Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih (ZTuj-2I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2025.
Št. 003-02-1/2025-100
Ljubljana, dne 3. maja 2025
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TUJCIH (ZTuj-2I)
1. člen
V Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr., 105/22 – ZZNŠPP, 48/23, 115/23 in 62/24 – ZUOPUE) se v 1. členu v drugem odstavku enajsta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktivo (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L št. 382 z dne 28. 10. 2021, str. 1);«.
V tretjem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Uredbe (EU) 2018/1806 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L št. 303 z dne 28. 11. 2018, str. 39), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2023/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. aprila 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2018/1806 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so izvzeti iz te obveznosti (UL L št. 110 z dne 25. 4. 2023, str. 1);«.
V sedmi alineji se pika na koncu besedila nadomesti s podpičjem in doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– Uredbe (EU) 2018/1240 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter spremembi uredb (EU) št. 1077/2011, (EU) št. 515/2014, (EU) 2016/399, (EU) 2016/1624 in (EU) 2017/2226 (UL L št. 236 z dne 19. 9. 2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1240/EU).«.
V 2. členu se 23. točka spremeni tako, da se glasi:
»23. Žrtev trgovine z ljudmi je tujec, ki ni državljan EU, in je bil zaradi prostitucije ali drugih oblik spolnih zlorab, prisilnega dela, beračenja, suženjstva ali njemu podobnega razmerja, služabništva, storitve kaznivih dejanj ali trgovine z organi, človeškimi tkivi ali krvjo kupljen, prevzet, nastanjen, prepeljan, prodan, izročen ali je bilo z njim kako drugače razpolagano.«.
Za 46. točko se dodata novi 47. in 48. točka, ki se glasita:
»47. Potovalna odobritev ima pomen, kot je določen z Uredbo 2018/1240/EU.
48. ETIAS je Evropski sistem za potovalne informacije in odobritve v skladu z Uredbo 2018/1240/EU.«.
V 3. členu se v petem odstavku za besedilom »s katerim se ureja začasno zatočišče,« doda besedilo »za osebe, ki so zaprosile za začasno zaščito v Republiki Sloveniji po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb,«.
Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
(1) Tujec, ki za vstop v Republiko Slovenijo potrebuje potovalno odobritev, mora to pridobiti v skladu z Uredbo 2018/1240/EU, pri čemer mora biti potovalna odobritev veljavna za nameravani čas bivanja tujca na območju Republike Slovenije.
(2) Tujcu se potovalna odobritev odobri, zavrne, razveljavi ali prekliče v skladu z Uredbo 2018/1240/EU. O potovalni odobritvi odloča Policija. Kot datum prejema odločbe o odobritvi, zavrnitvi, razveljavitvi ali preklicu potovalne odobritve se šteje datum prejema uradnega obvestila o odločitvi, kot ga določa Uredba 2018/1240/EU.
(3) Zoper zavrnitev, preklic ali razveljavitev potovalne odobritve se lahko tujec pritoži v osmih dneh od prejema odločbe. Pritožba se vloži pisno v slovenskem jeziku prek informacijskega sistema ETIAS. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(4) Vročanje odločb in drugih pisanj v zvezi s potovalno odobritvijo poteka prek informacijskega sistema ETIAS v skladu z Uredbo 2018/1240/EU.«.
V 12. členu se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji v nasprotju s 7., 8. ali prvim odstavkom 8.a člena tega zakona;«.
V 16. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prevoznik lahko pripelje tujca na zunanjo mejo po kopenski, zračni ali vodni poti samo, če ima tujec ustrezno potno listino in veljavno potovalno odobritev oziroma ustrezno listino iz 8. člena tega zakona, če je potovalna odobritev oziroma ustrezna listina iz 8. člena tega zakona pogoj za vstop tujca v Republiko Slovenijo.«.
V 20. členu se v prvem odstavku:
– prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ki je družinski član državljana EU, slovenskega državljana ali družinski član državljana Združenega kraljestva in namerava v Republiki Sloveniji prebivati zaradi združitve družine z državljanom EU, slovenskim državljanom oziroma državljanom Združenega kraljestva;«;
– v drugi alineji besedilo »razen če je z mednarodnim sporazumom določeno drugače« nadomesti z besedilom »ob pogoju obstoja vzajemnosti«;
– za dosedanjo tretjo alinejo dodata novi četrta in peta alineja, ki se glasita:
»– zaradi sodelovanja v mednarodnih študijskih izmenjavah pri izvajalcih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ali v mednarodni študijski izmenjavi pri akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ki se izvajajo v Republiki Sloveniji;
– za katerega je izdan sklep o obstoju interesa Republike Slovenije za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi tretjega odstavka 51. člena tega zakona;«;
– dosedanje četrta do deveta alineja postanejo šesta do enajsta alineja.
V 34. členu se v tretjem odstavku za besedo »če« doda besedilo »zakonito prebiva v Republiki Sloveniji ali«.
V četrtem odstavku se za prvim stavkom dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita: »Če tujec iz prejšnjega stavka prstnih odtisov ni dal v tujini, jih lahko da pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. Tujec ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji in je bila prošnja vložena pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, lahko prstne odtise da pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji ali pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini.«.
V petem odstavku se besedilo »do enega leta« nadomesti z besedilom »do dveh let«.
V šestem odstavku se v prvi alineji za besedilom »pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji« doda besedilo »in v Republiki Sloveniji v času vročitve prebiva zakonito«.
V sedmem odstavku se v prvi alineji za besedilom »pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji« doda besedilo »in v Republiki Sloveniji v času vročitve prebiva zakonito«.
V devetem odstavku se beseda »osmih« nadomesti z besedo »desetih«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Tujec, ki ima v Republiki Sloveniji priznan status mednarodne zaščite na podlagi zakona, ki ureja mednarodno zaščito, in tujec, ki ima v Republiki Sloveniji priznano začasno zaščito na podlagi zakona, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb, lahko pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve. V tem primeru se šteje, da se z ugoditvijo prošnji tujec odpoveduje statusu osebe z mednarodno zaščito ali osebe z začasno zaščito, na kar ga pristojni organ posebej opozori. O vloženi prošnji pristojni organ tujcu izda potrdilo. Z vročitvijo enotnega dovoljenja tujcu preneha status mednarodne zaščite ali status osebe z začasno zaščito. Pristojni organ o tem obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in urad, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Tujec, ki ima v Republiki Sloveniji status prosilca za mednarodno zaščito v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, lahko pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve, če v Republiki Sloveniji ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, za katerega je mogoče izreči zaporno kazen, daljšo od treh let, je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, in je bil v zadnjih štirih mesecih vanje vključen vsaj tri mesece. Prvo enotno dovoljenje za prebivanje in delo za namen zaposlitve se tujcu izda, če je vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, če izpolnjuje druge pogoje za izdajo posamezne vrste prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, določene s tem zakonom, in če niso podani razlogi za zavrnitev izdaje posamezne vrste prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, določeni s tem zakonom. Če je tujcu prošnja za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji pravnomočno zavržena ali mu je pravnomočno priznana mednarodna zaščita v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, se postopek za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve iz tega odstavka, ki še ni pravnomočno končan, ustavi, o čemer pristojni organ tujca ob vložitvi prošnje posebej opozori. Če je tujcu prošnja za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, se vložena prošnja iz tega odstavka, o kateri še ni bilo dokončno odločeno, šteje za prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve iz devetega odstavka 37. člena tega zakona, o čemer pristojni organ tujcu izda potrdilo o vloženi prošnji iz devetega odstavka 37. člena tega zakona. V primeru iz prejšnjega stavka se prvo enotno dovoljenje za prebivanje in delo za namen zaposlitve tujcu izda, če izpolnjuje pogoje iz prve, druge in tretje alineje devetega odstavka 37. člena tega zakona. Z vročitvijo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve tujcu se postopek za priznanje mednarodne zaščite, ki do takrat še ni pravnomočno končan, ustavi, o čemer pristojni organ tujca ob vložitvi prošnje posebej opozori. Pristojni organ o vročitvi prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve obvesti ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in urad, pristojen za oskrbo in integracijo migrantov.«.
V 35. členu se v drugem odstavku v sedmi alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova osma alineja, ki se glasi:
»– digitalnim nomadom.«.
V 36. členu se v šestem odstavku beseda »osmih« nadomesti z besedo »petnajstih«.
V 37. členu se v tretjem odstavku besedilo »ne dlje od enega leta« nadomesti z besedilom »ne več kot za dve leti«.
V četrtem odstavku se besedilo »vendar največ za dve leti« nadomesti z besedilom »vendar ne več kot za tri leta« ter na koncu odstavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če ima tujec dovoljenje, izdano na podlagi mednarodnega sporazuma, ki se v postopku pridobitve enotnega dovoljenja šteje kot soglasje k izdaji enotnega dovoljenja, pa za čas veljavnosti dovoljenja na podlagi mednarodnega sporazuma.«.
Za osmim odstavkom se dodajo novi deveti, deseti in enajsti odstavek, ki se glasijo:
»(9) Tujec, ki mu je bila v skladu z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, pravnomočno zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji in določen rok za prostovoljni odhod, v katerem mora zapustiti območje Republike Slovenije, območje držav članic Evropske unije in območje držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, lahko do izteka roka za prostovoljni odhod pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve. O pravočasno vloženi prošnji pristojni organ tujcu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do pravnomočne odločitve o prošnji. Na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka je lahko tujec zaposlen v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji. Prvo enotno dovoljenje za namen zaposlitve se tujcu izda, če:
– je ob nastopu pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve;
– je bil do pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito najmanj šest mesecev vključen v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji na podlagi zaposlitve;
– izpolnjuje druge pogoje za izdajo posamezne vrste prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, določene s tem zakonom;
– niso podani razlogi za zavrnitev izdaje posamezne vrste prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, določeni s tem zakonom.
(10) Z izdajo potrdila iz prejšnjega odstavka po samem zakonu preneha veljati odločba o zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, izdana tujcu iz prejšnjega odstavka, v delu, ki določa rok za prostovoljni odhod, izrečen ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa. Pristojni organ o pravočasno vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja iz prejšnjega odstavka obvesti Policijo.
(11) V primerih zaposlitve tujca v poklicih in dejavnostih, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, pristojni organ tujcu, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji in vloži prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, po uradni dolžnosti izda potrdilo o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, ki tujcu omogoča prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji. Če prošnjo iz prejšnjega stavka vloži delodajalec, mu pristojni organ potrdilo iz prejšnjega stavka izda po uradni dolžnosti. Potrdilo iz tega odstavka se izda vlagatelju prošnje, če ni s tem zakonom izdaja potrdila že določena pri posamezni vrsti prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve in če je k vlogi priložena veljavna potna listina, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja tujca v Republiki Sloveniji ter potrdilo iz kazenske evidence matične države tujca.«.
V 37.a členu se v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujec lahko prošnjo za izdajo prvega enotnega dovoljenja vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
V osmem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Potrdilo tujcu ne dovoljuje zaposlitve ali dela na ozemlju Republike Slovenije, razen če zakon, ki ureja zaposlovanje tujcev, določa drugače.«.
Za tretjim stavkom se doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Tujec iz prejšnjega stavka lahko v postopku podaljšanja enotnega dovoljenja ali izdaje enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje do pravnomočne odločitve o prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zamenja delodajalca na podlagi soglasja pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev.«.
V drugem odstavku 37.b člena in v tretjem odstavku 46. člena se za besedo »izdaje« dodata vejica in besedilo »podaljšanja in veljavnosti«.
V 38. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prvo dovoljenje za začasno prebivanje se raziskovalcu, višješolskemu predavatelju, visokošolskemu učitelju in visokošolskemu sodelavcu izda za obdobje dveh let oziroma za čas opravljanja dela po sporazumu o gostovanju, če je ta krajši. Do dokončanja dela po sporazumu o gostovanju se dovoljenje lahko podaljšuje z veljavnostjo do dveh let.«.
V tretjem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Raziskovalec, višješolski predavatelj, visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec lahko prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
Deseti odstavek se črta.
V 38.č členu se v prvem odstavku:
– besedilo »enotno dovoljenje« nadomesti z besedilom »dovoljenje za začasno prebivanje«;
– tretja alineja črta;
– dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pristojni organ tujcu iz prejšnjega odstavka izda potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi iskanja zaposlitve ali samozaposlitve, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.«.
V tretjem odstavku se besedilo »enotnega dovoljenja za prebivanje« nadomesti z besedilom »dovoljenja za začasno prebivanje«.
V četrtem odstavku se besedilo »enotno dovoljenje za prebivanje« nadomesti z besedilom »dovoljenje za začasno prebivanje«.
V petem odstavku se besedilo »Enotno dovoljenje za prebivanje« nadomesti z besedilom »Dovoljenje za začasno prebivanje«.
V 39. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Tujcu, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi visokokvalificirane zaposlitve, se lahko izda modra karta EU, če ima veljavno potno listino, ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije, če pristojni organ poda soglasje k izdaji modre karte EU po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, če je soglasje pogoj za izdajo modre karte EU, in ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja iz pete, šeste, desete, enajste, dvanajste ali štirinajste alineje prvega ostavka 55. člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če je veljavnost potne listine tujca krajša od obdobja, za katerega se lahko izda modra karta EU v skladu s prejšnjim stavkom, se modra karta EU izda za čas veljavnosti potne listine tujca.«.
V četrtem odstavku se besedilo »prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »prvem letu«.
V šestem odstavku se besedilo »prvih dveh letih« nadomesti z besedilom »prvem letu«.
V 40. členu se v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujec lahko prošnjo za izdajo prve modre karte EU vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
Za drugim stavkom se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Delodajalec lahko prošnjo vloži pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini ali pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Prošnji mora tujec ali njegov delodajalec priložiti veljavno potno listino ali overjeno kopijo veljavne potne listine, pogodbo o zaposlitvi, dokazilo o ustreznem zdravstvenem zavarovanju, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije, in dokazilo o izobrazbi ali visoki poklicni usposobljenosti, kot to določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če soglasje k izdaji modre karte EU ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, organ, pristojen za podajo soglasja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, o teh razlogih obvesti pristojni organ, ki prošnjo za izdajo ali podaljšanje modre karte EU zavrne. Če v postopku podaljšanja modre karte EU soglasje pristojnega organa ni podano iz razloga na strani delodajalca, in sicer zaradi neizplačanih prispevkov za socialno varnost ali prepovedi zaposlovanja pri istem delodajalcu, skladno z določbami zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, in je bila prošnja za podaljšanje modre karte EU samo iz tega razloga zavrnjena, pristojni organ tujcu po uradni dolžnosti izda potrdilo, ki mu dovoljuje prebivanje v Republiki Sloveniji za namen iskanja nove visokokvalificirane zaposlitve za čas treh mesecev od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi podaljšanja modre karte EU oziroma za čas šestih mesecev od pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi podaljšanja modre karte EU, če je bil imetnik modre karte EU v Republiki Sloveniji zaposlen vsaj dve leti pred zavrnitvijo soglasja s strani pristojnega organa. Tujec mora pred iztekom dovoljenega prebivanja na podlagi potrdila iz prejšnjega stavka pri pristojnem organu vložiti novo prošnjo za izdajo modre karte EU. Če je na podlagi odločitve v upravnem sporu tujcu podaljšana modra karta EU, potrdilo iz drugega stavka tega člena preneha veljati s pravnomočnostjo odločitve o podaljšanju modre karte EU.«.
