Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (ZZSDT-E), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2025.
Št. 003-02-1/2025-101
Ljubljana, dne 3. maja 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ZZSDT-E)
1. člen
V Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23) se v 3. členu osma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L št. 382 z dne 28. 10. 2021, str. 1);«.
V 4. členu se za 3. točko dodajo nove 3.a do 3.g točka, ki se glasijo:
»3.a poslovna dejavnost: dejavnost, v kateri tujec ne pridobiva dohodka, neposredno ne opravlja prodaje ali storitev, temveč zgolj sodeluje na poslovnih sestankih, vzpostavlja poslovne stike, vključno s pogajanji v zvezi z opravljanjem storitev ali dejavnosti, tudi tistih v zvezi s pripravami na tržno prisotnost tujega delodajalca v Republiki Sloveniji;
3.b visoke poklicne kvalifikacije: kvalifikacije, dokazane z dokazilom o visokošolskih kvalifikacijah ali visoki poklicni usposobljenosti;
3.c visokošolske kvalifikacije: vsaka diploma, spričevalo ali drugo dokazilo o formalnih kvalifikacijah, ki ga je izdal pristojni organ in ki dokazuje uspešen zaključek visokošolskega programa ali enakovrednega programa terciarnega izobraževanja, in sicer sklopa študijskih predmetov, ki ga zagotavlja izobraževalna ustanova, ki jo država, v kateri ima izobraževalna ustanova sedež, priznava kot visokošolsko ustanovo ali enakovredno ustanovo terciarnega izobraževanja, kadar študij, potreben za pridobitev teh kvalifikacij, traja najmanj tri leta in ustreza najmanj ravni 6 Mednarodne standardne klasifikacije izobraževanja (ISCED 2011) ali 6. ravni evropskega ogrodja kvalifikacij v skladu z nacionalnim pravom;
3.č visoka poklicna usposobljenost: znanje, spretnosti in kompetence, potrjene s poklicnimi izkušnjami na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic ali sektor, naveden v pogodbi o zaposlitvi, in ki so bili pridobljeni v najmanj treh letih v obdobju zadnjih sedem let v zvezi s poklici po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 (SKP 08): 133 vodstveni delavci na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije in 25 strokovnjaki za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo;
3.d SOK: enotni sistem kvalifikacij v Republiki Sloveniji za razvrščanje kvalifikacij v ravni glede na učne izide, kot jih določa zakon, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij;
3.e 4. raven SOK: najmanj izobrazba, pridobljena po izobraževalnih programih za pridobitev srednje poklicne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 4. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
3.f 6. raven SOK: najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, ki je po zakonu, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 6. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;
3.g 7. raven SOK: najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu prve stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij;«.
V 5. členu se v drugem odstavku 9. točka spremeni tako, da se glasi:
»9. v Republiki Sloveniji opravljajo poslovno dejavnost. Ta dejavnost je časovno omejena na 90 dni v šestih mesecih, šteto od dneva prvega vstopa tujca v Republiko Slovenijo;«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V primeru dvoma, če gre za primere iz prejšnjega odstavka, pristojno ministrstvo v 15 dneh od prejema zahteve tujca, upravne enote ali pristojnega nadzornega organa na podlagi tega zakona o tem poda mnenje, in sicer:
1. v primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve;
2. v primerih iz 2. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost, za inovacije, za vzgojo in izobraževanje, za delo, za gospodarstvo, za turizem ali za šport;
3. v primerih iz 3., 4. in 11. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za kulturo;
4. v primeru iz 5. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za obrambo ali za notranje zadeve;
5. v primeru iz 6. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, za obrambo, za zdravje ali za okolje;
6. v primeru iz 7. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za promet;
7. v primerih iz 8., 9., 15. in 16. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, za turizem ali za obrambo;
8. v primerih iz 10. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost ali za inovacije;
9. v primerih iz 12. in 14. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za šport;
10. v primerih iz 13. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za znanost ali za gospodarstvo;
11. v primerih iz 17., 18. in 19. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za delo;
12. v primeru iz 20. točke prejšnjega odstavka – ministrstvo, pristojno za zdravje ali za delo.«.
