Na podlagi 14. in 17. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje
V Pravilniku o normativih za opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje (Uradni list RS, št. 27/14, 47/17, 43/18, 56/21 in 82/23) se v 2.a členu za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;«.
Dosedanja druga do šesta alineja postanejo tretja do sedma alineja.
V 7. členu se za besedilom, ki se označi kot prvi odstavek, doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Pomočnik ravnatelja v zasebnem vrtcu mora imeti z zasebnim vrtcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.«.
V 13. členu se za besedilom, ki se označi kot prvi odstavek, doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.«.
V 13.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če vrtec v okviru sistemiziranih delovnih mest nima izvajalca dodatne strokovne pomoči ustrezne izobrazbe ali smeri, lahko za izvajanje ur dodatne strokovne pomoči pod pogoji iz 39.a člena tega pravilnika sklene dogovor z zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, osnovno šolo, ki izvaja prilagojene ali posebne programe vzgoje in izobraževanja ali centrom za zgodnjo obravnavo, lahko pa tudi z drugim vrtcem.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
(administrativni delavci)
(1) V samostojnem vrtcu s 15 ali več oddelki se sistemizira eno izmed naslednjih delovnih mest:
– tajnik VIZ VI (II)
– tajnik VIZ VI (I)
– tajnik VIZ VII/1 (II)
– tajnik VIZ VII/1 (I)
– poslovni sekretar VII/1
– poslovni sekretar VII/2.
(2) Tajnik VIZ VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II), na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(3) Tajnik VIZ VII/1 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(4) Poslovni sekretar VII/1 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi prve stopnje.
(5) Poslovni sekretar VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje.«.
Za 14. členom se dodata novi 14.a in 14.b člen, ki se glasita:
(1) V samostojnem vrtcu s 15 ali več oddelki se sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
– računovodja VI
– glavni računovodja VI
– računovodja VII/1
– glavni računovodja VII/1
– računovodja VII/2 (III)
– računovodja VII/2 (II)
– računovodja VII/2 (I)
– glavni računovodja VII/2.
(2) Računovodja VI in glavni računovodja VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(3) Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 morata imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe prve stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi prve stopnje. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(4) Računovodja VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi druge stopnje.
Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (III) na delovno mesto Računovodja VII/2 (II) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(5) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (II) na delovno mesto Računovodja VII/2 (I) sta:
– sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.
(6) Glavni računovodja VII/2 mora imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonodajo ustreza izobrazbi druge stopnje, 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami in opravljeno izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.
(sistemiziranje delovnih mest v vrtcu pri šoli)
V šoli, ki ima vrtec, se pri sistemizaciji delovnih mest iz 14. in 14.a člena tega pravilnika, sistemizira tako, da se upoštevajo oddelki šole in vrtca.«.
Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»V samostojnem vrtcu, ki ima več kot 15 oddelkov, se za vsakih dodatnih 16 oddelkov sistemizira dodatno delovno mesto knjigovodje V ali knjigovodje VI in administratorja V ali administratorja VI. Knjigovodja V in administrator V morata imeti srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI in administrator VI morata imeti višjo strokovno izobrazbo.«.
Besedilo 18. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V vrtcu se sistemizira delovno mesto čistilca II ali čistilca III na 600 m² čistilne talne površine, zmanjšane za površino kuhinje in prostore hišnika. Če delavec skrbi za dve do tri stavbe, se normativ zniža za 100 m², za štiri ali več stavb pa za 200 m².
(2) Čistilec II mora imeti pridobljeno osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.«.
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Drugi tehnični delavci so hišnik IV, voznik IV, hišnik V in tehniški sodelavec VI.
(2) Hišnik IV in voznik IV morata imeti končano srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V pa srednjo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI mora imeti višjo strokovno izobrazbo.
(3) V vrtcu z 18 oddelki se za delavce iz prejšnjega odstavka sistemizira eno delovno mesto. Če delavec skrbi za tri do pet stavb, se normativ zniža za dva oddelka, če skrbi za več kot pet stavb, pa se zniža za štiri oddelke.«.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
(vključitev otrok s posebnimi potrebami v redni oddelek)
(1) V posamezni oddelek sta lahko vključena največ dva otroka s posebnimi potrebami. Če sta v oddelek že vključena dva otroka s posebnimi potrebami, med šolskim letom pa se v program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo vključi še en otrok iz istega oddelka, so lahko do konca šolskega leta v oddelku trije otroci s posebnimi potrebami.