Za 40. členom se dodata nova 40.a in 40.b člen, ki se glasita:
(izdaja modre karte EU osebam s priznano mednarodno zaščito)
(1) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na modro karto EU, se uporabljajo tudi za osebe, ki jim je priznana mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji ali v drugi državi članici Evropske unije, razen če ta zakon ne določa drugače.
(2) Tujec, ki ima v Republiki Sloveniji priznano mednarodno zaščito, ali njegov delodajalec, lahko prošnjo za izdajo prve modre karte EU vloži pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. Če je tujcu v času po vložitvi prošnje status mednarodne zaščite prenehal iz razlogov, določenih za prenehanje mednarodne zaščite v zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, pristojni organ tujcu izda potrdilo, ki mu dovoljuje prebivanje in delo do pravnomočne odločitve o prošnji. V primeru izdaje prve modre karte EU ali podaljšanja modre karte EU soglasje k izdaji modre karte EU po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ni potrebno, razen če je tujcu po vložitvi prošnje status mednarodne zaščite prenehal iz razlogov, določenih za prenehanje mednarodne zaščite v zakonu, ki ureja mednarodno zaščito, mora pa tujec za njeno izdajo ali podaljšanje izpolnjevati ostale pogoje iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter k prošnji priložiti dokazila iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona.
(3) Tujec, ki ima priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, ali njegov delodajalec lahko v Republiki Sloveniji v času dovoljenega prebivanja tega tujca pri pristojnem organu vloži prošnjo za izdajo modre karte EU. Za izdajo modre karte EU lahko tujec iz prejšnjega stavka ali njegov delodajalec zaprosi tudi pred prihodom tujca v Republiko Slovenijo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v državi članici Evropske unije, v kateri ima ta tujec priznano mednarodno zaščito, delodajalec pa tudi pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. O pravočasno vloženi prošnji za izdajo modre karte EU pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji in o vloženi prošnji za izdajo modre karte EU pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Sloveniji v tujini, pristojni organ oziroma diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini izda tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do pravnomočne odločitve o prošnji. Za izdajo ali podaljšanje modre karte EU mora tujec izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka 39. člena tega zakona ter k prošnji priložiti dokazila iz četrtega odstavka 40. člena tega zakona.
(4) Modra karta EU, izdana tujcu s priznanim statusom mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, vsebuje opombo »Mednarodna zaščita priznana v Republiki Sloveniji dne (datum)«. Če je tujcu, imetniku modre karte EU, ki vsebuje opombo iz prejšnjega stavka, mednarodna zaščita v Republiki Sloveniji prenehala ali bila odvzeta, pristojni organ tujcu veljavno izkaznico modre karte EU, zamenja za novo izkaznico, ki te opombe ne vsebuje.
(5) Modra karta EU, izdana tujcu, s priznanim statusom mednarodne zaščite v drugi državi članici Evropske unije, vsebuje opombo »Mednarodna zaščita priznana v (država članica) dne (datum)«. Pred vpisom te opombe na izkaznico modre karte EU, mora pristojni organ prek ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, državo članico Evropske unije, ki bo navedena v opombi, seznaniti, da namerava tujcu izdati modro karto EU, in pridobiti podatek, če ima tujec v tej državi članici še vedno priznan status mednarodne zaščite. Če ta podatek od pristojnega organa v Republiki Sloveniji zahteva druga država članica Evropske unije, je rok za posredovanje tega podatka en mesec od prejema zaprosila. Če je tujcu, imetniku modre karte EU, mednarodna zaščita v drugi državi članici Evropske unije prenehala ali bila odvzeta s pravnomočno odločbo, pristojni organ tujcu veljavno izkaznico modre karte EU zamenja za novo izkaznico, ki te opombe ne vsebuje.
(6) Če je odgovornost za mednarodno zaščito imetnika modre karte EU s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije prenesena na Republiko Slovenijo, potem ko je pristojni organ Republike Slovenije izdal modro karto EU z oznako iz prejšnjega odstavka, pristojni organ Republike Slovenije v treh mesecih po prenosu odgovornosti za mednarodno zaščito na Republiko Slovenijo zamenja izkaznico modre karte EU z novo izkaznico, ki vsebuje opombo »Odgovornost za mednarodno zaščito prenesena na Republiko Slovenijo dne (datum)«.
(7) Če pristojni organ zavrne podaljšanje ali razveljavi modro karto EU, ki je izdana tujcu s priznanim statusom mednarodne zaščite v drugi državi članici Evropske unije lahko tujcu določi ukrep odstranitve iz države v državo članico Evropske unije, ki je tujcu priznala mednarodno zaščito, če je tej državi članici Evropske unije še vedno upravičenec do mednarodne zaščite. Pristojni organ upravičenost do mednarodne zaščite v drugi državi članici preveri prek nacionalne kontaktne točke.
(kratkotrajna mobilnost imetnika modre karte EU, izdane v drugi državi članici EU)
(1) Tujec z veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, lahko na podlagi veljavne modre karte EU, ki jo je izdala druga država članica Evropske unije, in veljavne potne listine vstopi in prebiva v Republiki Sloveniji za namene opravljanja poslovne dejavnosti, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, v obdobju do 90 dni v katerem koli 180 dnevnem obdobju, kar zajema vsak dan bivanja v zadnjem 180 dnevnem obdobju. Če tujec z veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji, kjer se opravlja mejna kontrola, lahko organ mejne kontrole pri vstopu v Republiko Slovenijo od tega tujca zahteva, da predloži tudi dokazilo o bivanju za namene opravljanja poslovne dejavnosti.
(2) Pravico do kratkotrajne mobilnosti ima pod pogoji iz prejšnjega odstavka tudi tujec, ki ima v drugi državi članici Evropske unije status rezidenta za daljši čas in izdano dovoljenje za stalno prebivanje z oznako »nekdanji imetnik modre karte EU.«.
41. člen se spremeni tako, da se glasi:
(prebivanje imetnika modre karte EU, izdane v drugi državi članici Evropske unije)
(1) Tujcu z veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, ki je na podlagi veljavne modre karte EU na njenem ozemlju prebival zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo prošnje za izdajo modre karte EU, se lahko izda modra karta EU, če:
– ima veljavno modro karto EU, ki jo je izdala druga država članica Evropske unije;
– ima veljavno potno listino, ki velja najmanj za čas nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji;
– ima ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije;
– predloži veljavno pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za obdobje najmanj šestih mesecev;
– pristojni organ po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, poda soglasje k izdaji modre karte EU;
– ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja iz pete, desete, enajste, dvanajste ali štirinajste alineje prvega odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Tujec iz prejšnjega odstavka lahko na območju Republike Slovenije brez dovoljenja za prebivanje prebiva 30 dni od dneva vstopa v državo. Če želi na območju Republike Slovenije prebivati dlje, mora tujec ali njegov delodajalec pred potekom dovoljenega prebivanja pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji zaprositi za izdajo modre karte EU. Za izdajo modre karte EU lahko tujec ali njegov delodajalec zaprosi tudi pred prihodom tujca v Republiko Slovenijo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v državi članici Evropske unije, v kateri ima tujec izdano modro karto EU, delodajalec pa tudi pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji. O pravočasno vloženi prošnji za izdajo modre karte EU pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji in o vloženi prošnji za izdajo modre karte EU pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Sloveniji v tujini, pristojni organ oziroma diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini izda tujcu potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do pravnomočne odločitve o prošnji in tujcu dovoljuje, da v Republiki Sloveniji dela pri delodajalcu iz drugega stavka tega člena, do pravnomočne odločitve o prošnji.
(3) O odločitvi o prošnji za izdajo modre karte EU iz prvega odstavka tega člena mora pristojni organ prek nacionalne kontaktne točke v 30 dneh od prejema popolne prošnje za izdajo modre karte EU oziroma v 60 dneh od prejema popolne prošnje, kadar je potreben poseben ugotovitveni postopek, obvestiti pristojni organ druge države članice Evropske unije, ki je modro karto EU izdala. O tem, da bo pristojni organ odločal v roku 60 dni od prejema popolne prošnje, pristojni organ obvesti vlagatelja in tujca, kadar ni vlagatelj. V obvestilu pristojnemu organu druge države članice Evropske unije, ki je modro karto EU izdala, se navede, da je bila v Republiki Sloveniji izdana modra karta EU oziroma se navedejo razlogi za neizdajo modre karte EU. Odločitev pristojnega organa se vroči vlagatelju prošnje iz prvega odstavka tega člena in tujcu, kadar ni vlagatelj.
(4) Če tujcu pristojni organ zavrne, zavrže izdajo modre karte EU ali postopek za izdajo modre karte EU ustavi, mora tujec takoj prenehati z delom in se v treh dneh od dokončnosti odločitve o zavrnitvi, zavržbi ali ustavitvi postopa, vrniti v državo članico Evropske unije, ki je tujcu izdala modro karto EU. V tem primeru posebna odločba o odpovedi prebivanja ni potrebna.
(5) Če tujec, ki ima veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, vstopi v Republiko Slovenijo na notranji meji, kjer se opravlja mejna kontrola, lahko organ mejne kontrole pri vstopu v Republiko Slovenijo od tujca zahteva, da predloži tudi veljavno modro karto EU, ki jo je izdala prva država članica Evropske unije, in pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za obdobje vsaj šestih mesecev, oziroma zavezujočo ponudbo za visokokvalificirano zaposlitev v Republiki Sloveniji.
(6) Imetnik modre karte EU, izdane v prvi državi članici Evropske unije, ki se je že preselil v Republiko Slovenijo na podlagi tega člena, se lahko ponovno preseli v Republiko Slovenijo pod pogoji iz tega člena in po šestmesečnem obdobju ponovnega zakonitega prebivanja v državi članici Evropske unije, ki je prva izdala modro karto EU, kot imetnik modre karte EU, izdane v prvi državi članici Evropske unije. To pravico imajo tudi njegovi družinski člani, pod pogoji iz 42. člena tega zakona.«.
V 42. členu se v prvem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za družinskega člana tujca, ki ima v Republiki Sloveniji priznano mednarodno zaščito in ima v Republiki Sloveniji izdano modro karto EU, se glede izdaje dovoljenja za prebivanje zaradi združitve družine uporablja ureditev iz 47.a in 47.b člena tega zakona.«.
V drugem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje je treba priložiti veljavno potno listino družinskega člana, ki velja najmanj za čas nameravanega prebivanja družinskega v Republiki Sloveniji, dovoljenje za prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, in dokazilo, da ima družinski član ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Družinski član tujca s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije, ki ima v drugi državi članici Evropske unije dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito in je v tej državi članici Evropske unije z njim tudi prebival in namerava v Republiki Sloveniji prebivati kot družinski član tujca, imetnika modre karte EU s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici EU, lahko v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi veljavnega dovoljenja za prebivanje za družinskega člana osebe s priznano mednarodno zaščito izdanega v drugi državi članici Evropske unije, 30 dni od dneva vstopa v državo oziroma do poteka veljavnosti dovoljenja, če je ta krajša. Če želi v Republiki Sloveniji prebivati dlje, mora imetnik modre karte EU pred potekom dovoljenega prebivanja družinskega člana pri pristojnem organu zaprositi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici EU. Prošnji mora priložiti dokazila iz prejšnjega odstavka ter dokazilo, da je v drugi državi članici Evropske unije prebival kot družinski član tujca s priznano mednarodno zaščito, ki v Republiki Sloveniji zaproša za izdajo modre karte EU. O pravočasno vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje pristojni organ družinskemu članu imetnika modre karte EU s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU s priznano mednarodno zaščito v drugi državi članici Evropske unije lahko imetnik modre karte EU zaprosi tudi pred prihodom družinskega člana v Republiko Slovenijo pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v državi članici Evropske unije, v kateri ima družinski član izdano dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana tujca s priznano mednarodno zaščito. O vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje, pristojni organ oziroma diplomatsko predstavništvo ali konzulat Republike Slovenije v tujini družinskemu članu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji.«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pristojni organ o prošnji za izdajo dovoljenja za prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU odloči istočasno kot o prošnji za izdajo modre karte EU, če se prošnji pri pristojnem organu vložita istočasno.«.
Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.
Za dosedanjim petim odstavkom, ki postane šesti odstavek, se doda novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če tujca, ki ima veljavno modro karto EU, izdano v drugi državi članici Evropske unije, ki schengenskega pravnega reda ne uporablja v celoti, v okviru izvajanja mobilnosti v Republiko Slovenijo v skladu z 41. členom tega zakona, spremljajo družinski člani in vstopijo v Republiko Slovenijo na notranji meji, kjer se opravlja mejna kontrola, lahko organ mejne kontrole pri vstopu v Republiko Slovenijo od družinskih članov tujca zahteva, da predložijo tudi dovoljenje za prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, ki ga je prva izdala druga država članica Evropske unije.«.
V 43. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Imetniku modre karte EU in njegovim družinskim članom, ki so Republiko Slovenijo zapustili v času veljavnosti modre karte EU oziroma v času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, izdanih v Republiki Sloveniji, z namenom prebivanja v drugi državi članici Evropske unije zaradi visokokvalificirane zaposlitve, in v drugi državi članici Evropske unije modre karte EU oziroma dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU ne pridobijo, ali je bila modra karta EU oziroma dovoljenje za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU, izdano v Republiki Sloveniji, v času odločanja o vlogi v drugi državi članici Evropske unije, razveljavljeno ali je njegova veljavnost prenehala, Republika Slovenija na zaprosilo druge države članice Evropske unije dovoli vstop v Republiko Slovenijo, kljub temu, da nimajo več veljavne modre karte EU oziroma dovoljenja za začasno prebivanje za družinskega člana imetnika modre karte EU v Republiki Sloveniji.«.
Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:
»(4) Kadar imetnik modre karte EU, izdane v Republiki Sloveniji, v drugi državi članici Evropske unije zaprosi za izdajo modre karte EU zaradi dolgotrajne premestitve, pristojni organ v Republiki Sloveniji ne glede na obstoj zavrnilnih razlogov iz prvega odstavka 55. člena tega zakona, tujcu ne sme razveljaviti modre karte EU, izdane v Republiki Sloveniji, dokler v drugi državi članici Evropske unije ni sprejeta odločitev glede modre karte EU.