V 12. členu se v petem odstavku za besedilom »razen tujca« doda vejica, besedilo »z najmanj visokošolsko izobrazbo« pa se nadomesti z besedilom »ki izkazuje izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK,«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Tujec je lahko še naprej zaposlen ali opravlja delo, opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik ali opravlja samostojno poklicno dejavnost tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, ali za izdajo dovoljenja za sezonsko delo, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo dovoljeno s predhodnim dovoljenjem za prebivanje ali dovoljenjem za sezonsko delo, do dokončne oziroma pravnomočne odločitve o vlogi.«.
Za šestim odstavkom se dodajo novi sedmi do štirinajsti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Tujec se lahko v poklicih in dejavnostih, ki jih minister, pristojen za delo, določi v skladu z devetim odstavkom 17. člena tega zakona, zaposli na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda.
(8) Za namen zaposlitev tujca iz prejšnjega odstavka zavod poda:
– soglasje k enotnemu dovoljenju za namen zaposlitve v skladu s 17. členom tega zakona,
– soglasje k modri karti EU v skladu z 20. členom tega zakona,
– soglasje k enotnemu dovoljenju za namen usposabljanja in izpopolnjevanja ali soglasje k enotnemu dovoljenju za namen opravljanja pripravništva v skladu s 25. členom tega zakona,
– soglasje k enotnemu dovoljenju za zastopnika v skladu s 27. členom tega zakona ali
– soglasje k enotnemu dovoljenju za namen sezonskega dela v skladu z 28. in 29. členom tega zakona.
(9) Zavod soglasje iz prejšnjega odstavka posreduje upravni enoti, ki vodi postopek, in vlagatelju. Zavod za namen zaposlitve tujca na podlagi podanega soglasja na zahtevo delodajalca nemudoma izda informativni list ter ga vroči delodajalcu.
(10) Tujec iz sedmega odstavka tega člena mora nastopiti delo v roku deset dni od vročitve informativnega lista iz prejšnjega odstavka. Če tujec dela ne nastopi v roku deset dni od vročitve informativnega lista, zavod soglasje umakne in o tem obvesti upravno enoto. Če tujec dokaže, da dela v roku deset dni od vročitve informativnega lista ni nastopil zaradi objektivnih razlogov (npr. bolezni tujca, smrti ožjega družinskega člana), zavod rok za nastop dela podaljša.
(11) Tujec iz sedmega odstavka tega člena je lahko zaposlen na podlagi potrdila o vloženi prošnji za prvo enotno dovoljenje in soglasja zavoda do pravnomočne odločitve o vlogi za izdajo enotnega dovoljenja.
(12) Po zaposlitvi tujca iz sedmega odstavka tega člena mora delodajalec v prvih šestih mesecih po nastopu dela v okviru delovnega časa in brezplačno za tujca zagotoviti udeležbo v javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur. O tej obveznosti mora delodajalec ob nastopu dela tujca pisno obvestiti v tujcu razumljivem jeziku.
(13) Delodajalec mora v šestih mesecih od nastopa dela tujca zavodu predložiti potrdilo izvajalca javnoveljavnega izobraževalnega programa o zaključeni udeležbi v programu učenja slovenskega jezika.
(14) Če se tujcu iz sedmega odstavka tega člena zaradi objektivnih razlogov (npr. zaradi bolezni tujca, nedostopnosti izobraževalnega programa) ni uspelo udeležiti izobraževalnega programa, mora o tem njegov delodajalec zavod pisno obvestiti v roku 15 dni po poteku roka za predložitev potrdila iz prejšnjega odstavka. Zavod na podlagi pisnega obvestila delodajalca rok za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka podaljša še za šest mesecev.«.
Dosedanji sedmi do deveti odstavek postanejo petnajsti do sedemnajsti odstavek.
V 14. členu se v prvem odstavku:
– v 1. točki besedilo »najmanj poklicno izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo najmanj na 4. ravni SOK«;
– v 3. točki besedilo »pridobil najmanj višješolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »uspešno zaključil najmanj višje strokovno izobraževanje in pridobil izobrazbo najmanj na 6. ravni SOK«.
V 17. členu se v prvem odstavku za 8. točko pika nadomesti s podpičjem ter doda nova 9. točka, ki se glasi:
»9. da delodajalec v zadnjih šestih mesecih ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta.«.
