Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21 in 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24 in 109/24) ter 15., 16. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06, 104/09, 54/10, 107/13, 13/19 in 202/20) je Občinski svet Občine Idrija na 21. redni seji dne 24. 4. 2025 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko pozidavo Rupnik v Spodnji Idriji
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko pozidavo Rupnik v Spodnji Idriji (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN
– območje OPPN,
– vplive in povezave,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– pogoje glede gradnje in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) OPPN je izdelalo podjetje studio Formika, prostorsko in arhitekturno načrtovanje, d.o.o., št. projekta 04/2023.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
01 | Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju |
02 | Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem |
03 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji – vpetost v območje |
04 | Ureditvena situacija |
05 | Prikaz ureditve – potek omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo |
06 | Prikaz ureditve za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
07 | Načrt parcelacije |
(3) Spremljajoče gradivo OPPN:
– poročilo o sodelovanju z javnostjo,
– podatki iz prikaza stanja prostora,
– strokovne podlage,
– usmeritve in mnenja,
– elaborat ekonomike,
– okoljske presoje,
– obrazložitev in utemeljitev,
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca,
– povzetek za javnost.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorsko ureditev območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prometne, energetske, komunalne ter druge gospodarske javne infrastrukture.
(ureditveno območje OPPN)
(1) Območje OPPN obsega podenoto urejanja prostora (v nadaljevanju: podEUP) SI_11/4 s podrobnejšo namensko rabo prostora (v nadaljevanju: PNRP) SSe (stanovanjske površine za eno in dvostanovanjske objekte) in del podEUP SI_11/3 s PNRP SSe.
(2) Ureditveno območje OPPN obsega zemljiške parc. št. 300/13, 300/14, 300/15, 301/46 in 301/48, vse k.o. 2358 – Spodnja Idrija, v skupni površini 5.506,39 m2.
(3) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta št. 02: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem.
(vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN leži na jugovzhodnem robu naselja Spodnja Idrija, na desnem bregu reke Idrijce. Območje OPPN na severu in zahodu obdajajo stanovanjske površine, na jugu in vzhodu ga obdaja gozd.
(2) Območje je dostopno po javni poti JP 631622, ki se navezuje na lokalno krajevno cesto LK 130751.
(3) V območju je predvidena izgradnja stanovanjskih stavb. Območje bo organizirano v obliki soseske, sorodne po strukturi, stavbnem tipu in oblikovanju.
(4) Vplivi in povezave so prikazani v grafičnem načrtu št. 03: Prikaz vplivov in povezav na sosednja območja.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustne dejavnosti, gradnje in druga dela)
(1) Na območju OPPN so dopustne osnovne dejavnosti:
– bivanje in spremljajoče dejavnosti,
(2) Na območju OPPN so dopustne dopolnilne dejavnosti:
– trgovina,
– gostinstvo,
– poslovno-storitvene dejavnosti,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– šport in rekreacija,
– kultura.
(3) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– gradnja novih objektov,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– rekonstrukcije in odstranitve,
– vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(1) V območju OPPN so dopustni naslednji objekti, skladno s klasifikacijo CC-SI:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22240 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (distribucijska) komunikacijska omrežja,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas.
(2) V stanovanjskih stavbah je v obsegu do največ 50 % skupne tlorisne površine stavbe dopustno urediti del stavbe, skladno s klasifikacijo CC-SI:
– 12121 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12023 Druge poslovne stavbe,
– 12301 Trgovske stavbe,
– 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,
– 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice,
– 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.
(enostavni in nezahtevni objekti)
(1) Na območju OPPN je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje enostavne objekte:
– majhne stavbe za lastne potrebe, kot so: garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt in vetrolov,
– gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– garažne stavbe,
– ograje z višino največ do 1,20 m,
– oporni zid z ograjo in škarpa v primeru višinske razlike med zemljišči,
– rezervoar za vodo, ki je v celoti vkopan,
– urbana oprema.
(2) Na območju OPPN je dovoljeno postaviti ali urediti naslednje nezahtevne objekte:
– majhne stavbe za lastne potrebe, kot so: garaža, lopa, uta, nadstrešek, drvarnica, senčnica, letna kuhinja, savna, fitnes, zimski vrt in vetrolov,
– gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– garažne stavbe,
– oporni zid in škarpa v primeru višinske razlike med zemljišči,
– urbana oprema.
