Na podlagi 110., 118. in 119. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 61/17, 199/21, 20/22 – odl. US) v povezavi z 298. členom Zakona o urejanju prostora ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24 in 109/24) ter 20. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 29/13 in 23/17) je Občinski svet Občine Žalec na 21. redni seji dne 23. 4. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP ŠE 1/17 v Šempetru
(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec (Uradni list RS, št. 64/13, 91/13 – popr., 102/20 in 34/24), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja EUP ŠE 1/17 v Šempetru (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Na podlagi odločbe RS Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (št. 35409-272//2023-2570-4 z dne 14. 12. 2023) v postopku priprave in sprejemanja tega OPPN ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje ter ni potrebno izvesti postopka sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja.
(3) OPPN je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 1801.
(4) OPPN je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 31/20.
(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.
(2) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.
(3) Grafični del obsega vsebuje grafične prikaze:
1. | Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Žalec | M 1:2500 |
2. | Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
3. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5000 |
4. | Ureditvena situacija | M 1:1000 |
5. | Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo | M 1:1000 |
6. | Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije | M 1:1000 |
7. | Prometna situacija | M 1:1000 |
8. | Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom | M 1:1000 |
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– Izhodišča za pripravo prostorskega akta
– Prikaz stanja prostora
– Strokovne podlage
– Smernice
– Usmeritve
– Mnenja
– Elaborat ekonomike
– Okoljske presoje
– Obrazložitev in utemeljitev OPPN
– Povzetek za javnost.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Predmet OPPN je izgradnja trgovske stavbe skladno z dopustnimi dejavnostmi iz 8. člena ter ureditev pripadajočih zunanjih površin in površine za parkiranje. Za napajanje območja je predvidena umestitev novega cestnega priključka z levim zavijalnim pasom na regionalni cesti R2-447/0367 in izvedba ceste »a«, ki poteka na vzhodnem robu območja.
(1) Območje OPPN obsega parcele št. 41/30, 41/32, 41/3, 41/4, 41/5, 41/6, 41/10, 41/12, 41/16, 41/17, 41/24, 1228/23 in 1228/24, k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini.
(2) Površina območja OPPN je ca. 11.493 m².
(3) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.
(posegi zunaj območja OPPN)
Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN. Predvidena je izgradnja:
– nizkonapetosnega kabelskega električnega priključka preko parcel št. 1173/15, 1173/1, 1117/38, 1117/39, 1192/2, 1192/1, 1191, 1120/1 (cesta), 1228/24, 1228/23 vse k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– vodovoda preko parcel št. 1228/23, 40/1, 40/2, 1120/1 (cesta), 39/2, 1173/14, 1121/15, 1121/16 vse k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– fekalne kanalizacije preko parcel št. 1228/23 k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– javne razsvetljave preko parcele št. 1120/1 (cesta), 1228/23, k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– optičnega omrežja preko parcel št. 1118/143, 1142/2, 1191, 1117/26, 1117/37, 1117/29, 1117/31, 1191, 1120/1 (cesta), 1228/17, 1228/27 vse k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– levega zavijalnega pasu preko parcel št. 1120/1, 1228/24, 1228/23, 1191 vse k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini,
– drevoreda ob pločniku ob regionalni cesti RII 447/0367 preko parcel št. 1228/17, 1228/27, 1228/28, 1228/25, 1228/26, 1228/24, 1228/23 vse k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v zahodnem delu naselja Šempeter v Savinjski dolini, na stiku Občine Žalec in Občine Polzela.
(2) Območje OPPN se navezuje na regionalno cesto R2-447/0367, ki se v nadaljevanju preko krožišča navezuje na regionalno cesto R3-694/1268 in avtocesto A1. Do območja je izvedena cesta R2-447/0367, kolesarska pot in pločnik.
(3) Severni del območja se nahaja znotaj meje državnega prostorskega načrta, ki je v pripravi – Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M9 Kidričevo–Vodice.
Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:
– novogradnje,
– rekonstrukcije,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev,
– gradnja pomožnih objektov,
– sprememba namembnosti.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Z OPPN je predvidena dejavnost trgovine.
(2) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov so opredeljene v skladu s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI):
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice,
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
– 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo 12740, in sicer: nadstrešnica kot pripadajoč objekt h glavnemu objektu in nima opredeljenega namena).
(3) Za potrebe območja so dopustne tudi gradnje:
– 21121 lokalne ceste,
– 222 lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,
– 24122 drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega otroška in druga javna igrišča za potrebe območja),
– 24205 objekti za preprečitev zdrsa in ograditev,
– zbiralnica ločenih frakcij odpadkov,
– oporni zid,
– urbana oprema,
– vrtina za zajem toplote iz vode in zemljine.
(1) Na gradbeni parceli je dopustna gradnja pomožnih objektov. Pomožni objekt je objekt, ki dopolnjuje funkcijo osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatnih komunalnih priključkih (nadstrešnica, nadstrešek, kolesarnica, objekt za lastno oglaševanje, urbana oprema ipd.).
(2) Pomožne objekte je dopustno graditi na gradbeni parceli, na kateri je že izgrajen osnovni objekt oziroma se gradita osnovni in pomožni objekt sočasno. Pomožni objekti so lahko glede na zahtevnost enostavni, nezahtevni ali manj zahtevni.
Predvidi se odstranitev objektov na parcelnih številkah 41/17 in 41/16, obe k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(1) Zasnova opredeljuje umestitev trgovske stavbe s parkirnimi površinami za osebna vozila na gradbeni parceli z oznako Gp-1 ter parkirnih površin za osebna vozila na gradbeni parceli z oznako Gp-2. Gradbena parcela z oznako Gp-3 je gradbena parcela dovozne ceste »a«. Gradbena parcela z oznako Gp-4 je del gradbene parcele regionalne ceste R2 447/0367.
(2) Gradbena parcela Gp-2 se navezuje na prometno in komunalno ureditev v Občini Polzela. Predviden dovoz in dostop do Gp-2 je po načrtovani cesti »a« in v nadaljevanju preko območja v Občini Polzela. Gradbena parcela Gp-2 se funkcionalno in lastniško naveže na severno gradbeno parcelo, ki je umeščena znotraj predvidenega Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP LS36 v Občini Polzela. Dopusti se medsebojna povezava gradbene parcele Gp-2 z gradbenimi parcelami v območju predvidenega Občinskega podrobnega prostorskega načrta za EUP LS36 v Občini Polzela.
(3) Z urbanistično arhitekturno zasnovo je določena umestitev objektov, prometnih in zelenih površin. Urbanistična zasnova izhaja iz obstoječe parcelacije, lastniških razmer ter omejitev. Umestitev objektov se prilagaja obstoječemu terenu.
(4) Umestitev predvidenih objektov je določena z gradbeno linijo, gabariti, odmiki, dopustno izrabo prostora in pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov.
(5) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(tlorisni in višinski gabariti objektov)
(1) Tlorisne dimenzije stavbe na Gp-1 so nepravilne oblike ca. 83,60 m x 37,30 m.
(2) Višina objekta na Gp-1 je ca. 7,50 m. Etažnost objekta ni predpisana.
(3) Kota terena se nasuje na koto ca. 274,50 m n.v.. Gradbeni parceli Gp-1 in Gp-2 morata biti niveletno usklajeni. Kota pritličja objekta se prilagodi koti terena in se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji.
(dopustna izraba prostora)
(1) Dopustna izraba prostora je določena s faktorjem zazidanosti parcele FZ. Faktor zazidanosti parcele (FZ) predstavlja razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. V zazidano površino se šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov, ki so stavbe na gradbeni parceli.
(2) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je največ 0,6.
(arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Arhitektura objektov je sodobna, oblikujejo se enostavni volumni. Fasade objektov se izvedejo iz trajnih in kakovostnih materialov, skladnih geometrijskih oblik ter usklajene v barvah in materialih (steklene površine, les, kamen, kovina in drugi sodobni materiali). Oblikovalski poudarki so lahko na vhodnih – glavnih fasadah objektov. Oblikovanje vseh objektov na gradbeni parceli je potrebno poenotiti.
(2) Streha je ravna ali v minimalnem naklonu. Dopustna je namestitev sončnih celic na strehi.
(3) Pomožni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na osnovno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z osnovnim objektom.
(4) Zunanje ureditve se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj in z osnovnim objektom oblikovno uskladijo.
(1) Odmiki od parcelnih mej:
– objekt mora biti odmaknjen od parcelnih mej tako, da ni motena sosednja posest in je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
– minimalni odmiki od parcelnih mej so razvidni iz geodetske kotirane situacije,
– ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo.
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Odmiki novih objektov od javnih cest:
– gradnja v varovalnem pasu javne ceste je dopustna na podlagi pisnega soglasja pristojnega organa za promet,
– odmiki ograj in živih mej od javnih cest ter njihove višine ne smejo ovirati polja preglednosti in vzdrževanja cest.
(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.
(ureditev zunanjih površin)
(1) Parkiranje je na nivoju terena. Južno od objekta se uredi asfaltirane ali tlakovane površine za dostope, dovoze, manipulativne površine ter parkirišča. Vhod v objekt je z južne strani. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Zasaditi je treba vsaj eno drevo na 4 parkirna mesta (PM). Drevesa morajo biti po parkirišču razporejena čim bolj enakomerno.
(2) Zunanje ureditve in urbana oprema (reklamni steber – totem, drogovi za zastave, oglaševanje ipd.) se izvedejo po načelih sodobnega oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo. Reklamni steber ne sme presegati višine 8,00 m.
VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:
– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN, ter usmeritve izdelane strokovne podlage za širše območje (uvoz, GJI),
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem,
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene. Praviloma se mora posamezne vode združevati v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati predpisane medsebojne odmike (odmike od naravnih in grajenih struktur), kote križanja in druge zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje,
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(1) Območje OPPN se nahaja južno od avtoceste A1 (v nadaljevanju AC), odsek Arja vas–Šentrupert, ob AC priključku Šempeter.
(2) Območje OPPN se nahaja znotraj 40 m varovalnega pasu AC. Upošteva se:
– v varovalnem pasu AC ne sme biti tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje,
– zagotoviti je potrebno 10,0 m pas za širitev AC, kar pomeni, da je za vse načrtovane posege treba zagotoviti odmik minimalno 10,0 m od meje cestnega zemljišča,
– območje OPPN je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na AC, zato se v območju OPPN predvidijo dejavnosti, ki za hrup niso občutljive in za katere ni potrebno zagotavljati povečane stopnje varstva pred hrupom,
– meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega zemljišča. Izvedba odvodnjavanja in novo načrtovane ureditve ne smejo poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC,
– razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi,
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti onemogočena ali ovirana izvedba rednega vzdrževanja, investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na AC in na njenih spremljajočih objektih, prometnicah in vgrajeni infrastrukturi,
– DARS d.d. ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za objekt in njegove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi (prah, vibracije ipd.), ki so ali bodo posledica obratovanja AC. Izvedba vseh ukrepov za zaščito objekta in območja je obveznost investitorja novih ureditev in objektov.
(3) Za dostop do območja se predvidi rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka z dodatno urejenim pasom za leve zavijalce na glavni prometni smeri Ločica pri Polzeli iz regionalne ceste R2-447/0367. V območju cestnega priključka in križišča na državni cesti se predvidijo kolesarske steze za kolesarski promet in hodnike za pešce in povezano z obstoječimi kolesarskimi in hodniki za pešce na obstoječem krožnem križišču.