(5) Če druga država članica Evropske unije zavrne podaljšanje ali razveljavi modro karto EU, ki je izdana tujcu, s priznanim statusom mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji in tujcu izda ukrep odstranitve ali izgona iz države ter Republiko Slovenijo zaprosi za potrditev, ali je tujec še vedno upravičenec do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, pristojni organ Republike Slovenije prek nacionalne kontaktne točke poda odgovor v enem mesecu od prejema zaprosila. Če je tujec še vedno upravičenec do mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji, Republika Slovenija tujcu in njegovim družinskim članom dovoli vstop v državo.«.
V 44. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujcu, ki je sprejet v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe, ki omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, ali sodeluje v mednarodni izmenjavi pri izvajalcih, vpisanih v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ali v mednarodni izmenjavi pri akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ali sodeluje v programih usposabljanja, ki ga izvajajo s strani države pooblaščene organizacije za usposabljanje in izpolnjuje ostale pogoje za izdajo dovoljenja po tem zakonu, se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje zaradi študija.«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Tujcu iz prejšnjega odstavka se izda dovoljenje za začasno prebivanje za čas študija ali sodelovanja v mednarodni izmenjavi ali v programih usposabljanja, ki ga izvajajo s strani države pooblaščene organizacije za usposabljanje, vendar ne dlje od enega leta. Če študij, izobraževanje, sodelovanje v mednarodni izmenjavi ali usposabljanje iz prejšnjega stavka traja daljši čas od enega leta, se dovoljenje podaljšuje za največ eno leto, vendar ne dlje kot traja študij, mednarodna izmenjava ali usposabljanje.
(3) Kot ustrezno dokazilo o sprejemu v javno veljavne izobraževalne ali študijske programe, ki omogočajo pridobitev javno veljavne izobrazbe, oziroma o sodelovanju v mednarodni izmenjavi ali usposabljanju iz prvega odstavka tega člena, se šteje dokazilo o sprejemu oziroma sodelovanju tujca, ki ga izda izobraževalna organizacija, oziroma dokazilo o sodelovanju tujca, ki ga izda od države pooblaščena organizacija.«.
V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujec lahko prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
V petem odstavku se za besedo »študentov« doda vejica in besedilo »ali opravlja delo kot samozaposlena oseba pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev«.
V 44.a členu se v prvem odstavku v prvi alineji za besedo »zakona« doda vejica in besedilo »pri čemer se kot dokaz o izpolnjevanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje upoštevajo tudi sredstva, ki jih izobraževalna organizacija nameni tujcu«.
V 44.b členu se v prvem odstavku:
– v napovednem stavku besedilo »enotno dovoljenje«« nadomesti z besedilom »dovoljenje za začasno prebivanje«,
– v prvi alineji besedilo »enotnega dovoljenja« nadomesti z besedilom »dovoljenja za začasno prebivanje«;
– tretja alineja črta;
– dosedanji četrta in peta alineja postaneta tretja in četrta alineja.
V drugem odstavku se besedilo »enotnega dovoljenja za prebivanje« nadomesti z besedilom »dovoljenja za začasno prebivanje«, beseda »pravnomočne« pa se nadomesti z besedo »dokončne«.
V tretjem odstavku se besedilo »enotnega dovoljenja za prebivanje« nadomesti z besedilom »dovoljenja za začasno prebivanje«.
V četrtem odstavku se besedilo »Enotno dovoljenje za prebivanje« nadomesti z besedilom »Dovoljenje za začasno prebivanje«.
V 44.č členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja prostovoljskega dela, lahko prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
V šestem odstavku se:
– v prvem stavku besedilo »eno leto« nadomesti z besedilom »dve leti«;
– drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Če je dogovor sklenjen za obdobje, daljše od dveh let, oziroma sodelovanje v projektu traja več kot dve leti, se lahko dovoljenje podaljšuje za največ dve leti, vendar ne dlje kot traja prostovoljsko delo oziroma sodelovanje v projektu.«.
V 44.d členu se v tretjem odstavku beseda »dela« nadomesti z besedo »pripravništva«.
V četrtem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Tujec, ki želi prebivati v Republiki Sloveniji zaradi opravljanja pripravništva lahko prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje vloži skladno s tretjim odstavkom 34. člena tega zakona.«.
V 45. členu se v četrtem odstavku za besedo »zakona« doda vejica in besedilo, ki se glasi: »pri čemer lahko prošnjo za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja za napotene delavce vložita tudi naročnik čezmejne storitve in gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, v katero je tujec napoten na usposabljanje.«.
V 45.a členu se v petem odstavku za besedo »izdano« doda besedilo »dovoljenje za sezonsko delo do 90 dni ali«.
Za šestim odstavkom dodajo novi sedmi, osmi in deveti odstavek, ki se glasijo:
»(7) Tujec, ki ima izdano enotno dovoljenje za sezonsko delo, daljše od 90 dni, lahko v času njegove veljavnosti, vendar najkasneje do umika soglasja k enotnemu dovoljenju zamenja delodajalca ali naročnika dela na podlagi soglasja pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Prošnji za podajo soglasja k zamenjavi delodajalca ali naročnika dela, ki jo lahko vloži tujec ali njegov delodajalec oziroma naročnik dela pri pristojnem organu, je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, določenih z zakonom, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Pristojni organ po prejemu prošnje po uradni dolžnosti posreduje prošnjo in dokazila organu, pristojnemu za podajo soglasja.
(8) Organ, pristojen za podajo soglasja k zamenjavi delodajalca ali naročnika dela, mora o prošnji za podajo soglasja odločiti v 15 dneh od prejema prošnje iz prejšnjega odstavka. Če organ, pristojen za podajo soglasja, soglasja ne poda v roku, se ne šteje, da je bilo soglasje podano, niti se ne šteje, da ni bilo podano. Če soglasje ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, organ, pristojen za podajo soglasja, o tem in o razlogih obvesti pristojni organ, ki prošnjo za zamenjavo delodajalca z odločbo zavrne.
(9) Tujec, ki ima izdano enotno dovoljenje za sezonsko delo, daljše od 90 dni, in pravočasno zaprosi za podaljšanje enotnega dovoljenja ali izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, lahko na podlagi izdanega potrdila o vloženi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja ali prošnje za izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje prebiva in dela oziroma je zaposlen v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji. Tujec iz prejšnjega stavka lahko v postopku podaljšanja enotnega dovoljenja ali izdaje enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje do pravnomočne odločitve o prošnji za podaljšanje ali izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje zamenja delodajalca ali naročnika dela na podlagi soglasja pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev. Glede dokazil, ki jih je treba predložiti k prošnji za podajo soglasja in glede postopka za podajo soglasja se uporabljata sedmi in osmi odstavek tega člena.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane deseti odstavek.
V 47. členu se v prvem odstavku:
– četrti stavek spremeni tako, da se glasi: »Brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja lahko združuje družinske člane tujec, imetnik modre karte EU, tujec, ki ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje zaradi opravljanja dela na področju raziskav, višjega in visokega šolstva, tujec, ki ima izdano dovoljenje za prebivanje na podlagi 38.b člena tega zakona, tujec, ki ima izdano enotno dovoljenje za osebo, premeščeno znotraj gospodarske družbe, na podlagi 45.b ali 45.d člena tega zakona, tujec z dovoljenjem za začasno prebivanje, če je to v interesu Republike Slovenije, o čemer organ, pristojen za izdajo dovoljenja, odloči na podlagi mnenja pristojnega ministrstva oziroma drugega državnega organa, tujec, ki ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, tujec, ki je slovenskega rodu do drugega kolena v ravni vrsti in ima izdano dovoljenje za začasno prebivanje na podlagi 48. člena tega zakona in tujec, ki je neposredno pred pridobitvijo dovoljenja za prebivanje po tem zakonu prebival v Republiki Sloveniji na podlagi priznane začasne zaščite po zakonu, ki ureja začasno zaščito razseljenih oseb.«;
– šesti stavek črta.
V drugem odstavku se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Pristojni organ družinskemu članu tujca iz prejšnjega odstavka, ki lahko združuje družinske člane brez omejitev glede dolžine tujčevega prebivanja v Republiki Sloveniji in veljavnosti njegovega dovoljenja za prebivanje, izda potrdilo o vloženi prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji, če družinski član ob vložitvi prošnje zakonito prebiva na območju Republike Slovenije, razen če ta zakon ne določa drugače.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine se družinskemu članu tujca, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje, izda z veljavnostjo, kot velja njegovo dovoljenje oziroma do poteka veljavnosti njegovega dovoljenja, vendar ne dlje kot za dve leti, podaljšuje pa za enako časovno obdobje, kot velja njegovo dovoljenje za začasno prebivanje, vendar ne dlje kot za tri leta. Družinskemu članu se lahko dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine podaljša tudi v primeru, če ima tujec, s katerim se družinski član združuje, izdano dovoljenje za začasno prebivanje z veljavnostjo, krajšo od enega leta. Dovoljenje za začasno prebivanje se družinskemu članu imetnika modre karte EU izda in podaljšuje za enako časovno obdobje kot velja njegova modra karta EU. Dovoljenje za začasno prebivanje družinskega člana tujca, ki je kot imetnik modre karte EU pridobil dovoljenje za stalno prebivanje, se izda in podaljšuje z veljavnostjo treh let. Dovoljenje za začasno prebivanje se družinskemu članu tujca, ki ima v Republiki Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje, izda z veljavnostjo dveh let, podaljšuje pa z veljavnostjo do treh let. Mladoletnim neporočenim otrokom tujca ali njegovega zakonca ali partnerja v partnerski zvezi oziroma partnerski skupnosti ali partnerja, s katerim tujec živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in staršem mladoletnega tujca se dovoljenje za začasno prebivanje zaradi združitve družine ne more izdati ali podaljšati za daljši čas od otrokove polnoletnosti.«.
V 47.b členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Dovoljenje za začasno prebivanje se družinskemu članu osebe s priznano subsidiarno zaščito, katere istovetnost ni sporna, lahko izda, če ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje iz tretje, pete, šeste, sedme, desete, enajste in dvanajste alineje prvega odstavka 55. člena tega zakona. Dovoljenje za začasno prebivanje se izda za čas trajanja subsidiarne zaščite tujca iz prvega odstavka tega člena in se podaljšuje pod enakimi pogoji, kot se izda, za enako časovno obdobje, kot se podaljša subsidiarna zaščita tujcu iz prvega odstavka tega člena. Dovoljenje za začasno prebivanje se družinskemu članu osebe s priznano subsidiarno zaščito lahko podaljša tudi v primeru, če je oseba s priznano subsidiarno zaščito umrla ali če je zakonska skupnost oziroma partnerska zveza ali dalj časa trajajoča življenjska skupnost prenehala, vendar pa je v Republiki Sloveniji trajala najmanj tri leta. V teh primerih se dovoljenje za začasno prebivanje družinskemu članu lahko podaljša samo enkrat, z veljavnostjo do enega leta. Pristojni organ postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu s sklepom prekine do pravnomočne odločitve o prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite tujcu, ki mu je priznana pravica do združitve družine z družinskimi člani v skladu s tem členom. Postopek podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje družinskemu članu se nadaljuje, ko postane odločitev o tem predhodnem vprašanju pravnomočna. V postopku izdaje dovoljenja za začasno prebivanje, začetem v roku iz tretjega odstavka tega člena, in podaljšanja tega dovoljenja, je oseba s priznano subsidiarno zaščito oproščena plačila stroškov tiskovine za samostojno listino, v obliki katere se dovoljenje za začasno prebivanje izda njegovemu družinskemu članu.«.
Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje kot družinski član osebe s priznano subsidiarno zaščito, ali tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje kot družinski član tujca iz prejšnjega člena, je na področju zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izobraževanja in zaposlovanja, izenačen z državljani Republike Slovenije.«.
V 49. členu se v prvem in drugem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »dveh«.
V tretjem odstavku se za besedilom »eden od staršev dovoljenje za stalno prebivanje« doda besedilo »ali potrdilo o prijavi stalnega prebivanja«, za besedilom »slovenski državljan« pa se doda vejica in besedilo »državljan EU s potrdilom o prijavi stalnega prebivanja«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Prvo dovoljenje za začasno prebivanje, izdano v skladu s tem členom, in dovoljenje za stalno prebivanje, izdano v skladu s tem členom otroku, ki v času odločanja o izdaji dovoljenja za stalno prebivanje ne prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi veljavnega dovoljenja za začasno prebivanje, velja od otrokovega rojstva dalje.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Za vročitev dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi tega člena, se smiselno uporablja peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
V 49.a členu se v prvem in tretjem odstavku beseda »treh« nadomesti z besedo »dveh«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za vročitev dovoljenja za prebivanje, izdanega na podlagi tega člena, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
V 50. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) Žrtev trgovine z ljudmi, žrtev nezakonitega zaposlovanja in žrtev družinskega nasilja, ki ji je izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali potrdilo o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz tega člena in ki nima sredstev za preživljanje, ima pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in do izplačila socialno varstvenih prejemkov v višini in na način, kot jih za izplačilo socialno varstvenih prejemkov določa zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke. Sredstva za izplačilo socialno varstvenih prejemkov zagotavlja in izplačuje ministrstvo, pristojno za socialne zadeve. V času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje se žrtev trgovine z ljudmi in žrtev družinskega nasilja lahko zaposli ali opravlja delo v Republiki Sloveniji pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, žrtev nezakonitega zaposlovanja pa se lahko pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, v času veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje zaposli ali opravlja delo tudi pri drugem delodajalcu.«.
V 51. členu se v drugem odstavku šesti in sedmi stavek spremenita tako, da se glasita: »Tujec, ki mu je izdano dovoljenje za začasno prebivanje ali potrdilo o pravočasno vloženi prošnji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz tega člena in ki nima sredstev za preživljanje, ima pravico do nujnega zdravstvenega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, in do izplačila socialno varstvenih prejemkov v višini in na način, kot jih za izplačilo socialno varstvenih prejemkov določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke. Sredstva za izplačilo socialno varstvenih prejemkov zagotavlja in izplačuje ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.«.