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Tipologija zazidave v območju OPPN obsega zemljišča za gradnjo prostostoječih enostanovanjskih hiš pravokotne oblike. Daljša stranica stavb je postavljena praviloma vzporedno s plastnicami. Med stavbami potekajo dostopne ceste, ki z obstoječima cestama predstavljajo širše prometno omrežje.
(2) V grafičnem načrtu št. 04: Ureditvena situacija so določene gradbene meje, ki predstavljajo razpoložljiv prostor za umestitev stavb. V okviru gradbene meje je možna izvedba ene prostostoječe stanovanjske stavbe.
(3) Zunanje površine okoli stavbe obsegajo uvoz, urejeno parkirišče, tlakovane in zelene površine. Na zunanjih površinah je dovoljena gradnja pomožnih objektov.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Pogoji za oblikovanje stavb v območju OPPN so:
– Stavbe morajo biti oblikovane skladno.
– Fasade stavb morajo biti usklajene v barvah in materialih. Fasade morajo biti grajene iz kakovostnih in trajnih materialov, lahko so delno lesene in/ali obložene s kamnom. Lahko so horizontalno ali vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma pokončne oblike. Fasadni omet mora biti naravne barve v spektru svetlih, peščenih ali zemeljskih tonov.
– Elementi na fasadah naj bodo praviloma osno simetrično razporejeni.
– Dovoljene so manjše pravokotne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa.
– Strehe stavb so dvokapnice z naklonom od 40° do 60° in slemenom vzporednim z daljšo stranico.
– Strešna okna ali frčade lahko skupaj obsegajo največ 30 % površine celotne strehe in ne smejo segati do slemena.
– Napušč na zatrepni fasadi praviloma ne sme presegati 45 cm.
– Ograje balkonov in teras morajo biti oblikovane enotno oziroma morajo biti oblikovno usklajene.
– Klimatske naprave in tehnične naprav na strehah morajo biti oblikovno zastrte. Elektro omarice, omarice plinskih ali telekomunikacijskih naprav in drugih tehničnih naprav je treba namestiti tako, da so javno dostopne. Praviloma naj ne bodo nameščene na uličnih fasadah objektov in naj ne ovirajo preglednosti prometnih površin.
(2) Pogoji za oblikovanje enostavnih in nezahtevnih stavb:
– Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, kateri pripadajo. Strehe so lahko dvokapnice enakega naklona in kritine kot osnovni objekt ali pa ravne strehe z naklonom do 10°.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:
– Ograje so lahko lesene, ali žičnate, ki pa morajo biti obvezno ozelenjene. Dovoljene so žive meje. Linijska zasaditev iglavcev, cipres in nepravih cipres ni dovoljena. Za zasaditve naj se uporabijo avtohtone in lokalno razširjene vrste rastlin.
– Višinske razlike med zemljišči in posameznimi zunanjimi ureditvami naj bodo praviloma urejene s travnatimi brežinami.
– Material za oporne zidovi naj bo praviloma naravni kamen. V primeru izgradnje betonskega zidu, naj bo le-ta obvezno zazelenjen. V primeru, da je potrebno premostiti višinsko razliko večjo od 1,50 m, je treba oporni zid izvesti v kaskadah.
– Ograje, oporni zidovi in škarpe ne smejo segati v polje preglednosti ceste.
– Vsi objekti na posameznem zemljišču, namenjenemu gradnji lahko obsegajo največ 40 % površine zemljišča, namenjenemu gradnji.
– Zelene površine morajo obsegati vsaj 20 % površine zemljišča, namenjenemu gradnji.
– Na zelenih površinah ni dovoljeno urediti parkirnih mest.
– Zasaditev na zelenih površinah je treba izvesti z večinoma obstoječo vegetacijo oziroma funkcionalnimi drevesi ali soliterji. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
– Na zemljišču, namenjenemu gradnji je potrebno zagotoviti najmanj dve zunanji parkirni mesti za potrebe parkiranja. Parkirna mesta so lahko urejena tudi znotraj stanovanjske stavbe.