(4) Obravnavano območje se nahaja v varovalnem pasu glavne ceste R2-447 na odseku 0367 Žalec–Šempeter in regionalne ceste R3-694 na odseku 1268 Velenje–Dobrteša vas. Upošteva in zagotavlja se:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje bo usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(5) Za napajanje območja se predvidi cesta »a«, ki poteka od glavne ceste R2-447 do meje z Občino Polzela. Izvoz iz ceste »a« na R2-447/0367 je samo desno in z ločilnim otokom. Dostop do gradbene parcele Gp-1 je preko nove ceste »a«. Dostop do gradbene parcele Gp-2 je preko ceste, ki bo v nadaljevanju ceste »a« potekala v Občini Polzela. Upošteva in zagotavlja se:
– karakteristični prečni profil nove dostopne ceste »a« mora biti predviden v širini vozišča 6,0 m z upoštevanjem razširitve za merodajno vozilo vlačilec. Enostransko (po zahodni strani) se predvidi pločnik v širini 2,0 m. Cesta mora biti obojestransko obrobničena z urejenim odvodnjavanjem meteornih vod,
– dostopna cesta »a« se po izgradnji vključi v omrežje občinskih javnih cest,
– cestni priključek z označbo v grafiki »2« na dostopno cesto »a« je enosmerni – uvozni.
(6) Predvidena ureditev zelenih površin oziroma zasaditev dreves se ne predvidi v območju preglednosti na cestnem priključku oziroma križišču, cestni priključek oziroma križišče mora imeti zagotovljeno ustrezno preglednost.
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.
(1) Površine za mirujoči motorni promet so predvidene na terenu. Na Gp-1 in na Gp-2 se predvidi ustrezno število parkirnih mest za zaposlene in obiskovalce. Predvidena so tudi parkirna mesta za invalide in parkirna mesta s polnilnim avtomatom za vozila na električni pogon.
(2) V skladu z določili Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Žalec se za dejavnosti se upošteva normativ za trgovino 1 PM/50 m² BTP.
(3) Med Gp-1 in Gp-2 lahko poteka vožnja le z osebnimi vozili.
(1) Oskrba novih objektov z vodo na območju OPPN bo preko predvidenga javnega vodovoda, ki se bo priključeval na obstoječi vodovod v izvedbi NL DN 200, ki se nahaja vzhodno od obravnavanega območja. Dimenzijo predvidenega vodovoda je potrebno v kasnejših fazah projektiranja ustrezno določiti glede na predvideno porabo na območju.
(2) Pod utrjenimi površinami je obvezna uporaba materialov iz nodularne litine. Minimalni odmik novih objektov od javnega vodovoda mora znašati 3,00 m.
(3) Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov.
(4) Voda za gašenje požarov se lahko zagotovi tudi iz predvidenega vodovodnega omrežja. Za zagotovitev požarne varnosti se, v kasnejših fazah projektiranja, na predvidenem vodovodnem omrežju ustrezno locirajo hidranti.
(5) Za predvideni vodovod je za pridobitev soglasja k projektnim rešitvam potrebno izdelati načrt vodovoda, kjer je potrebno upoštevati smernice za projektiranje vodovoda.
(6) Montažo vodovodnega priključka lahko izvrši le JKP Žalec d.o.o., ali za to registrirano podjetje, ki ga pooblasti JKP Žalec d.o.o..
(7) Pri gradnji vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo.
(1) Iz obravnavanega območja se bodo fekalne vode preko novo zgrajenega fekalenga kanala odvajale v javni kanal Ločica ZN II PVC DN 300 preko obstoječih revizijskih jaškov. Dimenzija predvidenega kanala se v kasnejših fazah projektiranja ustrezno dimenzionira glede na predvidene fekalne odplake iz območja. Za objekte na območju se predvidijo odcepi s hišnimi jaški.