Za 51. členom se doda nov 51.a člen, ki se glasi:
(dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada)
(1) Tujcu se lahko izda dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada, če:
– ni državljan EU ali državljan države članice Evropskega gospodarskega prostora in je zaposlen ali opravlja delo na podlagi sklenjene pogodbe civilnega prava pri poslovnem subjektu s sedežem izven Republike Slovenije ali opravlja delo kot samozaposlena oseba v tujini, pri čemer delo opravlja na daljavo prek komunikacijske tehnologije,
– ima veljavno potno listino, katere veljavnost je najmanj tri mesece daljša od nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji,
– ima ustrezno zdravstveno zavarovanje, ki krije vsaj nujne zdravstvene storitve na območju Republike Slovenije,
– ima zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v državi, mesečno najmanj v višini dvakratnika povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji, nazadnje objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije,
– ne obstajajo razlogi za zavrnitev izdaje dovoljenja za prebivanje iz prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, devete, desete, enajste ali dvanajste alineje prvega odstavka 55. člena tega zakona.
(2) Tujec mora prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada vložiti pri diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini, če zakonito prebiva v Republiki Sloveniji na podlagi veljavne osebne izkaznice oziroma veljavnega potnega lista ali na podlagi veljavnega potnega lista in dovoljenja za prebivanje, ki ga izda druga država članica Evropske unije, ali na podlagi vizuma C, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije ali druga država pogodbenica Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, ali vizuma D, ki ga izda druga država pogodbenica Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985, pa lahko vloži prošnjo tudi pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji.
(3) Tujec iz prejšnjega odstavka, ki zakonito prebiva v Republiki Sloveniji, mora prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada vložiti pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pred potekom dovoljenega prebivanja v Republiki Sloveniji. O pravočasno vloženi prošnji pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji pristojni organ tujcu izda potrdilo, ki velja kot dovoljenje za začasno prebivanje do dokončne odločitve o prošnji. Izdano potrdilo dovoljuje tujcu prebivanje v Republiki Sloveniji kot digitalnemu nomadu. Tujcu, ki je vložil prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada pri pristojnem organu v Republiki Sloveniji, se dovoljenje za začasno prebivanje, odločba o zavrnitvi izdaje dovoljenja, sklep o ustavitvi postopka in sklep o zavrženju prošnje, izdan v postopku izdaje dovoljenja za začasno prebivanje, vroči pri organu, ki je dovoljenje izdal.
(4) Dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada se izda za čas trajanja pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe civilnega prava, vendar ne dlje kot za eno leto, samozaposlenemu pa za obdobje enega leta oziroma za čas nameravanega prebivanja, če je ta krajši, in v obliki iz 58. člena tega zakona, pri čemer se pri vrsti dovoljenja vpiše »digitalni nomad«.
(5) Dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada ni mogoče podaljšati, lahko pa tujec za dovoljenje za začasno prebivanje za digitalnega nomada ponovno zaprosi po šestih mesecih od poteka veljavnosti dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada.«.
V 52. členu se v prvem odstavku:
– za desetim stavkom doda nov enajsti stavek, ki se glasi: »Čas, ko je tujec s strani delodajalca s sedežem v Republiki Sloveniji, pri katerem je v delovnem razmerju, v času trajanja delovnega razmerja zaradi opravljanja storitev napoten na delo v tujino, se všteje v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, in sicer ne glede na to, če so bile odsotnosti daljše od šestih zaporednih mesecev in če skupaj presegajo deset mesecev.«;
– v dosedanjem trinajstem stavku, ki postane štirinajsti stavek, črta besedilo »in čas prebivanja tujca v Republiki Sloveniji kot osebe z začasno zaščito«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Imetnik modre karte EU izpolnjuje pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje iz prejšnjega odstavka tudi, če je na območju Evropske unije prebival neprekinjeno zakonito pet let kot imetnik modre karte EU, kot imetnik nacionalnega dovoljenja modre karte EU, kot imetnik modre karte EU, ki v drugi državi članici izvaja mobilnost, kot raziskovalec, študent, ali kot raziskovalec ali študent, ki v drugi državi članici izvaja mobilnost ter kot upravičenec do mednarodne zaščite, od tega v Republiki Sloveniji neprekinjeno zadnji dve leti pred vložitvijo prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Čas prebivanja tujca na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi študija ali zaradi študija v okviru izvajanja mobilnosti v obdobje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje šteje polovično. Odsotnosti z ozemlja držav članic Evropske unije ne prekinejo obdobja petletnega zakonitega prebivanja, če so krajše od dvanajstih zaporednih mesecev in če skupaj ne presegajo osemnajst mesecev v petletnem obdobju. Pristojni organ imetniku modre karte EU, ki je rezident za daljši čas, in njegovim družinskim članom s statusom rezidenta za daljši čas, ki so iz ozemlja držav članic Evropske unije odsotni skupaj več kot 18 mesecev in ne več kot 24 zaporednih mesecev v petletnem obdobju, izkaznico dovoljenja za stalno prebivanje zamenja z novo izkaznico dovoljenja za stalno prebivanje, na katero vnese opombo »nekdanji imetnik modre karte EU«, pri čemer te odsotnosti iz ozemlja držav članic Evropske unije ne prekinejo obdobja petletnega zakonitega prebivanja.«.
V tretjem odstavku se tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Pred potekom roka iz prvega odstavka tega člena se dovoljenje za stalno prebivanje lahko izda tudi tujcu, kateremu je dovoljenje za stalno prebivanje prenehalo na podlagi šeste, sedme ali devete alineje petega odstavka 57. člena tega zakona, pod pogojem, da je v primeru prenehanja dovoljenja za stalno prebivanje iz devete alinee petega odstavka 57. člena tega zakona tujcu status rezidenta za daljši čas v drugi državi članici Evropske unije prenehal.«.
V četrtem odstavku se beseda »osmih« nadomesti z besedo »desetih«.
V šestem odstavku se za besedilom »dnevni delovni migrant« doda vejica in besedilo »razen če gre za tujca iz tretjega odstavka tega člena, katerega prebivanje v Republiki Sloveniji je v interesu Republike Slovenije.«.
V sedmem odstavku se za besedilom »prvega,« doda besedilo »drugega,«.
V 55. členu se v prvem odstavku v trinajsti alineji pika nadomesti s podpičjem in za njo doda nova štirinajsta alineja, ki se glasi:
»– se v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja za prebivanje ugotovi, da je bilo delodajalčevo podjetje ustanovljeno ali deluje predvsem z namenom olajšanja vstopa državljanom tretjih držav v Republiko Slovenijo.«.
V osmem odstavku se črta beseda »periodičnega«.
V 56. členu se v drugem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Modra karta EU se zaradi prenehanja zaposlitve tujca ne razveljavi, razen če je skupno obdobje brezposelnosti tujca, ki je imetnik modre karte manj kot dve leti, v tem obdobju daljše od treh mesecev, ali če je skupno obdobje brezposelnosti tujca, ki je imetnik modre karte vsaj dve leti, v tem obdobju daljše od šestih mesecev.«.
V 58. členu se v prvem odstavku za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Za vročitev nove listine dovoljenja za stalno prebivanje se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
V devetem odstavku se za drugim stavkom se dodata nova tretji in četrti stavek, ki se glasita: »Če odločitev pristojnega organa po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, o pravici do dostopa na trg dela po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, ni potrebna, pristojni organ tujcu v postopku zamenjave izkaznice dovoljenja za začasno prebivanje in v postopku izdaje ali podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje, označi pravico do dostopa na trg dela na izkaznici dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi predložene pogodbe o zaposlitvi ali opravljanju dela, podpisane s strani delodajalca. Za vročitev nove izkaznice dovoljenja za prebivanje, izdane v postopku zamenjave izkaznice, se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
V desetem odstavku se:
– beseda »sedmega« nadomesti z besedo »osmega«;
– doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Za vročitev nove listine dovoljenja za prebivanje se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) Na enotnem dovoljenju iz 37., 37.b, 46. in 48. člena tega zakona, k izdaji ali podaljšanju katerega je bilo podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, se pod opombo na zadnji strani izkaznice vpiše »soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo«. Če je tujcu v postopku zamenjave delodajalca, delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih podano soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev, upravna enota, na območju katere tujec prebiva, tujcu po uradni dolžnosti zamenja izkaznico enotnega dovoljenja za novo izkaznico, na kateri se pod opombo na zadnji strani izkaznice vpiše »soglasje za zaposlitev, samozaposlitev ali delo«. Za vročitev nove izkaznice enotnega dovoljenja se smiselno uporabljata peti in šesti odstavek 36. člena tega zakona.«.
V 60.a členu se v drugem odstavku v prvem stavku za besedilom »pravnomočne odločitve o prošnji« doda vejica in besedilo »ter tujcu dovoljuje delo oziroma zaposlitev v Republiki Sloveniji do dokončne oziroma v primeru izdaje enotnega dovoljenja ali modre karte EU pravnomočne odločitve o prošnji, če je imel na podlagi predhodnega dovoljenja za prebivanje ali vizuma za dolgoročno bivanje dostop do trga dela na podlagi zakona, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Rok za prostovoljni odhod iz tretjega in četrtega odstavka tega člena začne teči z dnem, ko postane sklep ali odločba, s katero je rok določen, dokončna, oziroma pravnomočna, če sta sklep ali odločba izdana v zvezi z enotnim dovoljenjem.«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Pristojni organ iz tretjega odstavka tega člena mora odločbo in sklep iz tretjega odstavka tega člena, razen odločbe in sklepa, izdanih tujcu iz petega odstavka 14. člena tega zakona, ki na podlagi te odločbe oziroma sklepa ne potrebuje zapustiti Republike Slovenije, nemudoma poslati policijski upravi, na območju katere tujec prebiva oziroma na območju katere je imel tujec prijavljeno zadnje začasno ali stalno prebivališče. Pristojni organ nemudoma obvesti pristojno policijsko upravo iz prejšnjega stavka tudi o vloženi pritožbi oziroma tožbi v upravnem sporu zoper odločbo ali sklep iz tretjega odstavka tega člena ter o nastopu dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe ali sklepa iz tretjega odstavka tega člena.«.
V 61. členu se v drugem odstavku v tretji alineji podpičje nadomesti s piko in črta četrta alineja.
V 64. členu se v tretjem odstavku za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »V primeru izdane odločbe o vrnitvi iz prejšnjega odstavka se določita ukrep odstranitve tujca in ukrep prepovedi vstopa, ki sta vezana na ozemlje Republike Slovenije.«.
V 67. členu se v tretjem odstavku v peti alineji pika nadomesti s podpičjem in doda nova šesta alineja, ki se glasi:
»– humanitarni razlogi ali interes Republike Slovenije.«.
V 73. členu se v prvem odstavku za besedo »Sloveniji« doda vejica in besedilo »ker njegova odstranitev iz države ni mogoča«.
V drugem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Policija po uradni dolžnosti ali na predlog tujca uvede postopek zadrževanja, ko so izpolnjeni pogoji za odstranitev tujca iz 69. člena tega zakona, in tujcu dovoli zadrževanje v Republiki Sloveniji, če se med postopkom ugotovi, da odstranitve tujca ni mogoče izvršiti, ker:«.
V 74. členu se v prvem odstavku v četrti alineji beseda »šestega« nadomesti z besedo »petega«.
V 76. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Policija tujcu, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali se izogiba postopku vračanja, ali ovira njegovo izvršitev, odredi omejitev gibanja in nastanitev v centru:
– če ga je treba odstraniti v skladu z določbami tega zakona;
– če ga je v skladu z mednarodno pogodbo treba vrniti, predati ali izročiti pristojnim organom.«.
V 78. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nastanitev tujca v center ali zven centra in bivanje pod strožjim policijskim nadzorom odredi policija z odločbo, ki vsebuje pouk o tem, da ima tujec pravico do takojšnje pravne pomoči zagovornika, ki si ga svobodno izbere izmed odvetnikov, ali pooblaščenca z opravljenim pravniškim državnim izpitom, sicer pa ima pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne glede na pogoj vzajemnosti, in pouk o tem, da je policija, na zahtevo tujca, ki je pod strožjim policijskim nadzorom, dolžna omogočiti vzpostaviti stik z zakonitim zastopnikom tujca, njegovimi družinskimi člani, skrbnikom in pristojnimi konzularnimi organi, v kolikor to ni v nasprotju z interesi tujca. Zoper odločbo o nastanitvi in odločbo o odreditvi bivanja pod strožjim policijskim nadzorom ima tujec pravico do vložitve tožbe na upravno sodišče v osmih dneh po vročitvi odločbe. Na zahtevo tujca mu mora policija pomagati, da si lahko vzame zagovornika.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) V postopkih pred sodišči v zvezi z odločbo o nastanitvi in odločbo o odreditvi bivanja pod strožjim policijskim nadzorom ima tujec pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne glede na pogoj vzajemnosti.
(7) Odločba o nastanitvi in odločba o odreditvi bivanja pod strožjim policijskim nadzorom se vroči tujcu osebno. Izrek in pouk iz prvega odstavka tega člena ter pouk o pravnem sredstvu se prevedeta v enega izmed naslednjih jezikov: albanski, angleški, arabski, bosanski, makedonski, ruski, srbski ali turški jezik. Če tujec ne razume navedenih jezikov ali zahteva prevod ostalih delov odločbe, se mu na njegovo zahtevo zagotovi pisni ali ustni prevod v jezik, ki ga razume.«.
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
(postopek v zvezi s podaljšanjem omejitve gibanja)
(1) Če tujca iz objektivnih razlogov tudi po poteku šestih mesecev ni mogoče vrniti, predati, izročiti ali odstraniti iz države, lahko policija z odločbo:
– zaradi nesodelovanja tujca v postopku vračanja ali zamude pri pridobivanju potrebne dokumentacije iz tretjih držav ali če je postopek ugotavljanja istovetnosti še v teku, omejitev gibanja in nastanitev v centru oziroma bivanje pod strožjim policijskim nadzorom podaljša za največ šest mesecev, če so za to izpolnjeni pogoji iz tega zakona in če je utemeljeno pričakovati, da bo mogoče tujca v tem času vrniti, predati, izročiti ali odstraniti;
– tujcu izreče dovolitev zadrževanja v skladu s 73. členom tega zakona ali milejši ukrep iz 81. člena tega zakona, pri čemer mora tujec upoštevati pravila gibanja izven območja centra sicer se ga lahko ponovno nastani v center.
(2) Zoper odločbo o podaljšanju omejitve gibanja je mogoče vložiti tožbo na upravno sodišče v osmih dneh po vročitvi odločbe. Upravno sodišče o tožbi odloči v osmih dneh. Tožba ne zadrži izvršitve odločbe o podaljšanju omejitve gibanja.
(3) V postopkih pred sodišči v zvezi z odločbo o podaljšanju omejitve gibanja ima tujec pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja brezplačno pravno pomoč, ne glede na pogoj vzajemnosti.
(4) Odločbo o podaljšanju omejitve gibanja se vroči tujcu osebno. Odločba vsebuje tudi pouk iz prvega odstavka prejšnjega člena. Izrek in pouk o pravnem sredstvu ter pouk iz prvega odstavka prejšnjega člena se prevedejo v enega izmed naslednjih jezikov: albanski, angleški, arabski, bosanski, makedonski, ruski, srbski ali turški jezik. Če tujec ne razume navedenih jezikov ali zahteva prevod ostalih delov odločbe, se mu na njegovo zahtevo zagotovi pisni ali ustni prevod v jezik, ki ga razume.«.