– Vsaka posamezna stavba mora imeti urejeno ponikovanje odpadne padavinske vode na pripadajočem zemljišču, namenjenemu gradnji.
– Nova dostopna cesta mora imeti urejeno ponikovanje odpadne padavinske vode v okviru pripadajočega zemljišča, namenjenega gradnji.
(2) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 04: Ureditvena situacija.
(velikost in zmogljivost objektov)
(1) Tlorisni gabariti: osnovne tlorisne dimenzije posamezne stavbe brez kapi, balkonov in nadstreškov so 9,00 m x 12,00 m.
(2) Višinski gabariti in etažnost: stavbe lahko obsegajo a) klet, pritličje, nadstropje in mansardo ali b) klet, pritličje in mansardo ali c) pritličje in mansardo.
(3) Pritličje (P) je etaža, katere prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,5 metra nad njo, in je namenjena glavnemu dostopu. Kot nivo glavnega dostopa se praviloma upošteva nivo dostopa iz smeri glavne prometnice na območju OPPN. Če te ni mogoče določiti, se kot nivo glavnega dostopa upošteva najnižja točka na stiku stavbe s terenom.
(4) Za vse tlorisne dimenzije posamezne stavbe so določena dopustna odstopanja +10 % in –15 % ob upoštevanju predpisanih odmikov, skladno z bistvenimi zahtevami.
(5) Regulacijski elementi:
– Vsi manj zahtevni objekti se morajo zgraditi skladno z načrtovanimi odmiki oziroma gradbeno mejo, ki je določena z grafičnim načrtom št. 04: Ureditvena situacija.
– Vsi enostavni in nezahtevni objekti za lastne potrebe se zgradijo z minimalnim odmikom 1,00 m od roba sosednje parcele in 2,00 m od roba javne površine (ceste).
– Ograje in oporni zidovi se lahko gradijo do parcelne meje, a tako da se pri gradnji ne posega v sosednje zemljišče, ob mejah s cestnim telesom pa 1,00 m. Objekti gospodarske javne infrastrukture se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.
– Osnovni gabariti objektov so razvidni iz grafičnega načrta št. 04: Ureditvena situacija.
Načrt parcelacije z zakoličbenimi mejnimi točkami gradbenih mej posameznih stavb je prikazan v grafičnem načrtu št. 07: Načrt parcelacije.
VI. POGOJI GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Motorni promet:
– Območje OPPN se prometno navezuje na obstoječe cestno omrežje na zahodu, jugu in v območju. Predvidene stanovanjske stavbe se prometno priključujejo na predvidene nove dostopne ceste, ki potekajo v območju OPPN med posameznimi objekti.
– Predvidena računska hitrost za določitev minimalnih elementov in prečnih sklonov vozišča je 50 km/h. V posameznih primerih je zaradi zagotavljanja prostorske ureditve in varnostno-tehničnih pogojev predvidena računska hitrost 30 km/h. Situativni in višinski potek cest se izvede skladno z zasnovo ureditve območja.
– Širina dostopne ceste je 2 x 2,50 m, zaključena z obojestranskimi robniki, z razširitvami v ovinkih.
– Največji dopustni nagib nivelete je 15 %.
– Pri načrtovanju cestnih priključkov je potrebno zagotavljati preglednost.
– Novozgrajena cesta mora omogočati dostop in obračanje vozil za gradnjo, odvoz odpadkov in požarno varnost.
– Potrebno je zagotoviti ustrezno odvodnjavanje padavinskih odpadnih voda z vozišča.
– Ob vozišču je potrebno predvideti javno razsvetljavo.
(2) Mirujoči promet:
– Predvidena je ureditev parkirnih mest za posamezni stanovanjski objekt, in sicer ureditev najmanj dveh zunanjih parkirnih mest v sklopu zemljišča, namenjenega gradnji. Za opravljanje dopolnilnih dejavnosti morajo biti posebej zagotovljena dodatna parkirna mesta. Parkirna mesta so lahko urejena tudi znotraj stanovanjske stavbe.
(3) Kolesarski in peš promet:
– Kolesarski in peš promet se lahko odvija po površinah za motorni promet.
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN:
– Območje OPPN ni komunalno opremljeno, se pa komunalna oprema nahaja v območju urejanja na robu območja. Opremiti ga je potrebno s priključki na vodovodno, elektroenergetsko in TK omrežje ter zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo predvidoma potekati po površinah v javni rabi.