V tretjem odstavku se besedilo »najmanj visokošolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pogoj iz 9. točke prvega odstavka tega člena se ne upošteva, če delodajalec tujcu zagotovi plačo najmanj v višini bruto povprečne mesečne plače v preteklem letu v Republiki Sloveniji, ali če se v postopku podaje soglasja dokaže, da v evidenci brezposelnih oseb ni oseb, ki jim je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in ki izpolnjujejo pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.
V 19. členu se v četrtem odstavku besedilo »najmanj visokošolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK«.
V 20. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V postopku izdaje modre karte EU zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da ima tujec najmanj visoke poklicne kvalifikacije,
2. da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj šest mesecev, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
3. da so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 4., 5. in 7. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se besedilo »V prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »V prvem letu«.
V tretjem odstavku se besedilo »V prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »V prvem letu«, besedilo »1. in 7. točke« pa se nadomesti z besedilom »5. točke«.
V četrtem odstavku se besedilo »V prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »V prvem letu«.
V petem odstavku se besedilo »Po prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »Po prvem letu«.
Za petim odstavkom se dodajo novi šesti do deveti odstavek, ki se glasijo:
»(6) V postopku izdaje ali podaljšanja modre karte EU ali soglasja za zamenjavo za namen zaposlitve pri podjetjih iz drugega odstavka 16. člena tega zakona zavod preverja pogoje za izdajo soglasja k modri karti EU, določene v tem členu, razen pogojev iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(7) V primeru, da za modro karto EU zaprosi tujec, ki je v skladu s pogoji, določenimi v drugem odstavku 16. člena tega zakona, zaposlen v podjetju iz drugega odstavka 16. člena tega zakona, zavod v postopku podaje soglasja k modri karti EU ne preverja visokih poklicnih kvalifikacij, če so bile le te že preverjene v okviru podaje soglasja za zaposlitev pri podjetju iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
(8) V primeru, da za modro karto EU zaprosi tujec iz prejšnjega odstavka zaradi zaposlitve pri istem delodajalcu, zavod v postopku podaje soglasja k modri karti EU ne preverja pogoja iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.
(9) Imetnik modre karte EU lahko po enoletni zaposlitvi kot dopolnilno dejavnost opravlja tudi samozaposlitveno ali samostojno poklicno dejavnost.«.
Za 20. členom se dodajo novi 20.a do 20.d člen, ki se glasijo:
(zaposlitev visoko poklicno usposobljenih)
(1) V primeru, da se bo tujec zaposlil kot vodilni delavec na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (področna skupina poklicev 133 po Standardni klasifikaciji poklicev 2008 – SKP08) ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (podskupina poklicev 25 po SKP08), lahko pogoj iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena dokazuje tudi z visoko poklicno usposobljenostjo.
(2) Tujec v postopku ugotavljanja njegove visoke poklicne usposobljenosti za poklice iz prejšnjega odstavka predloži dokazilo:
– da je bil v zadnjih sedmih letih najmanj tri leta zakonito zaposlen kot vodilni delavec na področju storitev informacijske in komunikacijske tehnologije ali kot strokovnjak za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ali
– mnenje iz 20.b člena tega zakona, da ima ustrezne poklicne izkušnje, na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic, določen v pogodbi o zaposlitvi.
(3) Dokazilo iz prve alineje prejšnjega odstavka je lahko:
– potrdilo uradne institucije države, v kateri je bil tujec zaposlen, da je bil zadnjih sedem let zakonito zaposlen pri enem ali več delodajalcih in socialno zavarovan ali
– overjen prevod potrdila ali potrdil delodajalcev, iz katerega oziroma iz katerih je razvidno na katerih delovnih mestih in koliko časa je tujec opravljal delo, če v zadevni državi ni uradne institucije, ki izdaja potrdila iz prejšnje alineje.
(mnenje imenovanega strokovnjaka o poklicnih izkušnjah)
(1) Pisno mnenje, da ima tujec ustrezne poklicne izkušnje na ravni, primerljivi z visokošolskimi kvalifikacijami, ki so relevantne za poklic in delo, določeno v pogodbi o zaposlitvi (v nadaljnjem besedilu: mnenje), poda imenovani strokovnjak.
(2) Imenovani strokovnjak je lahko oseba, ki:
– ima izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK s področja računalništva in informatike ali elektrotehnike, elektronike in informacijskega inženiringa in
– je v zadnjih treh letih najmanj dve leti opravljala poklic, za katerega bo podajala mnenja.