(2) Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini lahko odloči, da se v oddelku, v katerega so vključeni otroci s posebnimi potrebami, najvišji normativ števila otrok, ki ga določa 25. člen tega pravilnika, zmanjša za največ šest otrok.«.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
Občina, ustanoviteljica vrtca, lahko odobri akt o sistemizaciji vrtca, ki je pri določitvi deležev delovnih mest ugodnejši od normativov, kot jih določa ta pravilnik. V tem primeru ugodnejši normativi ne smejo biti financirani iz veljavne cene programa, temveč iz drugih virov, ki jih določi občina.«.
Za 39. členom se doda novo poglavje VI.A NORMATIVI ZA IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI in nova 39.a in 39.b člena, ki se glasita:
»VI. A NORMATIVI ZA IZVAJANJE DODATNE STROKOVNE POMOČI
(zagotavljanje dodatne strokovne pomoči)
(1) Otroku s posebnimi potrebami, ki se vključi v redni oddelek vrtca, zagotavlja dodatno strokovno pomoč vzgojitelj predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo in drug strokovni delavec, ki z zakonom in drugimi predpisi izpolnjuje pogoje za vzgojitelja predšolskih otrok za zgodnjo obravnavo v obsegu, kot to določa pravilnik.
(2) Če otrok potrebuje zahtevnejše storitve specialne obravnave, jih zagotovi center za zgodnjo obravnavo, storitve specialne pedagoške obravnave s področij tiflopedagogike, surdopedagogike, socialne pedagogike ali logopedije, pa lahko zagotavljajo zavodi za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in osnovne šole, ki izvajajo prilagojene ali posebne programe vzgoje in izobraževanja v okviru mobilne službe. Ure dodatne strokovne pomoči, ki se zagotavljajo otrokom v vrtcu, se upoštevajo pri sistemizaciji delovnega mesta v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oziroma osnovni šoli, ki izvaja prilagojeni ali posebni program vzgoje in izobraževanja, zato se jih vrtcu ne sme zaračunati.
(3) Vrtec organizira izvajanje dodatne strokovne pomoči v dogovoru s centrom za zgodnjo obravnavo, osnovno šolo, ki izvaja prilagojeni ali posebni program vzgoje in izobraževanja ali zavodom za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebam tako, da vzgojitelj za zgodnjo obravnavo, strokovni delavec iz zavoda, osnovne šole ali strokovnjak centra za zgodnjo obravnavo nudi dodatno strokovno pomoč otroku v času njegovega bivanja v vrtcu v skladu z navodili za prilagojeno izvajanje programa za predšolske otroke in dodatno strokovno pomočjo, ki so objavljena na spletni strani ministrstva, pristojnega za predšolsko vzgojo.
(normativi za določitev obsega dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami)
(1) Strokovna skupina za zgodnjo obravnavo lahko na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini, otroku določi dodatno strokovno pomoč v obsegu največ 120 ur v posameznem šolskem letu. Če se otroku dodatna strokovna pomoč dodeli med šolskim letom, se mu dodeli v sorazmernem deležu.
(2) Fizična pomoč se otroku s posebnimi potrebami določi pod pogoji iz 23. člena tega pravilnika.
(3) Otroku s posebnimi potrebami se zagotovi strokovni delavec ali strokovnjak za prilagojeno sporazumevanje za znakovni jezik in jezik gluhoslepih do največ 15 ur tedensko.
(4) Največji obseg in obliko dodatne strokovne pomoči otroku s posebnimi potrebami iz prvega odstavka tega člena določi strokovna skupina za zgodnjo obravnavo v vrtcu, upoštevaje razpoložljivost kadrov, ki so vrtcu zagotovljeni na podlagi akta o sistemizaciji delovnih mest v skladu z določbami tega pravilnika.
(5) Na podlagi zapisnika zdravnika ali individualnega načrta pomoči družini se prehajanje med programi otroku s posebnimi potrebami lahko zagotavlja znotraj vrtca.«.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(veljavnost ugotovitvenih sklepov)
Obseg dodatne strokovne pomoči, ki je na dan uveljavitve tega pravilnika otroku za šolsko leto 2024/25 že določen z ugotovitvenim sklepom, velja do izteka veljavnosti ugotovitvenega sklepa, vendar najdlje do 31. avgusta 2025.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-23/2025
Ljubljana, dne 20. maja 2025
EVA 2025-3350-0017
za vzgojo in izobraževanje