– V primeru, ko potek po površinah v javni rabi ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec pa mora za to od lastnika pridobiti služnost.
– Trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
– Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(2) Vodovod:
– Predvidena je navezava na obstoječe vodovodno omrežje, ki poteka na zahodu območja urejanja.
(3) Kanalizacija:
– Predvidena je navezava na obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki poteka na zahodu območja urejanja.
– Padavinska odpadna voda s strešin posameznega objekta se odvaja nepropustno do obstoječih površinskih odvodnikov oziroma padavinske kanalizacije.
– Padavinska odpadna voda iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev in drugih odprtih površin mora imeti urejen odtok vode brez posledic na sosednja zemljišča.
(4) Ravnanje z odpadki:
– Komunalne odpadke se zbira v skladu z občinskim področnim predpisom. Odlaganje odpadkov naj se uredi tako, da ne bo privabilo živali, še posebej rjavega medveda.
– Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje, se ravna skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(5) Elektroenergetsko omrežje:
– Priključitev stavb se izvede na javno elektroenergetsko omrežje, do lokacije obstoječe TP.
– Omrežje se gradi izključno v kabelski izvedbi. Zaščitni ukrep pred električnim udarom pa mora biti izveden s samodejnim odklopom napajanja.
– Priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta.
– Pri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetji, veljavne tehnične predpise in standarde, ter izdelati upravno, gradbeno in tehnično dokumentacijo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE, ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)
V območju OPPN ni registrirane kulturne dediščine.
(rešitve in ukrepi za varovanje okolja in naravnih virov)
(1) Varstvo vode, tal in podtalnice:
– Na območju OPPN ni evidentiranih vodotokov, območje ne posega na vodovarstvena ali poplavna območja.
– Obvezno je izvajanje ukrepov za preprečitev emisij snovi v površinske vode, podtalnico in tla, ki jih določajo veljavni zakonski in podzakonski akti predvsem s področja ravnanja z gradbenimi odpadki in področja varovanja površinskih vod ter področja varovanja tal in podtalnice pri čemer gradbenih materialov in gradbenih odpadkov ni dovoljeno raztresati oziroma razlivati.
– V času gradnje je treba predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
(2) Varstvo zraka:
– Načrtovane prostorske ureditve v območju OPPN ne bodo bistveno prispevale k emisijam škodljivih snovi v zrak.
– Za ogrevanje se prednostno načrtuje priključevanje stavb na OVE (toplotne črpalke ipd.)
– V času gradnje je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje. Smiselno naj se uporabijo določila Uredbe o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
(3) Varstvo pred hrupom:
– Območje OPPN je glede na opredelitev PNRP v skladu z zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, uvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom.
– Nova stanovanjska soseska ne predstavlja pomembnejšega vira hrupa za okolico. V času uporabe načrtovanih ureditev bo vir hrupa sama dejavnost. Za morebitne toplotne črpalke in prezračevalne naprave in ostale naprave, ki povzročajo hrup, ki je lahko v nočnem času zelo moteč, naj se lokacija le teh izbere s posebno pozornostjo.
– Na območju OPPN bo vir hrupa v času gradnje gradnja sama. V času gradnje naj se okoliške prebivalce pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
– Gradnjo objektov in njihovo uporabo je potrebno izvesti tako, da uporabniki ne bodo izpostavljeni presežnim mejnim vrednostim kazalcev hrupa predpisanih po veljavni zakonodaji.
(4) Odpadki:
– Komunalne odpadke se zbira v skladu z občinskim področnim predpisom.
– Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo v času gradnje se ravna skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.
(5) Svetlobno onesnaževanje:
– Pri načrtovanju zunanje razsvetljave se zaradi preprečevanja svetlobnega onesnaževanja načrtuje uporabo takih svetilk, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Uporabijo se žarnice s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja se načrtuje skladno z predpisi, ki določajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(rešitve in ukrepi za ohranjanje narave)
V območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih enot s področja ohranjanja narave.
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) V območju OPPN ni evidentiranih erozijskih in plazovitih območij.