(3) Imenovanega strokovnjaka imenuje komisija iz 20.c člena tega zakona za 5 let. Ob izpolnjevanju pogojev je lahko oseba ponovno imenovana za imenovanega strokovnjaka.
(4) Za mnenje imenovanega strokovnjaka zaprosi delodajalec, pri katerem se bo tujec zaposlil. Mnenje velja le za zaposlitev pri delodajalcu, pri katerem se bo tujec na podlagi izdanega mnenja zaposlil.
(5) Imenovani strokovnjak mnenje poda najpozneje v 30 dneh. Če mnenja ne poda v 30 dneh, lahko delodajalec zaprosi za mnenje drugega imenovanega strokovnjaka. Mnenje imenovani strokovnjak posreduje tujcu, delodajalcu in komisiji iz 20.c člena tega zakona.
(6) Stroške mnenja imenovanega strokovnjaka plača delodajalec.
(1) Komisijo, ki opravlja naloge v zvezi z ugotavljanjem poklicnih izkušenj (v nadaljnjem besedilu: komisija), imenuje minister, pristojen za delo, za dobo pet let. Isti člani in namestniki komisije so lahko imenovani večkrat.
(2) Delo članov komisije je brezplačno. Prostore in gradivo za delo komisije zagotavlja ministrstvo, pristojno za delo.
(3) Komisijo sestavlja pet članov, ki imajo vsak svojega namestnika, ki ga nadomešča v njegovi odsotnosti. Člane komisije in njihove namestnike predlagajo reprezentativne delodajalske organizacije, reprezentativne sindikalne organizacije, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, in ministrstvo, pristojno za delo. Člani in namestniki komisije, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, so predstavniki ministrstev. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za delo, v njegovi odsotnosti pa ga nadomešča njegov namestnik.
(4) Komisija se sestaja po potrebi, na predlog predsednika komisije ali na predlog vsaj dveh članov komisije. Komisija odloča v sestavi petih članov.
(5) Člana komisije ali njegovega namestnika razreši minister, pristojen za delo, na predlog organa, ki je člana in namestnika člana predlagal.
(6) Komisija opravlja naloge:
– na predlog reprezentativne delodajalske organizacije ali reprezentativne sindikalne organizacije sprejema standarde in kompetence, ki se zahtevajo za posamezen poklic iz prvega odstavka 20.a člena tega zakona. Komisija o standardu in kompetenci za posamezni poklic odloči v 30 dneh od prejema predloga,
– na predlog reprezentativne delodajalske organizacije ali reprezentativne sindikalne organizacije imenuje strokovnjake iz prejšnjega člena. Komisija o imenovanju predlaganega strokovnjaka odloči v 30 dneh od prejema predloga,
– razrešuje imenovane strokovnjake iz prejšnjega člena.
(7) Komisija za namen opravljanja nalog v zvezi z ugotavljanjem poklicnih izkušenj vodi seznam imenovanih strokovnjakov iz 20.b člena tega zakona z naslednjimi podatki:
– osebno ime,
– izobrazba,
– EMŠO,
– firma ali ime delodajalca, pri katerem je imenovani strokovnjak zaposlen, ali podatek, da je imenovani strokovnjak samozaposlen oziroma opravlja samostojno poklicno dejavnost.
(8) Seznam imenovanih strokovnjakov s podatki o osebnem imenu in izobrazbi se z namenom seznanitve delodajalcev objavi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za delo. Po razrešitvi se podatki o imenovanem strokovnjaku izbrišejo s seznama imenovanih strokovnjakov in s spletnih strani ministrstva, pristojnega za delo.
(9) Komisija dela po poslovniku, ki ga izda minister, pristojen za delo.
(delo in razrešitev imenovanih strokovnjakov)
(1) Imenovani strokovnjak pri podaji mnenja navede:
– osebno ime tujca, državo rojstva in njegovo izobrazbo;
– firmo ali ime delodajalca iz Republike Slovenije, pri katerem se tujec želi zaposliti;
– poklic, ki ga bo tujec opravljal;
– opis poklicnih izkušenj tujca in
– ali poklicne izkušnje ustrezajo sprejetim standardom in kompetencam za poklic in za delo, ki ga bo tujec pri delodajalcu opravljal na podlagi pogodbe o zaposlitvi.