79.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(preizkus utemeljenosti omejitve gibanja v centru)
(1) Policija najmanj 15 dni pred iztekom prvega in vsakega nadaljnjega trimesečnega obdobja od odreditve omejitve gibanja v centru, upravnemu sodišču po uradni dolžnosti v preizkus utemeljenosti omejitve gibanja pošlje odločbo o omejitvi gibanja iz 78. ali 79. člena tega zakona, skupaj z dokumentacijo glede postopka vračanja, ter mnenjem policije o pričakovanjih glede uspešnosti vračanja.
(2) Preizkus utemeljenosti omejitve gibanja upravno sodišče opravi po sodniku posamezniku. Upravno sodišče prejeto dokumentacijo glede postopka vračanja tujca ter mnenje policije o pričakovanjih glede uspešnosti vračanja, nemudoma vroči tujcu in razpiše glavno obravnavo. Upravno sodišče odloči po opravljeni glavni obravnavi, na kateri ima tujec pravico, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, vključno z dokumenti, ki mu jih je vročilo upravno sodišče. Upravno sodišče za izvedbo glavne obravnave smiselno uporablja določbe zakona, ki ureja upravni spor. Če upravno sodišče ugotovi, da so zakonski pogoji za omejitev gibanja še vedno utemeljeni, to ugotovi s sklepom. Če upravno sodišče ugotovi, da omejitev gibanja ni več utemeljena, s sklepom policiji naloži, naj tujca nemudoma izpusti iz centra. Upravno sodišče policiji in tujcu vroči svojo odločitev najkasneje en dan pred iztekom preizkusnega obdobja.
(3) Zoper sklep upravnega sodišča, s katerim je to ugotovilo, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, lahko tujec v osmih dneh vloži pritožbo na vrhovno sodišče. Vrhovno sodišče o pritožbi odloči po sodniku posamezniku v osmih dneh.
(4) Pritožba se lahko na vrhovno sodišče vloži zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi kršitev postopka pred upravnim sodiščem in zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi sme tujec navajati nova dejstva in predlagati izvedbo novih dokazov. Vrhovno sodišče samo opravi glavno obravnavo, če spozna, da je treba za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ponoviti vse ali nekatere od že izvedenih dokazov pred upravnim sodiščem, ali če meni, da bi bilo treba ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze, ki jih je navedel pritožnik. Za obravnavo pred vrhovnim sodiščem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor, ki veljajo za obravnavo pred upravnim sodiščem.
(5) Vrhovno sodišče s sklepom pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi odločitev upravnega sodišča, če spozna, da niso podani razlogi, zaradi katerih se odločitev upravnega sodišča lahko izpodbija. Vrhovno sodišče s sklepom pritožbo zavrne tudi, če ugotovi kršitev postopka pred upravnim sodiščem, vendar v pritožbenem postopku tako kršitev odpravi, ali če ugotovi, da je odločitev upravnega sodišča po zakonu utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v sklepu upravnega sodišča, pri čemer te razloge navede v sklepu.
(6) Vrhovno sodišče s sodbo ugodi pritožbi in odpravi odločitev upravnega sodišča, če ugotovi, da so podane kršitve postopka pred upravnim sodiščem, ki jih samo ni moglo odpraviti, ali da upravno sodišče ni uporabilo oziroma ni pravilno uporabilo zakonskih določb, ki določajo pogoje za omejitev gibanja, pa vrhovno sodišče ni zavrnilo pritožbe, ker bi ugotovilo, da je odločitev upravnega sodišča utemeljena iz drugih razlogov, ali da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno ali da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago ali če vrhovno sodišče na glavni obravnavi samo ugotovi dejansko stanje in odpravi morebitne kršitve postopka, vrhovno sodišče samo odloči o tem, ali je omejitev gibanja še utemeljena. Če ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso podani, policiji naloži, naj tujca nemudoma izpusti iz centra. Če vrhovno sodišče ne more samo odločiti o tem, ali je omejitev gibanja še utemeljena, zadevo vrne upravnemu sodišču v ponovno odločanje. Upravno sodišče mora novo odločitev izdati v osmih dneh po tem, ko prejme sodbo vrhovnega sodišča.«.
V 84. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Tujec iz prvega odstavka 76. člena tega zakona, ki ima lastna finančna sredstva, mora sam kriti stroške preživljanja in nastanitve v centru ter stroške odstranitve do višine lastnih finančnih sredstev. Stroške preživljanja in nastanitve v centru se tujcu obračuna na podlagi sklepa, s katerim minister, pristojen za notranje zadeve, enkrat letno določi višino stroškov preživljanja in nastanitve v centru. Stroške preživljanja in nastanitve v centru ter stroške odstranitve krije tujec na podlagi stroškovnika, izdanega s strani centra, s katerim se obračuna in določi višina stroškov, ki jih mora poravnati tujec.«.
V drugem odstavku se za besedo »lastna« doda beseda »finančna«, za besedo »lastnih« pa beseda »finančnih«.
V petem odstavku se za besedo »tujcu« doda besedilo »ter način izračuna stroškov nastanitve in odstranitve«.
V 86. členu se v tretjem odstavku za besedilom »držav,« doda besedilo »odločanje o potovalni odobritvi,«.
Za 86. členom se doda nov 86.a člen, ki se glasi:
(obveznost fizičnih in pravnih oseb, ki opravljajo zastopanje)
Fizična ali pravna oseba, ki opravlja zastopanje kot svojo dejavnost in tujca na podlagi njegovega pooblastila zastopa v postopkih po tem zakonu, mora pristojnemu organu sporočiti naslov elektronskega predala za komunikacijo in vročanje ter njegovo morebitno spremembo med postopkom. Ta določba velja tudi za postopke iz XIII. in XIII.A poglavja tega zakona.«.
V 87. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »38.č,« in »44.b,«.
V šestem odstavku se za besedo »po« doda besedilo »8.a,«, za besedilom »79.a« pa se beseda »člena« nadomesti z besedo »členu«.
V 88. členu se v prvem odstavku doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Tujec, ki se zna in se zmore podpisati in je dopolnil osem let starosti, mora prošnji za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje podati tudi lastnoročni podpis. Tujcu se lahko lastnoročni podpis zajame preko digitalne podpisne tablice. Za podajo lastnoročnega podpisa se uporablja 17. točka prvega odstavka 111. člena tega zakona.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Odločbe, razen prvega dovoljenja za začasno prebivanje, sklepe in druge dokumente, izdane v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje, pristojni organ vroči tujcu v elektronski obliki ali v hišni predalčnik neposredno na naslov prebivališča v tujini. Pristojni organ pri odločitvi o načinu vročitve upošteva, da se vročitev opravi hitro in učinkovito z najmanjšimi stroški za pristojni organ in za naslovnika. Ne glede na prvi stavek tega odstavka pristojni organ opravi vročitev v hišni predalčnik, če naslovnik želi takšno vročitev ali če oceni, da je zaradi vsebine dokumenta ali kakšnega drugega razloga potrebno opraviti vročitev v hišni predalčnik. Če se vročitev opravi v hišni predalčnik velja za opravljeno 21. dan od dneva odpreme, ki se označi na dokumentu. Če vročitev ni mogoča, ker naslovnik ne prebiva na naslovu, ki ga je navedel v vlogi, obenem pa ni ugotovljeno, kje prebiva, mogoča pa tudi ni vročitev v elektronski obliki, se vročitev opravi z javnim naznanilom na oglasni deski upravne enote in na državnem portalu eUprava.«.
V 90. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je postopek po tem zakonu uveden po uradni dolžnosti ali na zahtevo oziroma prošnjo tujca, njegovega delodajalca, raziskovalne organizacije, višješolskega ali visokošolskega zavoda, izobraževalne organizacije ali prostovoljske organizacije oziroma organizacije s prostovoljskim programom in ga ni mogoče končati brez njihovega sodelovanja, se njihovo nesodelovanje šteje za umik prošnje oziroma zahteve oziroma se postopek, uveden po uradni dolžnosti, ustavi, če kljub opozorilu pristojnega organa v postavljenem roku ne opravijo nobenega dejanja za nadaljevanje oziroma dokončanja postopka.«.
V 92. členu se za petim odstavkom doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Po odstranitvi tujca, ki je vstopil v Republiko Slovenijo kljub veljavni prepovedi vstopa, ali tujca, ki ni zapustil Republike Slovenije, območja držav članic Evropske unije in območja držav, pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985 v roku, določenem za prostovoljni odhod, policija zaradi izvajanja šestega odstavka 67. člena tega zakona o odstranitvi tujca obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.«.
V 95. členu se v sedmi alineji beseda »in« nadomesti s podpičjem in za njo doda nova osma alinea, ki se glasi:
»– mu je izrečen ukrep iz drugega odstavka 81. člena tega zakona;«.
Dosedanja osma alineja postane deveta alineja.
V 99. členu se v prvem odstavku črta oznaka odstavka.
Drugi odstavek se črta.
V 102. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Za zajem in hrambo biometričnih podatkov, za zajem in podajo lastnoročnega podpisa ter za vrnitev in odvzem samostojne listine v primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje se uporabljajo določbe tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka 58. člena, dvanajstega odstavka 111. člena ter prvega in drugega odstavka 115. člena tega zakona. Za pogrešitev dovoljenja za prebivanje se uporabljajo določbe 59. člena tega zakona.«.
V 107. členu se v četrtem odstavku za besedilom »upravne enote« črta vejica in besedilo »na območju katerih tujec prebiva« in se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Upravne enote v teh upravnih zadevah odločajo na območju celotne države.«.
V 110. členu se drugi, tretji in četrti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(2) Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, upravlja evidenco iz sedemnajste alineje prejšnjega odstavka, pri svojem delu pa lahko obdeluje tudi podatke iz evidence o vizumih, določene v tretjem odstavku 112. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je dovoljeno zadrževanje in izkaznicah o dovolitvi zadrževanja, določene v drugem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, nastanjenih v centru, določene v tretjem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o izrečenih stranskih sankcijah izgona tujca iz države in podatke iz evidence o tujcih, ki jim je določena prepoved vstopa v državo, določene v prvem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je odrejen strožji policijski nadzor, določene v petem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je določeno bivanje izven centra, določene v sedmem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, določene v šestem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o izdanih odločbah o vrnitvi, določene v osmem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o vrnjenih in odstranjenih tujcih, določene v devetem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o overitvah garantnih pisem, določene v petem in šestem odstavku 112. člena tega zakona in podatke iz evidence o nedovoljenih vstopih tujcev v državo, določene v enajstem odstavku 114. člena tega zakona.
(3) Pristojni organ upravlja evidence iz prve, druge, četrte, devete, desete, šestnajste in devetnajste alineje prvega odstavka tega člena, pri svojem delu pa lahko obdeluje tudi podatke iz evidence o vizumih, določene v tretjem odstavku 112. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je dovoljeno zadrževanje in izkaznicah o dovolitvi zadrževanja, določene v drugem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, nastanjenih v centru, določene v tretjem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o izrečenih stranskih sankcijah izgona tujca iz države in podatke iz evidence o tujcih, ki jim je določena prepoved vstopa v državo, določene v prvem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je odrejen strožji policijski nadzor, določene v petem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je določeno bivanje izven centra, določene v sedmem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o tujcih, ki jim je bil zavrnjen vstop v državo, določene v šestem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o izdanih odločbah o vrnitvi, določene v osmem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o vrnjenih in odstranjenih tujcih, določene v devetem odstavku 114. člena tega zakona, podatke iz evidence o udeležbi tujcev v programih vključevanja, določene v desetem odstavku 114. člena tega zakona in podatke iz evidence o nedovoljenih vstopih tujcev v državo, določene v enajstem odstavku 114. člena tega zakona.
(4) Policija upravlja evidence iz pete, šeste, sedme, osme, enajste, dvanajste, trinajste, štirinajste, petnajste in osemnajste alineje prvega odstavka tega člena, pri svojem delu pa lahko obdeluje tudi podatke iz evidence o vizumih, določene v tretjem odstavku 112. člena tega zakona.«.
Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(6) Organ iz tretjega odstavka tega člena podatke iz evidence o dovoljenjih za začasno prebivanje in evidence o dovoljenjih za stalno prebivanje, določene v štirinajstem odstavku 111. člena tega zakona, podatke iz evidence o odpovedih prebivanja tujcu, določene v prvem odstavku 114. člena tega zakona, in podatke iz evidence o potrdilih o pravicah obmejnega delavca, določene v petem odstavku 141.k člena tega zakona, in druge podatke, če tako določa drug zakon, vodi v Registru tujcev. Register tujcev je centralna evidenca o dovoljenjih za prebivanje in odpovedih prebivanja tujcu, ki se vodi kot informatizirana podatkovna zbirka, ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v centralnem informacijskem sistemu. Organi iz tretjega in petega odstavka tega člena podatke iz prvega in drugega odstavka 113. člena tega zakona in podatke iz četrtega odstavka 114. člena tega zakona vodijo v centralni evidenci o potnih listih za tujca in zadržkih za izdajo potnega lista za tujca (Evidenca potnih listin), ki se vodi kot informatizirana podatkovna zbirka, ki jo upravlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, v centralnem informacijskem sistemu.
(7) V evidenci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena obdeluje ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, oziroma diplomatska predstavništva ali konzulati podatke iz tretjega odstavka 112. člena tega zakona.«.
V osmem odstavku se besedilo »upravlja« nadomesti z besedilom »obdeluje«.
V dvanajstem odstavku se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: »(priimek in ime, EMŠO, datum rojstva, kraj rojstva, državljanstvo, strokovna izobrazba in poklic tujca, naziv službe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je izdala odločitev, številka zadeve, vrsta soglasja ali delovnega dovoljenja, datum vloge, vrsta odločitve, podlaga za podajo soglasja ali izdajo delovnega dovoljenja, številka soglasja ali delovnega dovoljenja, številka sklepa ali odločbe, izdane v postopku podaje soglasja ali izdaje delovnega dovoljenja, začetek in konec veljavnosti delovnega dovoljenja, lokacija dela, naziv delodajalca, matična številka delodajalca, sedež delodajalca, številka prošnje upravne enote k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca in zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih, datum vročitve informativnega lista, izdanega na podlagi soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, podatek o vloženi pritožbi, datum pritožbe, podatek o novi vlogi za izdajo delovnega dovoljenja ali zahtevi za podajo soglasja, podatek o službi Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je odločila o prenehanju delovnega dovoljenja ali umiku soglasja, razlog prenehanja in številka zadeve prenehanja delovnega dovoljenja, razlog za umik soglasja in številka zadeve umika soglasja).«.
