23 – ZIUZDS),
2. 26., 27., 28., 29., 30. in 31. člen Pravilnika o pripravništvu in strokovnih izpitih zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev na področju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 76/22, 58/23, 97/23 in 88/24),
3. 29.a, 29.b, 29.c, 29.d in 29.g člen Pravilnika o vsebini in poteku pripravništva in sekundariata ter strokovnem izpitu doktorjev dentalne medicine in zdravnikov,
4. 4. in 5. člen Pravilnika o zdravniških licencah (Uradni list RS, št. 48/15, 58/22 in 115/23),
5. 53., 54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63. in 64. člen Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij zdravnikov (Uradni list RS, št. 35/24).
6. Odredba o stroških v zvezi s postopkom priznavanja poklicne kvalifikacij (Uradni list RS, št. 3/11, 36/21 in 87/24).
(2) Odredba iz 6. točke prejšnjega odstavka se uporablja do izdaje akta iz 37. člena tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 501-07/25-1/23
Ljubljana, dne 23. maja 2025
EPA 1931-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