(2) Komisija imenovanega strokovnjaka razreši na pisno zahtevo imenovanega strokovnjaka.
(soglasje za tujca, ki ima v državi članici EU že izdano modro karto EU)
V postopku izdaje modre karte EU za tujca, ki ima v državi članici EU že izdano modro karto EU, zavod na zahtevo upravne enote poda soglasje k modri karti EU, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da ima tujec odločbo organa, pristojnega za priznavanje poklicnih kvalifikacij, ali mnenje organa, pristojnega za priznavanje ali vrednotenje izobraževanja, če bo opravljal regulirani poklic,
– da ima tujec najmanj visoke poklicne kvalifikacije, če bo opravljal nereguliran poklic in če je bil v prvi državi članici zaposlen manj kot dve leti,
– da je priložena s strani delodajalca podpisana pogodba o zaposlitvi za najmanj šest mesecev, s katero je tujcu zagotovljena plača v višini najmanj povprečne letne bruto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
– da je izpolnjen pogoj iz 1. točke prvega odstavka 17. člena tega zakona.«.
V 23. členu se v četrtem odstavku:
– v 2. točki besedilo »najmanj poklicno izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo najmanj na 4. ravni SOK«;
– v 3. točki besedilo »najmanj visokošolsko izobrazbo« nadomesti z besedilom »izobrazbo najmanj na 7. ravni SOK«.
V 25. členu se v drugem odstavku druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– tujec izkazuje izobrazbo najmanj na 6. ravni SOK, pridobljeno v zadnjih dveh letih pred vložitvijo vloge, ali dokazilo o vključitvi v najmanj višje strokovno izobraževanje, ki omogoča pridobitev izobrazbe najmanj na 6. ravni SOK.«.
V šestem odstavku se v 1. točki besedilo »višješolski ali visokošolski izobrazbi ali področju študija« nadomesti z besedilom »izobrazbi najmanj na 6. ravni SOK ali področju izobraževanja«.
V 28. členu se v prvem odstavku besedilo »v kmetijstvu ali gozdarstvu« nadomesti z besedilom »v kmetijstvu, gozdarstvu, gostinstvu ali turizmu«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sezonsko delo se lahko izvaja zgolj na podlagi pogodbe o zaposlitvi, razen v primerih, ki jih določa zakon, ki ureja začasno in občasno delo v kmetijstvu.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo tretji do peti odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane šesti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na četrti odstavek tega člena se lahko za nadaljnje opravljanje sezonskega dela pri istem delodajalcu enotno dovoljenje podaljša pod pogojem, da je vlogi za podaljšanje enotnega dovoljenja priloženo mnenje zbornice, pristojne za kmetijstvo in gozdarstvo, da je prišlo do izrednih pridelovalnih pogojev (npr. podaljšanje vegetacije), ali mnenje zbornice, pristojne za turizem in gostinstvo, da je prišlo do podaljšanja turistične sezone in s tem povečane potrebe gostinskih storitev ter pogodba o zaposlitvi oziroma pogodba civilnega prava za predmetno obdobje. V postopku podaljšanja enotnega dovoljenja za ta namen soglasje zavoda ni potrebno.«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Če bi tujec, ki je zaposlen ali opravlja delo na podlagi dovoljenja za sezonsko delo, po izteku veljavnosti predhodnega dovoljenja za sezonsko delo želel zamenjati delodajalca ali naročnika dela, mora vložiti vlogo najpozneje 15 dni pred iztekom veljavnosti dovoljenja za sezonsko delo. V primeru, da zavod o vlogi ne odloči do izteka veljavnosti predhodnega dovoljenja za sezonsko delo, se lahko tujec pri drugem delodajalcu zaposli ali opravlja delo na podlagi potrdila o vloženi prošnji in pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava, in sicer do odločitve zavoda.
(8) Zavod o prošnji tujca za izdajo dovoljenja za sezonsko delo, ki je imel v zadnjih petih letih v Republiki Sloveniji vsaj enkrat izdano enotno dovoljenje za sezonsko delo, daljše od 90 dni, ali dovoljenje za sezonsko delo, odloči nemudoma, najpozneje pa v desetih dneh od prejema popolne prošnje.«.