(2) Odvajanje meteornih voda je predvideno preko ustrezno dimenzioniranih ponikovalnic oziroma ponikalnih tunelov v podtalje. Skladno z izdelanim geološkim poročilom (Geološke storitve, Jaka Žibrat s.p., št. ponikanje Šempeter III/2024) je na območju možno ponikanje meteornih vod. Odvodnjavanje padavinskih voda mora biti usklajeno z ZV-1, Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 in spremembe).
(3) Pri gradnji kanalizacijskega omrežja je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih voda.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Izdelan je Idejni projekt – načrt elektrotehnike, izdelal M3si d.o.o., št. proj. 38-2024/IDP, februar 2024.
(2) Ob južnem in zahodnem delu ob meji območja OPPN poteka v elektro kabelski kanalizaciji obstoječi SN 20 kV elektro energetski kablovod. Pri gradnji se upošteva 1,00 m varovalni pas SN kablovoda.
(3) Obstoječi NN podzemni elektro energetski vod, ki služi za napajanje objektov, ki so predmet rušitve, na parceli 41/15 in 41/17 k.o. (995) Šempeter v Savinjski dolini se odstrani.
(4) NN priključek za napajanje trgovskega objekta se predvidi na nizkonapetostnih zbiralnicah v obstoječi TP Dobrteša vas Jordan. Načrtuje se 370 kW priključne moči (1 x 210 kW in 2 x 80 kW) s tremi merilnimi mesti. V območju OPPN od mesta priključitve trgovskega objekta preko obstoječe ceste in naprej ob cesti do obstoječe TP Dobrteša vas Jordan se izgradi novo štiri cevno kabelsko kanalizacijo. Prehod priključka pod obstoječo cesto in pod potokom se izvede s podbojem oziroma s podvrtavanjem.
(1) Javne površine se na območju OPPN opremi z javno razsvetljavo.
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom in predpisom, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije.
(3) V predvidenem križišču za trgovski objekt stoji obstoječa svetilka cestne razsvetljave katera se odstrani in prestavi na novo lokacijo.
(omrežje elektronskih komunikacij – TK)
(1) Za območje OPPN je izdelan Idejni projekt – načrt elektrotehnike, izdelal M3si d.o.o., št. proj. 38-2024/IDP, februar 2024.
(2) Za priključitev novega objekta na javno TK omrežje Telekom Slovenije d.d. se izgradi kabelsko kanalizacijo za TK omrežje od obstoječe priključne točke oziroma od obstoječega jaška do novega objekta. Zaradi odstranitve obstoječih objektov na parc. št. 41/16 in 41/17, k.o. Šempeter v Savinjski dolini (995) se obstoječi TK podzemni vod odklopi in odstrani izven območja gradnje.
(3) Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.
(4) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na javno TK omrežje.
(omrežje elektronskih komunikacij – KKS)
(1) Na širšem območju je izgrajeno obstoječe KKS omrežje v upravljanju United Fiber d.o.o. (v nadaljevanju KKS omrežje).
(2) Za območje OPPN je izdelan Idejni projekt – načrt elektrotehnike, izdelal M3si d.o.o., št. proj. 38-2024/IDP, februar 2024.
(3) Novi objekt se priključi na obstoječe optično omrežje. Za priključitev objekta na obstoječe optično telekomunikacijsko omrežje se izgradi kabelska kanalizacija od obstoječe priključne točke do novega objekta.
(4) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt KKS priključka na javno KKS omrežje.
(5) Na obravnavanem območju je potrebno za predvidene gradbene posege v fazi izdelave projektne dokumentacije IZP, DGD (PZI), pridobiti še projektne pogoje in pozitivno mnenje za dela v varovalnem pasu kabelsko kanalizacijskega sistema (KKS), ki je v lasti in upravljanju United Fiber d.o.o..
(1) Območje OPPN se delno nahaja znotraj meje območja državnega prostorskega načrta v pripravi – Državni prostorski načrt za prenosni plinovod M9 Kidričevo–Vodice.