Za trinajstim odstavkom se dodata nova štirinajsti in petnajsti odstavek, ki se glasita:
»(14) Iz Registra tujcev Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za namen urejanja obveznih socialnih zavarovanj tujcev pridobivata podatke o priimku in imenu, EMŠO, datumu rojstva, kraju rojstva in državljanstvu tujca, podatke o potrdilih o prijavah prebivanja in izdanih dovoljenjih za prebivanje (številka, vrsta, razlog ali namen prebivanja, obdobje veljavnosti, vročitev), o datumih vloženih prošenj za izdajo dovoljenja za prebivanje in datumih dokončnosti ter pravnomočnosti odločitev o teh prošnjah, o prenehanju prebivanja (razlogi oziroma podlaga za prenehanje, dokončnost in pravnomočnost odločitve) ter o izdanih potrdilih o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja in prošnjah za izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, izdanih potrdilih o vloženi vlogi za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve, o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje. Register tujcev se za pridobivanje teh podatkov s povezovalnim znakom EMŠO poveže z evidenco o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja in z matično evidenco o zavarovancih in uživalcih pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(15) Iz Registra tujcev Policija za namene, določene v prvem odstavku tega člena, pridobiva podatke o odločbah in sklepih iz šestega odstavka 55. člena, petega odstavka 56. člena, tretjega in četrtega odstavka 60.a člena in drugega odstavka 62. člena, in sicer: priimek in ime, spol, rojstni datum tujca, EMŠO, državljanstvo, podatke o podobi obraza in prstnih odtisih tujca, podatek o pristojnem organu, ki je odločbo ali sklep izdal, podatek o številki, datumu izdaje, vročitve, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe ali sklepa, podatke o prenehanju dovoljenja za prebivanje, podatek o roku za prostovoljni odhod, če je ta določen, in o njegovem podaljšanju, datumu vložitve prošnje za podaljšanje roka za prostovoljni odhod ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa. Register tujcev se za pridobivanje teh podatkov s povezovalnim znakom EMŠO ali ime in priimek tujca ter rojstni podatki tujca, poveže z evidenco o izdanih odločbah o vrnitvi iz štirinajste alineje prvega odstavka tega člena.«.
V 111. členu se v prvem odstavku v 16. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 17. točka, ki se glasi:
»17. lastnoročni podpis, ki ga poda tujec, ki se zna in se zmore podpisati in je dopolnil osem let starosti, na obrazec prošnje in obrazec za podpis tujca. Če je vlagatelj prošnje zakoniti zastopnik, skrbnik ali družinski član tujca, za katerega vlaga prošnjo za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje, ali njegov delodajalec ali druga fizična ali pravna oseba, ki jo tujec pooblasti za vložitev prošnje, se na obrazec prošnje podpiše vlagatelj, tujec, ki se zna in se zmore podpisati in je dopolnil osem let, pa mora podati lastnoročni podpis na obrazcu za podpis tujca.«.
Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:
»(11) V prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada je treba poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti tudi naslednje podatke:
1. firmo ali ime tujčevega delodajalca oziroma tujca, ki v tujini opravlja delo kot samozaposlena oseba;
2. sedež ali naslov tujčevega delodajalca oziroma tujca, ki v tujini opravlja delo kot samozaposlena oseba;
3. matično ali davčno številko tujčevega delodajalca oziroma tujca, ki v tujini opravlja delo kot samozaposlena oseba.«.
Dosedanji enajsti odstavek, ki postane dvanajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(12) Tujec mora prošnji za izdajo dovoljenja za začasno ali stalno prebivanje priložiti fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo tujca, dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem, razen v primeru, če se prstna odtisa že hranita v evidenci o dovoljenjih za začasno prebivanje (evidenca iz prve alineje prvega odstavka 110. člena tega zakona). Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico, in se lahko na prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. Tujec, ki prebiva zunaj Republike Slovenije in vloži prošnjo za izdajo prvega dovoljenja za začasno prebivanje, da prstna odtisa za njun digitalni zajem na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije v tujini. Prstni odtisi v digitalni obliki se hranijo v začasni zbirki prstnih odtisov za dovoljenja za prebivanje, vzpostavljenim na podlagi tega zakona, do zaključka postopka izdaje dovoljenja za prebivanje na prvi stopnji, vendar največ 60 dni od dneva zajema. Tujec, mlajši od šestih let, in tujec, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne more dati nobenega prstnega odtisa, ne da prstnih odtisov. Tujec, ki zaradi zdravstvenih razlogov lahko da samo en prstni odtis, da en prstni odtis. Dovoljenje za začasno ali stalno prebivanje, izdano družinskemu članu tujca s priznano mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji, v primeru, ko družinski član ni v Republiki Sloveniji, ne vsebuje tujčevega podpisa. Družinski član, ki se zna in zmore podpisati in je dopolnil starost osem let, mora nato v enem mesecu po prihodu v Republiko Slovenijo pri ministrstvu, pristojnem za notranje zadeve, dati lastnoročni podpis.«.
Dosedanji dvanajsti odstavek postane trinajsti odstavek.
Dosedanji trinajsti odstavek, ki postane štirinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(14) V evidenci o dovoljenjih za začasno prebivanje (evidenca iz prve alineje prvega odstavka 110. člena tega zakona) in evidenci o dovoljenjih za stalno prebivanje (evidenca iz druge alineje prvega odstavka 110. člena tega zakona) obdeluje pristojni organ podatke iz prvega odstavka tega člena, podatke o družinskih članih tujca (priimek in ime, EMŠO, sorodstveno razmerje, vrsta dovoljenja za prebivanje), ki imajo v Republiki Sloveniji izdano dovoljenje za prebivanje, podatek o izdanih potrdilih o vloženi vlogi za izdajo prvega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo za namen zaposlitve, podatke o izdanih potrdilih o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje enotnega dovoljenja in prošnjah za izdajo enotnega dovoljenja kot nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, o pravočasno vloženih prošnjah za podaljšanje dovoljenja za prebivanje in za izdajo nadaljnjega dovoljenja za prebivanje, podatke o podobi obraza in prstnih odtisih ter roki in prstu prstnega odtisa imetnika dovoljenja za prebivanje, zapisanih v digitalni obliki, podatke o vrsti izkaznice dovoljenja za prebivanje, datumu izdaje, datumu veljavnosti, kraju izdaje, izdajatelju, datumu prevzema v izdelavo, razlogu zavrnitve izdelave, datumu izdelave, datumu prevzema na pošto, datumu vročitve izkaznice dovoljenja za prebivanje, podatek o osebi (ime in priimek, naslov za vročanje), ki ji je bila izkaznica dovoljenja za prebivanje vročena, podatke o statusu veljavnosti izkaznice dovoljenja za prebivanje ter podatke o tujcu, kateremu dovoljenje za prebivanje ni bilo izdano, katerega prošnja za izdajo dovoljenja za prebivanje je bila zavržena ali je bil postopek izdaje dovoljenja za prebivanje ustavljen. V evidencah o dovoljenjih za prebivanje iz prejšnjega stavka obdeluje pristojni organ tudi podatek o številki, datumu izdaje, vročitve, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe ali sklepa, izdanega v postopkih izdaje dovoljenja za prebivanje, podatek o organu, ki je odločbo ali sklep izdal, veljavnosti, registrski in serijski številki izkaznice dovoljenja za prebivanje, podatke o prenehanju dovoljenja za prebivanje, podatek o roku za prostovoljni odhod, če je ta določen, in o njegovem podaljšanju, datumu vložitve prošnje za podaljšanje roka za prostovoljni odhod ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa, ter podatke o izgubljenih, ukradenih oziroma pogrešanih izkaznicah dovoljenj za prebivanje. Evidenca o dovoljenjih za začasno prebivanje vsebuje tudi podatke o vrsti dovoljenja za prebivanje, številki in datumu podaje soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, datumu vročitve informativnega lista, izdanega na podlagi soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, številki, datumu izdaje, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe o zavrnitvi zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjave delodajalca ali zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih ter podatke o številki, datumu izdaje, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe, s katero se zavrne kratkotrajna premestitev.«.
Dosedanji štirinajsti odstavek postane petnajsti odstavek.
V dosedanjem petnajstem odstavku, ki postane šestnajsti odstavek, se:
– v peti alineji beseda »drugi« nadomesti z besedo »dvanajsti«;
– za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:
»– lastnoročni podpis tujca in datum zajema podpisa;«;
– v dosedanji sedmi alineji, ki postane osma alineja, za besedo »je« doda besedilo »lastnoročni podpis tujca in«.
V 113. členu se v prvem odstavku za besedilom »11.« doda vejica in črta beseda »in«, za besedilom »16.« se doda besedilo »in 17.«, besedilo »dve fotografiji« se nadomesti z besedo »fotografijo«, beseda »kažeta« pa se nadomesti z besedo »kaže«.
V 114. členu se v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Evidenca o odpovedih prebivanja tujcu vsebuje tudi podatke o roku za prostovoljni odhod, če je ta določen, in o njegovem podaljšanju, datumu vložitve prošnje za podaljšanje roka za prostovoljni odhod ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa.«.
V tretjem odstavku se za besedilom »razlogu nastanitve« doda vejica in črta beseda »in«, za besedo »fotografijo« pa se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »kopijo osebnega dokumenta in dokumentacijo o zdravstvenem in psihosocialnem stanju tujca v zvezi z nastanitvijo v centru.«.
Osmi odstavek se spremeni, tako da se glasi:
»(8) Evidenca o izdanih odločbah o vrnitvi (evidenca iz štirinajste alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) vsebuje podatke iz 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 10. točke prvega odstavka 111. člena tega zakona ter podatke o številki, datumu, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe o vrnitvi, podatke o organu, ki je to odločbo izdal, roku za prostovoljni odhod, če je ta določen, in njegovem podaljšanju ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa ter podatek o podobi obraza in prstnih odtisih tujca. Evidenca o izdanih odločbah o vrnitvi poleg podatkov iz prejšnjega stavka vsebuje tudi podatke o odločbah in sklepih iz šestega odstavka 55. člena, petega odstavka 56. člena, tretjega in četrtega odstavka 60.a člena in drugega odstavka 62. člena tega zakona, in sicer: priimek in ime, spol, rojstni datum tujca, EMŠO, državljanstvo, podatke o podobi obraza in prstnih odtisih tujca, podatek o pristojnem organu, ki je odločbo ali sklep izdal, podatek o številki, datumu izdaje, vročitve, dokončnosti in pravnomočnosti odločbe ali sklepa, podatke o prenehanju dovoljenja za prebivanje, podatek o roku za prostovoljni odhod, če je ta določen, in o njegovem podaljšanju, datumu vložitve prošnje za podaljšanje roka za prostovoljni odhod ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa.«.
V enajstem odstavku se za besedilom »Republike Slovenije« beseda »ter« nadomesti z vejico, za besedilom »Republiki Sloveniji« pa se dodata vejica in besedilo »ter podatek o podobi obraza in prstnih odtisih tujca«.
121.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(prijava prebivanja za državljana EU, ki je iskalec zaposlitve)
(1) Državljanu EU, ki se želi zaposliti v Republiki Sloveniji in se prijavi kot iskalec zaposlitve pri pristojnem organu za zaposlovanje, se lahko izda potrdilo o prijavi prebivanja, če ima veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list.
(2) Če se državljan EU iz prejšnjega odstavka zaposli, samozaposli ali začne z izvajanjem storitev, se zanj uporabljajo določbe 120. in 121. člena tega zakona.
(3) Če se državljan EU v šestih mesecih od vročitve potrdila o prijavi prebivanja iz prvega odstavka tega člena ne zaposli ali samozaposli, mu potrdilo o prijavi prebivanja preneha, razen če s potrdilom pristojnega organa za zaposlovanje dokaže, da je še naprej vpisan v evidenci iskalcev zaposlitve oziroma brezposelnih oseb, in ima veljavno osebno izkaznico ali veljavni potni list. V tem primeru mu potrdilo ostane v veljavi še največ šest mesecev. Če se državljan EU v obdobju iz prejšnjega stavka ne zaposli ali samozaposli, mu potrdilo o prijavi prebivanja preneha. Državljan EU lahko za novo potrdilo o prijavi prebivanja kot iskalec zaposlitve ponovno zaprosi po dveh letih od prenehanja potrdila o prijavi prebivanja, ki mu je bilo izdano kot iskalcu zaposlitve.«.
V 124. členu se v tretjem odstavku črta beseda »prvega«.
125. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dovoljen čas prebivanja na podlagi potrdila o prijavi prebivanja)
Državljan EU, ki ima izdano potrdilo o prijavi prebivanja, ima pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji, dokler mu prijava prebivanja ne preneha v skladu s tem zakonom.«.
V 126. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Državljan EU, ki v Republiki Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let, ima pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Če državljan EU oziroma njegov zakoniti zastopnik vloži prošnjo za izdajo potrdila o prijavi stalnega prebivanja, se mu ob izpolnjevanju pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji in če ne obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi lahko resno ogrožal javni red ali javno varnost, izda potrdilo o prijavi stalnega prebivanja brez omejitev glede trajanja in namena prebivanja v Republiki Sloveniji. V času odločanja o prošnji za izdajo potrdila o prijavi stalnega prebivanja mora državljan EU v Republiki Sloveniji prebivati zakonito.«.
V tretjem odstavku se:
– besedilo napovednega stavka spremeni tako, da se glasi: »Pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena ima pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji državljan EU:«;
– v osmi alineji za besedo »prebivanja« doda besedilo »oziroma dovoljenje za stalno prebivanje«.
Šesti odstavek se črta.
V 127. členu se v sedmem odstavku za besedo »pri« doda besedo »katerikoli«, za besedilom »upravni enoti« pa se črta vejica in besedilo »na območju katere družinski član prebiva,«.
V 128. členu se v prvem odstavku peta alineja črta, dosedanji šesta in sedma alineja pa postaneta peta in šesta alineja.
V drugem odstavku se beseda »druge« nadomesti z besedo »tretje«.
V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Dovoljenje za prebivanje se družinskemu članu izda z veljavnostjo pet let oziroma za čas nameravanega prebivanja državljana EU v Republiki Sloveniji, če je ta krajši od petih let.«.
129.a člen se spremeni tako, da se glasi:
(otroci državljanov EU, rojeni v Republiki Sloveniji)
(1) Otrok državljana EU, rojen v Republiki Sloveniji, ki ne pridobi slovenskega državljanstva, v prvih dveh mesecih od rojstva ne potrebuje potrdila o prijavi prebivanja ali dovoljenja za prebivanje.