V 33. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, je lahko zaposlen le na podlagi veljavne izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je označena pravica do dela, kateri upravna enota ob vročitvi priloži tudi informativni list. Do izdaje izkaznice dovoljenja za prebivanje, na kateri je označena pravica do dela, se tujec lahko zaposli in vključi v obvezna socialna zavarovanja na podlagi veljavne izkaznice dovoljenja za prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, in informativnega lista iz drugega odstavka tega člena.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Tujec je lahko še naprej zaposlen pri istem delodajalcu tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo dovoljeno s predhodnim dovoljenjem za prebivanje.«.
V 34. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Tujec lahko še naprej opravlja delo pri istem naročniku dela, opravlja dejavnost kot samostojni podjetnik posameznik ali opravlja samostojno poklicno dejavnost tudi v času, ko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi potrdila o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi zakona, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, vendar izključno pod pogoji in v obsegu, kot mu je bilo dovoljeno s predhodnim dovoljenjem za prebivanje.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
(prijava izvajanja prevozov s strani izvajalcev iz tretjih držav)
(1) Tuji delodajalec, ki čezmejno izvaja storitve v dejavnosti mednarodnega prevoza, pred začetkom izvajanja storitve na ozemlju Republike Slovenije oziroma pred začetkom izvajanja storitve za naročnika iz Republike Slovenije opravi spletno prijavo na zavodu, ki vključuje podatke o:
1. firmi ali imenu in sedežu tujega delodajalca,
2. osebnemu imenu, datumu rojstva in državljanstvu napotenega voznika ter njegovemu naslovu stalnega ali začasnega prebivališča v državi zaposlitve,
3. osebnemu imenu odgovorne osebe delodajalca, ki ga tuji delodajalec pooblasti za stike z nadzornimi organi, vključno s pošiljanjem in prejemanjem dokumentov in obvestil ter vročanjem, v skladu z določbami zakona, ki ureja splošni upravni postopek,
4. vrsti storitve (mednarodni prevoz, dvostranski prevoz, kabotaža),
5. predvidenemu datumu začetka in konca izvajanja storitev – obdobje napotitve,
6. državah, med katerimi se izvaja storitev mednarodnega prevoza, oziroma določitev lokacij v Republiki Sloveniji v primeru opravljanja storitev kabotaže,
7. številki licence Skupnosti za opravljanje prevozov,
8. registrski oznaki motornega vozila.
(2) O opravljeni prijavi zavod tujemu delodajalcu izda potrdilo.
(3) Tuji delodajalec iz prvega odstavka tega člena mora v času izvajanja storitev v Republiki Sloveniji delavcu zagotoviti pravice v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki se nanašajo na položaj delavcev, napotenih na delo v Republiko Slovenijo.
(4) V času izvajanja storitve mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji delodajalec zagotovi, da napoteni delavec hrani in na zahtevo nadzornega organa da na razpolago naslednja dokazila:
– potrdilo o opravljeni prijavi iz drugega odstavka tega člena;
– elektronski tovorni list (e-CMR) ali tovorni list (CMR) oziroma druga ustrezna dokazila o prevozih, ki vsebujejo podatke iz 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CRM),
– dokazilo o vključenosti v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji ali konvencijsko dokazilo, izdano v skladu z mednarodnim sporazumom o socialnem zavarovanju.
(5) Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za samozaposlene osebe, ko izvajajo storitve v dejavnosti mednarodnega prevoza v Republiki Sloveniji.
(6) Storitev iz prvega odstavka tega člena lahko posamezni delavec tujega delodajalca izvaja neprekinjeno sedem dni ter v skupnem trajanju 90 dni v koledarskem letu.«.
V 38. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Zavod v času veljavnosti modre karte EU umakne soglasje:
– če v času visokokvalificirane zaposlitve ni več izpolnjen pogoj iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona,
– če je imetnik modre karte EU, ki ima modro karto EU manj kot dve leti, neprekinjeno več kot tri mesece odjavljen iz obveznih socialnih zavarovanj,
– če je imetnik modre karte EU, ki ima modro karto EU dve leti ali več, neprekinjeno več kot šest mesecev odjavljen iz socialnih zavarovanj,
– če imetnik modre karte zaradi bolezni, invalidnosti ali starševskega dopusta več kot 12 mesecev ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke prvega odstavka 20. člena tega zakona.«.