(2) V območju OPPN je evidentirano plazljivo območje. Ukrepi za zmanjšanje vplivov prostorske ureditve na stabilnost in potek plazljivih procesov na danem območju:
TEMELJENJE OBJEKTOV:
Na podlagi morfoloških in geoloških danosti terena je stavbe mogoče temeljiti na različne načine, v raščeno kamninsko podlago ali na kontrolirano izvedenem nasipu, podprtem s podpornim zidom. Na obravnavanem območju ima teren naklon 18–25° in pada v smeri proti zahodu. Teren je suh in stabilen.
Temeljenje objektov v raščeno kamninsko podlago
– Za zagotovitev stabilnosti je obvezno predvidene stanovanjske stavbe temeljiti na raščeno kamninsko podlago (skrilav peščenjak), ki se nahaja na globini med 1,6 in 2,7 m pod obstoječim terenom.
– Na zahodnem delu območja naj se vsaj 0,5 m pretrte kamninske osnove odstrani, tako da bodo temelji postavljeni na bolj zdravo in manj pretrto kamninsko osnovo.
– Možna je podkletitev stanovanjskih stavb in poglobitev temeljev do raščene kamninske podlage.
– V primeru nepodkletene stanovanjske stavbe je možno temeljenje v uvrtanimi piloti, ki morajo biti vsaj 2 m vpeti v raščeno kamninsko podlago.
– Obvezna je ureditev drenaže okrog stanovanjskih stavb v višini temeljev, v primeru temeljenja na pilotih pa v nivoju talne plošče.
Temeljenje objektov na kontrolirano izvedenem nasipu, podprtem s podpornim zidom
– Stanovanjske stavbe je mogoče temeljiti tudi na kvalitetno izvedenem nasipu, ki mora biti podprt z ustrezno dimenzioniranim podpornim zidom. Zid naj se izvede kot AB konstrukcija, dimenzionirana na aktivni zemeljski pritisk. Zid se temelji v raščeno podlago (skrilav peščenjak). Temelj zidu naj se izvede kot L-temelj s podaljškom v zaledje, tako, da bo zid stabilnejši na prevrnitev in zdrs. V nivoju pete temelja se postavi drenažo (podložni beton, drenažna cev fi 150, drenažni zasip ovit s filcem). Zasip za temeljem zidu naj se izvede z nekoherentnim materialom, nasipanim in komprimiranim po plasteh debeline maks. 50 cm. Tik za steno zidu naj se izdela filtrirni sloj. Zid se opremi z izcednicami.
– V nivoju temeljne plošče predvidenih stavb se izvede drenažo.
DRUGI POGOJI IZVEDBE:
Izvedba začasnih (delovnih) vkopov
Nezavarovane začasne vkopne brežine v SLOJ 1 se izvaja v naklonu 1:1. V kamninski podlagi (SLOJ 2) je lahko izkop v naklonu do 2:1. V primeru, da zaradi pomanjkanja prostora izvedba takšnih naklonov ni mogoča, je treba predvideti začasno varovanje izkopne brežine.
Izvedba končno urejenih vkopnih brežin
Do 2:3 in zatravitev.
Izvedba končno urejenih nasipnih brežin
Vse nasipne brežine se izdela v naklonskem razmerju 2:3 (34°). Peto nasipa je treba ustrezno utrditi, tako da ne bo prišlo do zdrsa nasipa po pobočju navzdol. S celotnega območja je treba kontrolirano odvajati padavinske vode, tako da le-te ne stekajo v telo nasipa. Izdelan nasip je treba čim prej prekriti s humusom in ga zatraviti.
Odvodnjavanje
Okrog vseh temeljev je treba urediti drenažo (podložni beton, drenažna cev fi 100 do fi 150, drenažni zasip ovit s filcem). Vse padavinske vode in vode iz drenaže je treba kontrolirano neprepustno odvajati stran od objekta.
Ponikanje
Zaradi specifične hidrogeološke zgradbe območja je strogo odsvetovano kakršnokoli ponikanje vode. Geotehnično so sprejemljive naslednje tehnične rešitve odvodnjavanja vseh vrst padavinske odpadne vode:
– Na podlagi morfoloških danosti terena priporočamo, da se padavinska odpadna voda s streh stavb 1, 2 in 3 odvaja nepropustno do površinskega odvodnika na južnem delu območja, ki ga obravnava OPPN. Padavinska odpadna voda s streh stavb 4 in 5 se nepropustno odvaja do površinskega odvodnika na severnem delu obravnavanega območja OPPN.