(2) Otrok iz prejšnjega odstavka, ki je državljan EU, ima pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji do dopolnjenega 18. leta starosti, če ima otrokova mati ali otrokov oče oziroma otrokov skrbnik do dopolnjenega otrokovega 18. leta starosti veljavno potrdilo o prijavi prebivanja in če otrok prebiva v Republiki Sloveniji. Upravna enota, na območju katere otrok prebiva, otroku iz prejšnjega odstavka, ki je državljan EU, v dveh mesecih od rojstva po uradni dolžnosti izda potrdilo o prijavi prebivanja v obliki samostojne listine kot izkaznico iz 137. člena tega zakona, ki mu jo pred potekom njene veljavnosti po uradni dolžnosti zamenja za novo izkaznico, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega stavka.
(3) Upravna enota, na območju katere otrok prebiva, izda otroku iz prvega odstavka tega člena, ki je državljan EU, po uradni dolžnosti potrdilo o prijavi stalnega prebivanja brez omejitev glede trajanja in namena prebivanja v Republiki Sloveniji, če ima vsaj eden od staršev ali skrbnik otroka, ki je slovenski državljan ali državljan EU, pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji in če otrok prebiva v Republiki Sloveniji.
(4) Upravna enota, na območju katere otrok prebiva, otroku državljana EU, ki je rojen v Republiki Sloveniji in ne pridobi slovenskega državljanstva in ni državljan druge države članice Evropske unije, v dveh mesecih od rojstva po uradni dolžnosti izda dovoljenje za prebivanje za družinskega člana državljana EU, ki se po uradni dolžnosti podaljšuje do otrokovega dopolnjenega 18. leta starosti, če ima otrokova mati ali oče oziroma otrokov skrbnik do otrokovega dopolnjenega otrokovega 18. leta starosti veljavno potrdilo o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in če otrok prebiva v Republiki Sloveniji.
(5) Upravna enota, na območju katere otrok prebiva, otroku iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti izda dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU, če ima otrokova mati ali oče oziroma otrokov skrbnik pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji in če otrok prebiva v Republiki Sloveniji.
(6) Za otroka iz tega člena, ki ne pridobi slovenskega državljanstva in ni državljan druge države članice Evropske Unije, se glede pridobitve statusa rezidenta za daljši čas uporabljajo določbe 52. člena tega zakona, glede naknadne pridobitve statusa rezidenta za daljši čas pa se uporabljajo določbe 53. člena tega zakona.«.
V 130. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Družinski član, ki ni državljan EU in ki v Republiki Sloveniji zakonito prebiva neprekinjeno pet let, ima pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Če državljan EU oziroma slovenski državljan ali družinski član oziroma njegov zakoniti zastopnik vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, se mu ob izpolnjevanju pogoja petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja v Republiki Sloveniji in če ne obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi lahko resno ogrožal javni red ali javno varnost, izda dovoljenje za stalno prebivanje brez omejitev glede trajanja in namena prebivanja v Republiki Sloveniji. V času odločanja o prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje mora družinski član prebivati v Republiki Sloveniji zakonito. Čas, ki ga je družinski član prebil na prestajanju kazni zapora v Republiki Sloveniji, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.«.
Sedmi odstavek se črta.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Dovoljenje za stalno prebivanje se družinskemu članu oziroma njegovemu zakonitemu zastopniku vroči osebno pri pristojnem organu, ki je dovoljenje izdal.«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Za družinskega člana se glede pridobitve statusa rezidenta za daljši čas uporablja 52. člen tega zakona, glede naknadne pridobitve statusa rezidenta za daljši čas pa se uporablja 53. člen tega zakona.«.
V 132. členu se v tretjem odstavku za besedo »prebiva« doda vejica in besedilo »oziroma upravna enota, na območju katere je družinski član prebival pred zapustitvijo Republike Slovenije.«.
V besedilu 133. člena, ki postane prvi odstavek, se:
– v četrti alineji za besedo »odreče« črta vejica in besedilo »in sicer z dnem podane izjave o odreku«;
– osma alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– pred pretekom veljavnosti dovoljenja pridobi novo dovoljenje za prebivanje, razen če pridobi status rezidenta za daljši čas ali dovoljenje za prebivanje po XIII.A poglavju tega zakona;«.
Za besedilom člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar se o prenehanju dovoljenja za prebivanje družinskemu članu odloči z upravnim aktom, je za prenehanje dovoljenja za prebivanje družinskemu članu pristojna upravna enota, ki ga je izdala, ali upravna enota, na območju katere družinski član prebiva, oziroma upravna enota, na območju katere je družinski član prebival pred zapustitvijo Republike Slovenije.«.
V 134. členu se v prvem odstavku v drugi alineji za besedo »odreče« črta vejica in besedilo »in sicer z dnem podane izjave o odreku«.
V tretjem odstavku se za besedo »prebiva« doda vejica in besedilo »oziroma upravna enota, na območju katere je družinski član prebival pred zapustitvijo Republike Slovenije.«.
V 135. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prenehanje pravice do stalnega prebivanja, prenehanje potrdila o prijavi stalnega prebivanje in prenehanje dovoljenja za stalno prebivanje)«.
V besedilu člena, ki postane prvi odstavek, se:
– v napovednem stavku za besedo »članu« doda besedilo »pravica do stalnega prebivanja oziroma«;
– v peti alineji za besedo »odreče« črta vejica in besedilo »in sicer z dnem podane izjave o odreku«;
– v sedmi alineji beseda »predvsem« nadomesti z besedo »izključno«.
Za besedilom člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Kadar se o prenehanju pravice do stalnega prebivanja oziroma potrdila o prijavi stalnega prebivanja oziroma dovoljenja za stalno prebivanje odloči z upravnim aktom, je za prenehanje pravice do stalnega prebivanja oziroma potrdila o prijavi stalnega prebivanja oziroma dovoljenja za stalno prebivanje pristojna upravna enota, ki je potrdilo oziroma dovoljenje izdala, ali upravna enota, na območju katere državljan EU oziroma družinski član prebiva oziroma upravna enota, na območju katere je državljan EU oziroma družinski član prebival pred zapustitvijo Republike Slovenije.«.
V 136. členu se v drugem odstavku besedilo »v Republiki Sloveniji« nadomesti z besedilom »ima v Republiki Sloveniji pravico do stalnega prebivanja ali v njej«.
V 137. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Potrdilo o prijavi prebivanja za državljana EU, potrdilo o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenje za prebivanje za družinskega člana in dovoljenje za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana se izdajo v obliki samostojne listine kot izkaznica. Izkaznica potrdila o prijavi prebivanja in dovoljenja za prebivanje za družinskega člana se izdata z veljavnostjo pet let oziroma za čas nameravanega prebivanja v Republiki Sloveniji, če je ta krajši od pet let, v primeru iz drugega in četrtega odstavka 129.a člena tega zakona pa tudi z veljavnostjo pet let, vendar najdlje do otrokovega dopolnjenega 18. leta starosti. Izkaznica potrdila o prijavi stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje se izda z veljavnostjo deset let, razen tujcu, mlajšemu od treh let, ki se mu izda z veljavnostjo treh let, tujcu, staremu od tri do 18 let, pa z veljavnostjo pet let. Državljan EU in njegov družinski član mora izkaznico potrdila o prijavi prebivanja, potrdila o prijavi stalnega prebivanja, dovoljenja za prebivanje za družinskega člana in dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana pred potekom njene veljavnosti pri katerikoli upravni enoti zamenjati za novo izkaznico potrdila oziroma dovoljenja, z izjemo v primerih iz 129.a člena tega zakona, ko novo izkaznico potrdila oziroma dovoljenja po uradni dolžnosti izda oziroma zamenja pristojna upravna enota.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Državljan EU, družinski član državljana EU in družinski član slovenskega državljana prošnji za izdajo potrdila o prijavi prebivanja za državljana EU, prošnji za izdajo in podaljšanje dovoljenja za prebivanje za družinskega člana državljana EU ali slovenskega državljana ter prošnji za izdajo potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU in dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana, ki ni državljan EU, priložijo fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo tujca, in lastnoročni podpis, kot to določa 17. točka prvega odstavka 111. člena tega zakona. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico, in se lahko na prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. Družinski član državljana EU in družinski član slovenskega državljana morata dati tudi dva prstna odtisa za njun digitalni zajem, razen v primeru, če se prstna odtisa še vedno hranita v evidenci o dovoljenjih za začasno prebivanje (evidenca iz prve alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona). Za zajem prstnih odtisov družinskemu članu se smiselno uporabljata tretji in peti odstavek 58. člena tega zakona. Za vrnitev in odvzem samostojne listine iz prvega odstavka tega člena v primeru prenehanja potrdila oziroma dovoljenja se smiselno uporablja šesti odstavek 58. člena tega zakona. Za pogrešitev samostojne listine iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja 59. člen tega zakona. Za hrambo in arhiviranje biometričnih podatkov se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 115. člena tega zakona.«.
V 137.a členu se v drugem odstavku besedilo »izdanega v postopku obnove potrdila,« nadomesti z besedilom »izdanega otroku državljana EU ali slovenskega državljana, rojenemu v Republiki Sloveniji,«.
V 139. členu se v prvem odstavku beseda »trinajstega« nadomesti z besedo »štirinajstega«.
V 141.b členu se enajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(11) Dovoljenje za začasno prebivanje po Sporazumu o izstopu se izda brez omejitev glede trajanja in brez vezave na določen namen prebivanja, kot nevezano dovoljenje za začasno prebivanje. Glede veljavnosti izkaznice dovoljenja za začasno prebivanje se uporabljajo določbe prvega odstavka 58. člena tega zakona. Državljan Združenega kraljestva in njegov družinski član mora izkaznico dovoljenja za začasno prebivanje, izdano v obliki samostojne listine iz prvega odstavka 141.g člena tega zakona, pred potekom njene veljavnosti pri katerikoli upravni enoti zamenjati za novo izkaznico dovoljenja.«.
Dvanajsti in trinajsti odstavek se črtata.
Dosedanja štirinajsti in petnajsti odstavek postaneta dvanajsti in trinajsti odstavek.
V 141.c členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(2) Državljan Združenega kraljestva in njegov družinski član, ki pred koncem prehodnega obdobja nima veljavnega potrdila o prijavi stalnega prebivanja za državljana EU, dovoljenja za stalno prebivanje za državljana EU ali dovoljenja za stalno prebivanje za družinskega člana državljana EU, in ki izpolnjuje pogoje iz prvega, drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka 126. člena ali prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega oziroma šestega odstavka 130. člena tega zakona, ima pravico do stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji. Če državljan Združenega kraljestva in njegov družinski član vloži prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, se mu ob izpolnjevanju pogojev glede dolžine prebivanja iz prvega, drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka 126. člena ali prvega, drugega, tretjega, četrtega, petega oziroma šestega odstavka 130. člena tega zakona tega zakona in če ni razlogov za zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje iz drugega odstavka 141.č člena tega zakona izda dovoljenje za stalno prebivanje. Čas, ki ga je državljan Združenega kraljestva oziroma njegov družinski član prebil na prestajanju kazni zapora v Republiki Sloveniji, se ne šteje v čas, potreben za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje.
(3) Dovoljenje za stalno prebivanje iz prvega in drugega odstavka tega člena se izda brez omejitev glede trajanja in namena prebivanja v Republiki Sloveniji. Glede veljavnosti in zamenjave izkaznice dovoljenja za stalno prebivanje se uporablja prvi odstavek 58. člena tega zakona.«
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za državljana Združenega kraljestva in njegovega družinskega člana, ki ni državljan EU, se glede pridobitve statusa rezidenta za daljši čas uporablja 52. člen tega zakona, glede naknadne pridobitve statusa rezidenta za daljši čas pa se uporablja 53. člen tega zakona.«.
V 141.č členu se v tretjem odstavku beseda »prve« nadomesti z besedo »prvega«.
V 141.d členu se v četrtem odstavku za besedo »članu« doda besedilo »zaradi resne in dejanske nevarnosti za javni red ali javno varnost države«.
141.e člen se spremeni tako, da se glasi:
(prenehanje dovoljenja za začasno prebivanje, pravice do stalnega prebivanja in dovoljenja za stalno prebivanje)
(1) Dovoljenje za začasno prebivanje državljanu Združenega kraljestva in njegovemu družinskemu članu preneha, če:
1. je razveljavljeno;
2. mu je odpovedano prebivanje;
3. mu je v Republiki Sloveniji izrečena pravnomočna stranska kazen ali stranska sankcija izgona tujca iz države, ali če je zaradi pravne posledice kazenske obsodbe izgubil pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji;
4. se dovoljenju odreče;
5. pridobi pravico do stalnega prebivanja na podlagi določb tega poglavja zakona;
6. pridobi državljanstvo Republike Slovenije, razen če hkrati obdrži državljanstvo Združenega kraljestva;
7. je namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja, ali če se ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oziroma partnerska zveza sklenjena ali registrirana predvsem z namenom pridobitve dovoljenja za začasno prebivanje;
8. umre.
(2) Pravica do stalnega prebivanja oziroma dovoljenje za stalno prebivanje državljanu Združenega kraljestva in njegovemu družinskemu članu preneha, če:
1. se izseli;
2. ostane izven območja Republike Slovenije neprekinjeno več kot pet let;
3. mu je v Republiki Sloveniji izrečena pravnomočna stranska kazen ali stranska sankcija izgona tujca iz države, ali če je zaradi pravne posledice kazenske obsodbe izgubil pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji;
4. mu je odpovedano prebivanje;
5. pridobi državljanstvo Republike Slovenije, razen če hkrati obdrži državljanstvo Združenega kraljestva;
6. se dovoljenju odreče;
7. je namenoma dal napačne podatke o svoji istovetnosti ali druge netočne podatke ali je namenoma prikril okoliščine, ki so pomembne za izdajo dovoljenja, ali če se ugotovi, da je bila zakonska zveza sklenjena oziroma partnerska zveza sklenjena ali registrirana predvsem z namenom pridobitve pravice do stalnega prebivanja oziroma dovoljenja za stalno prebivanje;
8. umre.
(3) Kadar se o prenehanju dovoljenja za začasno prebivanje in pravice do stalnega prebivanja oziroma dovoljenja za stalno prebivanje odloči z upravnim aktom, je za prenehanje pristojna upravna enota, ki je dovoljenje za začasno prebivanje oziroma dovoljenje za stalno prebivanje izdala, ali upravna enota na območju katere državljan Združenega kraljestva oziroma njegov družinski član prebiva oziroma upravna enota, na območju katere je državljan Združenega kraljestva oziroma njegov družinski član prebival pred zapustitvijo Republike Slovenije.«.
V 141.f členu se za besedo »določbe« doda besedilo »XIII. poglavja«.