Za sedmim odstavkom se dodajo novi osmi do deseti odstavek, ki se glasijo:
»(8) Če zavod umakne soglasje na podlagi prve alineje prvega odstavka tega člena v povezavi s 50. členom tega zakona ali na podlagi druge alineje prvega odstavka tega člena in pristojni organ na podlagi tretje ali četrte alineje prvega odstavka 56. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP, 48/23, 115/23, 62/24 – ZUOPUE in 96/24 – odl. US) razveljavi enotno dovoljenje za sezonsko delo, daljše od 90 dni, se šteje, da je bil tujec s strani delodajalca ali naročnika dela oškodovan, ker ne more nadaljevati s sezonsko zaposlitvijo ali z delom oziroma ker mora za ponovno zaposlitev ali opravljanje dela pridobiti novo enotno dovoljenje za sezonsko delo.
(9) Tujec iz prejšnjega odstavka je upravičen do pavšalne odškodnine v višini tri-kratnika bruto minimalne plače, nazadnje objavljane v Uradnem listu Republike Slovenije. Pavšalno odškodnino je dolžan plačati delodajalec ali naročnik dela v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi enotnega dovoljenja za sezonsko delo, daljše od 90 dni.
(10) Če delodajalec ali naročnik dela pavšalne odškodnine ne plača v roku iz prejšnjega odstavka, lahko tujec pavšalno odškodnino uveljavlja pred pristojnim sodiščem.«.
Dosedanji osmi odstavek postane enajsti odstavek.
V 40. členu se za četrtim odstavkom dodajo novi peti do sedmi odstavek, ki se glasijo:
»(5) Če zavod dovoljenje za sezonsko delo razveljavi na podlagi prve alineje prvega odstavka tega člena v povezavi s 50. členom tega zakona ali na podlagi druge alineje prvega odstavka tega člena se šteje, da je bil tujec s strani delodajalca ali naročnika dela oškodovan, ker ne more nadaljevati s sezonsko zaposlitvijo ali z delom oziroma ker mora za ponovno zaposlitev ali opravljanje dela pridobiti novo dovoljenje za sezonsko delo.
(6) Tujec iz prejšnjega odstavka je upravičen do pavšalne odškodnine v višini tri-kratnika bruto minimalne plače, nazadnje objavljane v Uradnem listu Republike Slovenije. Pavšalno odškodnino je dolžan plačati delodajalec ali naročnik dela v roku 15 dni od dneva pravnomočnosti odločbe o razveljavitvi dovoljenja za sezonsko delo.
(7) Če delodajalec ali naročnik dela pavšalne odškodnine ne plača v roku iz prejšnjega odstavka, lahko tujec pavšalno odškodnino uveljavlja pred pristojnim sodiščem.«.
V 44. členu se v drugem in četrtem odstavku za besedilom »začetka izvajanja storitev« dodata vejica in besedilo »o opravljenih prijavah izvajanja prevozov s strani izvajalcev iz tretjih držav«.
V 47. členu se v prvem odstavku za peto alinejo doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– evidenca prijav iz prvega odstavka 36.a člena tega zakona;«.
Za dosedanjo šesto alinejo, ki postane sedma alineja, se doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– evidenca delodajalcev, tujih delodajalcev in naročnikov dela iz 42. člena tega zakona, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za namen seznanitve delavcev s kršilci delovnopravne zakonodaje in odvračanja od novih kršitev delovno pravne zakonodaje se firma in sedež oziroma ime in naslov delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika dela ter obdobje prepovedi zaposlovanja in dela tujcev objavi na spletni strani zavoda. Objava se umakne po izteku časa prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev.«.