(2) Zahodno od območja OPPN je v Občini Polzela na cesti Ob Savinji zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 4 bar, odsek V41 6 PE63.
(3) Vzhodno od območja OPPN je izgrajeno plinovodno omrežje delovnega tlaka 23 mbar. Predvidi se možnost priključitve na plinovodno omrežje v Občini Žalec vzhodno od obravnavanega območja in navezavo na odseka V 2d-PE90 ter V 2b-PE125 delovnega tlaka 23 mbar.
(ogrevanje in učinkovita raba energije)
(1) Za ogrevanje in pripravo tople vode se uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja. Uporablja se rekuperacijo odpadne toplote iz hladilnikov v kombinaciji s toplotno črpalko.
(2) Dopusti se ogrevanje z omrežnim plinom (v bodoče tudi obnovljivim plinom).
(3) Pri projektiranju in gradnji se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek, velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI
(kakovost zunanjega zraka)
(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka z emisijami prahu med gradnjo se upošteva naslednje ukrepe za varstvo zraka: ureditev dovoznih poti na gradbišče in zadostno močenje prevoznih poti ter odkritih površin ob sušnih dnevih z namenom zmanjšanja prašenja.
(2) Za zmanjševanje onesnaževal v zrak se načrtuje in gradi v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah.
(3) Na območje OPPN ni dovoljeno umeščanje objektov in dejavnosti, ki so lahko pomembni viri emisij v zrak.
(1) Preprečevanje onesnaženja podtalnih in padavinskih vod se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega omrežja za komunalne odpadne vode.
(2) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. Pri skladiščenju gradbenih materialov je potrebno preprečiti vnos nevarnih snovi v tla, zagotovi se ustrezno začasno skladiščenje in predaja odpadnega materiala pooblaščenim prevzemnikom odpadkov.
(3) Pri posegih v prostor je potrebno zavarovati plodno zemljo pred uničenjem. Pri gradnji objektov se humus odstrani tako, da se lahko ponovno uporabi pri urejanju zelenic na istih gradbenih parcelah. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala je treba v največji meri preprečiti odtekanje padavinske vode v vodotok.
(1) Območje OPPN je v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju razvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe.
(3) Obratovanje in uporaba naprav za prezračevanje, ogrevanje ali hlajenje stanovanjskih objektov ne sme presegati predpisanih mejnih ravni hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Zunanja razsvetljava se izvede v skladu s predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Vse svetilke nameščene na prostem se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla pod vodoravnico.
(1) Za objekt se na gradbeni parceli zagotovi ustrezno urejen prostor za zabojnike ob ali v objektu kot zbirno mesto. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto, če je zagotovljen ustrezen dovoz z vozilom za odvoz odpadkov.
(2) Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Občini Žalec.
Območje OPPN se nahaja izven območij ohranjanja narave.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM
Območje OPPN se nahaja izven poplavno ogroženih območij.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0.200.
Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče kot dopolnilna zaščita ni potrebna.
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine.
(2) Voda za gašenje požarov se lahko tudi zagotovi iz načrtovanega vodovodnega omrežja. Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi izgradnja hidrantnega omrežja.
(3) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.
(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi predvidi oziroma vgradi na objekte le po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.
(5) Požarno varstvo na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)
(1) Območje OPPN ni v erozivnem ali plazovitem območju.
(2) Odvod padavinskih voda mora biti načrtovan in izveden tako, da ne bo nenadzorovanega odvajanja vode in tako, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča.