V 141.g členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Državljan Združenega kraljestva in njegov družinski član morata k prošnji za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje in prošnji za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje priložiti fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo tujca, ter dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem, razen v primeru če se prstna odtisa še vedno hranita v evidenci o dovoljenjih za začasno prebivanje (evidenca iz prve alinee prvega odstavka 110. člena tega zakona) in lastnoročni podpis, kot to določa 17. točka prvega odstavka 111. člena tega zakona. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico, in se lahko na prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. Za zajem prstnih odtisov se smiselno uporabljata tretji in peti odstavek 58. člena tega zakona. Za vrnitev samostojne listine iz prvega odstavka tega člena v primeru prenehanja dovoljenja za prebivanje se smiselno uporablja šesti odstavek 58. člena tega zakona. Za pogrešitev dovoljenja za prebivanje se smiselno uporablja 59. člen tega zakona. Za hrambo in arhiviranje biometričnih podatkov se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 115. člena tega zakona.«.
141.h člen se spremeni tako, da se glasi:
(potrdilo o pravicah obmejnega delavca)
(1) Državljan Združenega kraljestva, ki v Republiki Sloveniji pred potekom prehodnega obdobja iz Sporazuma o izstopu opravlja gospodarsko dejavnost v skladu s 45. ali 49. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju EU) in gospodarsko dejavnost v Republiki Sloveniji opravlja tudi po poteku prehodnega obdobja, lahko po poteku prehodnega obdobja pri katerikoli upravni enoti, na območju katere opravlja gospodarsko dejavnost, vloži prošnjo za izdajo potrdila o pravicah obmejnega delavca, ki se izda na podlagi 26. člena Sporazuma o izstopu.
(2) Potrdilo o pravicah obmejnega delavca se izda brez omejitev glede trajanja in namena prebivanja v Republiki Sloveniji. Izkaznica potrdila se izda z veljavnostjo pet let. Državljan Združenega kraljestva ali njegov zakoniti zastopnik mora izkaznico potrdila, izdano v obliki samostojne listine iz prvega odstavka 141.k člena tega zakona, pred potekom njene veljavnosti pri katerikoli upravni enoti zamenjati za novo izkaznico potrdila.«.
V 141.j členu se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– če je razveljavljeno;«.
V 141.k členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Državljan Združenega kraljestva mora k prošnji za izdajo potrdila o pravicah obmejnega delavca priložiti fotografijo predpisane velikosti, ki kaže pravo podobo tujca, ter dati dva prstna odtisa za njun digitalni zajem, razen v primeru če se prstna odtisa še vedno hranita v evidenci o potrdilih o pravicah obmejnega delavca (evidenca iz 19. alineje prvega odstavka 110. člena tega zakona) in lastnoročni podpis, kot to določa 17. točka prvega odstavka 111. člena tega zakona. Fotografija se priloži v fizični ali digitalni obliki. Fotografija v digitalni obliki se eno leto hrani na elektronskem odložišču fotografij za osebne dokumente, vzpostavljenim na podlagi zakona, ki ureja osebno izkaznico, in se lahko na prošnjo tujca uporabi tudi za izdajo druge javne listine s fotografijo, ki jo izda državni organ. Za zajem prstnih odtisov se smiselno uporabljata tretji in peti odstavek 58. člena tega zakona. Za vrnitev samostojne listine iz prvega odstavka tega člena v primeru prenehanja potrdila o pravicah obmejnega delavca se smiselno uporablja šesti odstavek 58. člena tega zakona. Za pogrešitev potrdila o pravicah obmejnega delavca se smiselno uporablja 59. člen tega zakona. Za hrambo in arhiviranje biometričnih podatkov se smiselno uporabljata prvi in drugi odstavek 115. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se v 11. točki pika nadomesti s podpičjem in doda nova 12. točka, ki se glasi:
»12. lastnoročni podpis tujca, ki se zna in se zmore podpisati, na obrazec prošnje in obrazec za podpis tujca. Če je vlagatelj prošnje njegov delodajalec ali druga fizična ali pravna oseba, ki jo tujec pooblasti za vložitev prošnje, se na obrazec prošnje podpiše vlagatelj, tujec, ki se zna in se zmore podpisati, pa mora podati lastnoročni podpis na obrazcu za podpis tujca.«.
V šestem odstavku se besedilo »dovoljenja za začasno prebivanje« nadomesti z besedilom »osebne izkaznice državljanu Republike Slovenije z veljavnostjo pet let«.
V 142. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3.500 do 6.200 eurov za vsakega pripeljanega tujca se kaznuje za prekršek pravna oseba, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali samostojni podjetnik posameznik, ki pri opravljanju svoje dejavnosti pripelje tujca na državno mejo ali ozemlje Republike Slovenije po kopenski, zračni ali vodni poti brez ustrezne potne listine in veljavne potovalne odobritve oziroma ustrezne listine iz 8. člena tega zakona, če je potovalna odobritev oziroma ustrezna listina iz 8. člena tega zakona pogoj za vstop tujca v Republiko Slovenijo (prvi odstavek 16. člena tega zakona).«.
V 144. členu se 5. točka spremeni tako, da se glasi:
»5. po zakonitem vstopu v Republiko Slovenijo nima veljavne potne listine in ne izpolnjuje pogojev za prebivanje v eni izmed držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985;«.
Za 5. točko se doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. nima veljavne potovalne odobritve (prvi odstavek 8.a člena tega zakona).«.
V 145. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo 200 do 500 eurov se kaznuje za prekršek tujec, ki vstopi ali prebiva na območju Republike Slovenije brez veljavne listine iz 7. ali 8. člena tega zakona, vendar izpolnjuje pogoje za prebivanje v eni izmed držav pogodbenic Konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma z dne 14. junija 1985.«.
146. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) 1) Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se kaznuje posameznik, ki omogoči ali pomaga, da tujec nezakonito vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Republike Slovenije (15. člen tega zakona).
(2) Z globo od 3.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 1.000 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Postopki, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona in o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno, se nadaljujejo in zaključijo po določbah Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. In 105/22 – ZZNŠPP, 48/23, 115/23 in 62/24 – ZUOPUE; v nadaljnjem besedilu: Zakon o tujcih), razen če so določbe tega zakona za stranko ugodnejše ali če v tem členu ni drugače določeno.
(2) Pristojni organ vlagatelju prošnje za izdajo prvega enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, ki je bila vložena pred začetkom uporabe novega enajstega odstavka 37. člena zakona in o kateri do začetka uporabe novega enajstega odstavka 37. člena zakona še ni bilo pravnomočno odločeno, izda potrdilo o vloženi prošnji za izdajo prvega enotnega dovoljena za namen zaposlitve, ki tujcu omogoča prebivanje v Republiki Sloveniji do pravnomočne odločitve o prošnji, na njegovo zahtevo.
(3) Tujci, ki imajo priznano pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi potrdila o prijavi prebivanja, izdanega v skladu s XIII. Poglavjem Zakona o tujcih, dovoljenja za začasno prebivanje, izdanega v skladu s XIII.A poglavjem Zakona o tujcih ali potrdila o pravicah obmejnega delavca, izdanega v skladu s XIII.A poglavjem Zakona o tujcih, imajo pravico do prebivanja v Republiki Sloveniji v skladu s spremenjenim 125. členom, spremenjenim enajstim odstavkom 141.b oziroma spremenjenim 141.h členom zakona, če je potrdilo oziroma dovoljenje veljavno na dan začetka uporabe spremenjenega 125. člena, spremenjenega enajstega odstavka 141.b člena oziroma spremenjenega 141.h člena zakona.
(4) Postopki za obnovo potrdila o prijavi prebivanja, podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje in podaljšanje potrdila o pravicah obmejnega delavca za tujce iz prejšnjega odstavka, ki so se začeli pred začetkom uporabe spremenjenega 125. člena, spremenjenega enajstega odstavka 141.b člena oziroma spremenjenega 141.h člena zakona in o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno do začetka uporabe teh določb, se ustavijo, če ima tujec na dan začetka uporabe teh določb veljavno potrdilo oziroma dovoljenje iz prejšnjega odstavka.
(5) Postopki za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, dovoljenja za začasno prebivanje iz 141.b člena zakona in potrdila o pravicah obmejnega delavca iz 141.h člena zakona, ki so se začeli pred začetkom uporabe spremenjenega 125. člena, spremenjenega enajstega odstavka 141.b člena oziroma spremenjenega 141.h člena zakona in o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno do začetka uporabe teh določb, se nadaljujejo in zaključijo po določbah spremenjenega in dopolnjenega zakona, ki veljajo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, dovoljenja za začasno prebivanje iz 141.b člena zakona oziroma potrdila o pravicah obmejnega delavca iz 141.h člena zakona.
(6) Če je tujcu pred začetkom uporabe spremenjenih in dopolnjenih določb zakona, ki veljajo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, spremenjenega enajstega odstavka 141.b člena oziroma spremenjenega 141.h člena potekla veljavnost potrdila o prijavi prebivanja, dovoljenja za začasno prebivanje iz 141.b člena zakona oziroma potrdila o pravicah obmejnega delavca iz 141.h člena zakona in če je bila pred potekom veljavnosti potrdila oziroma dovoljenja vložena prošnja za njegovo podaljšanje oziroma obnovo, se postopek za obnovo potrdila o prijavi prebivanja, postopek za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje iz 141.b člena zakona oziroma postopek za podaljšanje potrdila o pravicah obmejnega delavca iz 141.h člena zakona, začet pred začetkom uporabe prej navedenih določb in o katerem še ni bilo pravnomočno odločeno do začetka uporabe teh določb, nadaljuje in zaključi po določbah spremenjenega in dopolnjenega zakona, ki veljajo za izdajo potrdila o prijavi prebivanja, spremenjenega 141.b člena zakona oziroma spremenjenega 141.h člena zakona.
Podzakonske predpise, izdane na podlagi Zakona o tujcih, je treba uskladiti s spremenjenim in dopolnjenim zakonom v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
(1) Spremenjene določbe 39. člena, četrtega in šestega odstavka 40. člena, spremenjene določbe 41., 42., 43. člena, novi 40.a in 40.b člen, novi enajsti stavek ter dosedanji trinajsti stavek, ki postane štirinajsti stavek prvega odstavka 52. člena, ter spremenjeni drugi, tretji, šesti in sedmi odstavek 52. člena zakona se začnejo uporabljati dva meseca po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporabljajo 39. člen, četrti in šesti odstavek 40. člena, 41., 42., 43. člen in trinajsti stavek prvega odstavka 52. člena ter drugi, tretji, šesti in sedmi odstavek 52. člena Zakona o tujcih. Spremenjeni določbi osmega odstavka 50. člena ter drugega odstavka 51. člena zakona se začneta uporabljati s prvim dnem drugega meseca, ki sledi mesecu uveljavitve tega zakona, do takrat pa se uporabljata osmi odstavek 50. člena in drugi odstavek 51. člena Zakona o tujcih.
(2) Spremenjeni deseti in novi enajsti odstavek 34. člena, novi deveti in deseti odstavek 37. člena zakona se začnejo uporabljati štiri mesece po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja deseti odstavek 34. člena Zakona o tujcih.
(3) Spremenjeni tretji, četrti, šesti in sedmi odstavek 34. člena, spremenjene določbe 35. člena, novi enajsti odstavek 37. člena, spremenjeni prvi in osmi odstavek 37.a člena, spremenjeni prvi in osmi odstavek 37.a člena, spremenjeni tretji odstavek 38. člena, spremenjene določbe 38.č člena, spremenjeni prvi odstavek 40. člena, spremenjeni četrti odstavek 44. člena, spremenjene določbe 44.b člena, spremenjeni drugi odstavek 44.č člena, spremenjeni četrti odstavek 44.d člena, spremenjene določbe 45.a in 47. člena, novi 51.a člen, novi enajsti odstavek 58. člena, spremenjeni tretji odstavek 87. člena, spremenjeni dvanajsti odstavek 110. člena v delu, ki se nanaša na podatek o številki prošnje upravne enote k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca in zaposlitve pri dveh ali več delodajalcih ter podatek o datumu vročitve informativnega lista, izdanega na podlagi soglasja k zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih, novi štirinajsti in petnajsti odstavek 110. člena, spremenjeni dosedanji trinajsti odstavek 111. člena, ki postane štirinajsti odstavek, v delu, ki se nanaša na podatke o družinskih članih tujca ter podatek o datumu vložitve prošnje za podaljšanje roka za prostovoljni odhod, podatek o podaljšanju roka za prostovoljni odhod, ter podatek o trajanju prepovedi vstopa, če je ta določena, njeni začasni odložitvi ali skrajšanju ter v primeru preklica tudi podatek o datumu preklica prepovedi vstopa, spremenjeni dosedanji petnajsti odstavek 111. člena, ki postane šestnajsti odstavek, spremenjeni drugi stavek prvega odstavka in osmi odstavek 114. člena, spremenjene določbe 121.a, 125., 126., 129.a in 130. člena, spremenjeno besedilo 133. člena, ki postane prvi odstavek, ter spremenjene določbe 135., 137., 137.a, 141.b, 141.c, 141.e, 141.h in 141.j člena zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporabljajo tretji, četrti, šesti in sedmi odstavek 34. člena, 35. člen, prvi in osmi odstavek 37.a člena, tretji odstavek 38. člena, 38.č člen, prvi odstavek 40. člena, četrti odstavek 44. člena, 44.b člen, drugi odstavek 44.č člena, četrti odstavek 44.d člena, 45.a in 47. člen, tretji odstavek 87. člena, trinajsti in petnajsti odstavek 111. člena, prvi in osmi odstavek 114. člena, 121.a, 125., 126., 129.a, 130., 133., 135., 137., 137.a, 141.b, 141.c, 141.e, 141.h in 141.j člen Zakona o tujcih.
(4) Spremenjeni šesti odstavek 36. člena zakona se začne uporabljati eno leto po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja šesti odstavek 36. člena Zakona o tujcih.
(5) Novi 8.a člen, spremenjena četrta alineja 12. člena, spremenjeni tretji odstavek 86. člena, spremenjeni šesti odstavek 87. člena in spremenjena 6. točka 144. člena zakona se za tujce, ki potrebujejo potovalno odobritev v skladu s pravnim redom Evropske unije, začnejo uporabljati z datumom začetka delovanja ETIAS, ki ga določi Evropska komisija in objavi v Uradnem listu Evropske unije.
(6) Spremenjeni prvi odstavek 16. člena in spremenjeni prvi odstavek 142. člena zakona se za avtobusne prevoznike, ki prek kopenske meje prevažajo skupine potnikov, začnejo uporabljati tri leta po datumu začetka delovanja ETIAS, ki ga določi Evropska komisija in objavi v Uradnem listu Evropske Unije.
(7) Minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s petim in šestim odstavkom tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije s sklepom objavi datum začetka delovanja ETIAS in datum začetka uporabe določb iz petega in šestega odstavka tega člena.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 213-04/25-5/46
Ljubljana, dne 25. aprila 2025
EPA 1921-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