V 48. členu se v prvem odstavku:
– v 9. točki v oklepaju za besedilom »obdobje veljavnosti,« doda besedilo »datum vročitve,«,
– v 10. točki v oklepaju za besedilom »obdobje veljavnosti,« doda besedilo »datum vročitve,«,
– v 11. točki v oklepaju za besedilom »obdobje veljavnosti,« doda besedilo »datum vročitve,«,
– v 13. točki v oklepaju za besedilom »obdobje veljavnosti« doda vejica in besedilo »datum vročitve«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Evidenca zavoda o prijavah izvajanja prevozov s strani izvajalcev iz tretjih držav vsebuje podatke o:
1. firmi ali imenu in sedežu tujega delodajalca;
2. osebnemu imenu, datumu rojstva in državljanstvu napotenega voznika;
3. odgovorni osebi delodajalca, ki ga tuji delodajalec pooblasti za stike z nadzornimi organi;
4. vrsti storitev, ki jih opravlja posamezni tuji delodajalec (mednarodni prevoz, ki ni dvostranske narave, kabotaža);
5. predvidenemu datumu začetka in konca izvajanja storitev – obdobje napotitve;
6. državah, med katerimi se izvaja storitev mednarodnega prevoza;
7. o lokacijah v Republiki Sloveniji, v primeru opravljanja storitev kabotaže;
8. številki licence Skupnosti;
9. državi registracije vozila in registrski oznaki vozila.«.
Za dosedanjim šestim odstavkom, ki postane sedmi odstavek, se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Evidenca zavoda o delodajalcih, tujih delodajalcih in naročnikih dela iz 42. člena tega zakona, ki jim je prepovedano zaposlovanje in delo tujcev oziroma izvajanje storitev, vsebuje podatke o:
1. firmi in sedežu oziroma imenu in naslovu delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika dela;
2. matični številki delodajalca, tujega delodajalca ali naročnika dela;
3. vrsti kršitve delovnopravne zakonodaje;
4. organu, ki je ugotovil kršitev;
5. vrsti akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
6. datumu akta, s katerim je ugotovljena kršitev;
7. pravnomočno izrečeni kazni delodajalcu, tujemu delodajalcu ali naročniku dela;
8. obdobju prepovedi zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev.«.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V 49. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Upravljavci evidenc iz 5. in 6. točke prvega odstavka tega člena za namen upravljanja evidence iz osme alineje prvega odstavka 47. člena tega zakona zavodu po uradni dolžnosti posredujejo podatke o pravnomočno izrečenih globah iz 42. člena tega zakona.«.
Dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek.
V 59. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba naročnika storitve, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.«.
Za 59. členom se dodata nova 59.a in 59.b člen, ki se glasita:
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje za prekršek tuji delodajalec, zavezanec za prijavo, oziroma tuja samozaposlena oseba, ki ne opravi prijave iz prvega odstavka 36.a člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba tujega delodajalca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(1) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki ob prvi zaposlitvi tujca ne izpolni obveznosti zagotavljanja udeležbe v javnoveljavnem izobraževalnem programu za odrasle za učenje slovenskega jezika v trajanju najmanj 80 ur na lastne stroške in v okviru delovnega časa (dvanajsti odstavek 12. člena).
(2) Z globo od 3.000 do 30.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zavodu v predpisanem roku ne predloži potrdila o izpolnjeni obveznosti (trinajsti odstavek 12. člena).
(3) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, ki stori prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(sprememba 13. člena ZČmIS-1)
V Zakonu o čezmejnem izvajanju storitev (Uradni list RS, št. 40/23; v nadaljnjem besedilu: ZČmIS-1) se v 13. členu šesti odstavek črta.
(dopolnitev 20. člena ZČmIS-1)
V ZČmIS-1 se v 20. členu za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Informacije na izjavi iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona se v podatkovnem skladišču IMI za namene preverjanja hranijo 24 mesecev.«.
(dopolnitev 26. člena ZČmIS-1)
V ZČmIS-1 se v 26. členu za desetim odstavkom doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Pristojni nadzorni organi na področju mednarodnega prevoza se izogibajo nepotrebnim zamudam pri izvajanju nadzornih ukrepov, ki bi lahko vplivale na trajanje in datume napotitve.«.
(1) Minister, pristojen za delo, v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona izda poslovnik iz 20.c člena tega zakona.
(2) Organizacije in ministrstva iz 20.c člena tega zakona predlagajo člane in namestnike članov komisije v roku dveh mesecev po uveljavitvi tega zakona.
Postopki na podlagi 17. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo in 42/23; v nadaljnjem besedilu: ZZSDT), ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se končajo v skladu z ZZSDT.
(začetek veljavnosti in uporaba)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne trideseti dan po njegovi uveljavitvi, razen spremenjeni 20. člen in novi 20.a do 20.d člen zakona, ki se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo določbe ZZSDT.
Št. 101-08/25-2/22
Ljubljana, dne 25. aprila 2025
EPA 1922-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