(3) Izdelano je Geološko poročilo o možnosti gradnje na območju OPPN za del območja EUP ŠE 1/17 v Šempetru, izdelal Geološke storitve, Jaka Žibrat s.p., št. ponikanje Šempeter III/2024, marec 2024. Pri izdelavi projektne dokumentacije in izvedbi objektov se upošteva:
– Temeljna tla na površju sestavlja delno zameljeno prodnato peščena zemljina do globine 1,0 m. Od globine 1,0 m do globine vsaj 5 m ležijo čisti prodnato peščeni nanosi,
– Nosilnost plasti delno zameljenega proda s peskom je qf = 250 kPa,
– Nosilnost čistega peščenega proda je qf = 300 kPa,
– Globina podtalnice je na območju parcel na globini približno 5 metrov,
– Pred temeljenjem je potrebno odstraniti zgornjo humusno in del glinenih plasti ter vgraditi tamponsko blazino debeline vsaj 0,5 metra,
– Obvezna je vgradnja geotekstila,v
– Obvezna je drenaža območja temeljenja,
– Meteorne vode se lahko ponikajo, faktor prepustnosti je k = 1x10-4 m/sek,
– Pri izvedbi temeljenja objekta je obvezen geomehanski nadzor.
(razlitje nevarnih snovi)
Padavinske vode z manipulacijskih površin, kjer se pojavi možnost onesnaževanja, se pred iztokom v ponikovalnico očisti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Izgradnja ceste »a« in načrtovane prometne, komunalne, energetske in komunikacijske ureditve se lahko izvaja sočasno z izgradnjo objekta na gradbeni parceli Gp-1. Gradnja na gradbeni parceli Gp-2 (če se lokacijsko navezuje na gradbeno parcelo v Občini Polzela) se lahko izvaja šele po sprejetju Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje EUP LS36 v Občini Polzela. V primeru združitve gradbenih parcel Gp-2 z Gp-1, se gradnja na Gp-2 lahko izvaja sočasno z gradnjo na Gp-1.
XI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej, imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.
(gradbene parcele ter merila in pogoji za parcelacijo)
Območje OPPN je razdeljeno na gradbene parcele. Načrt parcelacije z elementi za zakoličbo je prikazan na karti št. 6 Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije.
XII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:
a) Tlorisni gabariti stavbe:
– spremembe tlorisnih gabaritov na manjše dimenzije, vendar ne manj kot 70 % opredeljene površine stavbe po OPPN,
– spremembe tlorisnih gabaritov na gradbeni parceli Gp-1 do + 2,00 m, ob upoštevanju minimalnih odmikov, ki so kotirani v godetsko kotirani situaciji z načrtom parcelacije,
– dopusti se gradnja dveh ločenih stavb znotraj opredeljenega tlorisnega gabarita in dopustnih toleranc,
– preko tlorisnih dimenzij stavb nad terenom lahko segajo napušči in konzolni nadstreški nad vhodi.
b) Višinski gabariti stavbe:
– spremembe višinskih gabaritov do + 1,00 m, ob pogoju zagotavljanja ustreznega števila parkirnih mest na BTP objekta (v okviru gradbene parcele stavbe),
– spremembe višinskih gabaritov na manjše dimenzije,
– višino stavbe lahko presega jašek za dvigalo, klimati in drugi tehnični elementi za funkcioniranje objekta,
– do ± 1,00 m višinske regulacije terena in višinske kote pritličja, vendar mora biti kota pritličja objekta nižja od višinske kote regionalne ceste na jugu območja OPPN.
c) Parcelacija:
– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah,
– meje gradbenih parcel se lahko v projektni dokumentaciji spremenijo zaradi prilagoditve zunanjim in prometnim ureditvam in faznosti izgradnje območja, dopusti se tudi združevanje gradbenih parcel,
– meje parcel, namenjenih javnim površinam in površinam za javno rabo, lahko odstopajo do ± 1,00 m.
d) GJI:
– dopusti se umestitev trafo postaje (TP) znotraj območja OPPN,
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega vidika ali, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri oziroma ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture,
– dopustna so odstopanja pri zunanji ureditvi.
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. Z odstopanji morajo soglašati vsi tangirani upravljavci komunalne infrastrukture in Občina Žalec.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se opredelijo ustrezne enote urejanja prostora (EUP) s podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled na Občini Žalec in Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0001/2019
Žalec, dne 23. aprila 2025