– Dvoriščne površine naj se uredijo z naklonom, ki bo omogočil razpršeno razlivanje.
– Voda s strešnih površin se lahko zajame v večji zbiralnik, ki omogoča nadaljnjo uporabo vode, npr. recikliranje, sanitarno uporabo, za zalivanje ipd. Višek vode iz zbiralnika se prav tako nepropustno odvaja do površinskega odvodnika.
– Sanitarna odpadna voda se odvaja v kanalizacijsko omrežje.
(3) Območje OPPN je iz geomehanskega stališča stabilno in brez znakov plazenja. Gradnja stavb oziroma objektov na predvidenem območju OPPN, ob upoštevanju navodil iz prejšnjega odstavka ne bo poslabšala obstoječega stanja v okolici.
(4) Pogoje temeljenja, izvedbe gradbene jame, nasipov in vkopnih brežin, je treba podrobneje obdelati v nadaljnjih fazah projektiranja v geomehanskih poročilih za posamezno stavbo, ko bo definirana njihova zasnova (gabariti, dimenzije, obtežbe).
(5) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti (VII. stopnja po MCS), in sicer projektni pospešek tal 0,300 (g). Tem lastnostim je potrebno prilagoditi tehnične rešitve gradnje oziroma prostorske ureditve.
(6) Zasnova varstva pred požarom za obravnavano območje in pripadajoče posamezne objekte mora biti zasnovana na protipožarnih zahtevah za varnostne ukrepe, ki so predpisani s področno zakonodajo.
(7) Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja glede na predvideno namembnost območja in posamezne dejavnosti in programe, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara na sosednja poselitvena območja. Skladno s predpisi je treba:
– upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja,
– zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in načrtovati hidrantno omrežje s podzemnimi hidranti,
– zagotoviti potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali protipožarne ločitve,
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter zagotoviti dostope, dovoze, poti in delovne površine za gasilsko intervencijo.
(8) Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s hidranti.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(etapnost izvedbe prostorskih ureditev)
Gradnjo načrtovanih prostorskih ureditev lahko investitorji izvajajo v različnih časovnih etapah. Etape gradnje morajo predstavljati funkcionalno zaključene celote. Pred izgradnjo stanovanjskih stavb, je treba izvesti gradnjo cestne, komunalne, energetske in ostale infrastrukture v skladu z OPPN. Posamezna etapa se zaključi s predajo komunalne infrastrukture upravljavcu, v skladu z določbami v Pogodbi o opremljanju, ki se jo sklene z investitorjem.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Z uporabo odstopanj se ne sme spreminjati vpliv objektov in naprav na sosednje parcele ter načrtovani videz območja. Prav tako se ne smejo poslabšati bivalne in delovne razmere obravnavanega območja.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(2) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša, in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(3) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.
(4) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa mora odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(5) Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve iz smernic, podanih k temu OPPN.
(posegi, dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
(1) OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev.
(2) Po izvedbi z OPPN predvidenih ureditev so na celotnem območju dopustni naslednji posegi:
– odstranitev naprav in objektov,
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije,
– obnove fasadnega plašča stavb,
– postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN, če je na zemljišču, namenjenemu gradnji zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, kot jih določa Občinski prostorski načrt Občine Idrija za posamezno dejavnost,
– namestitev naprave za ogrevanje,
– namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic,
– namestitev toplotne črpalke,
– izvedba vrtine za geosondo,
– namestitev klima naprav,
– izvedba notranjih instalacij,
– izvedba klančin za dostop v objekt,
– ureditev dvorišč,
– vgradnja strešnih oken.
(zbirka prostorskih aktov)
V zbirki prostorskih aktov v prostorskem informacijskem sistemu je za OPPN dodeljena identifikacijska številka: ID 3596.
OPPN je izdelan v digitalni in analogni obliki. Hrani se na sedežu Občine Idrija in je dostopen javnosti skladno z zakonom.
Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzor nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0011/2022
Idrija, dne 24. aprila 2025
Tomaž Vencelj
