Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2025 z dne 30. 4. 2025
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2025 z dne 30. 4. 2025

Kazalo

1218. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami, stran 3073.

  
Na podlagi 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21 in 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja
P R A V I L N I K 
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami 
1. člen 
V Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 53/24) se v 2. členu za 1. točko doda nova 1.a točka, ki se glasi:
»1.a nižja poklicna izobrazba je tretja raven po KLASIUS-SRV;«.
2. člen 
6. člen se spremeni tako, da se glasi:
»6. člen 
(vzgojitelj, vzgojitelj v strokovnem centru za otroke s ČVM in obveznost vzgojnega dela v vzgojnih programih) 
(1) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa je tedenska obveznost vzgojnega dela, izražena v urah po 60 minut, v skupini:
1. 30 ur vzgojnega dela v vzgojni skupini za učence s posebnimi potrebami,
2. 25 ur v vzgojni in intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
3. 35 ur v stanovanjski skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
4. 30 ur v programu produkcijske šole,
5. največ polni delovni čas za vzgojitelje in vzgojitelje v strokovnem centru za otroke s ČVM, ki opravljajo nočno delo,
6. največ polni delovni čas vzgojnega in drugega dela v mladinskem stanovanju,
7. 25 ur vzgojnega dela v skupini za vzgojitelje v vzgojnem programu za gibalno ovirane otroke in mladostnike v dnevni obliki usposabljanja.
(2) V primeru opravljanja vzgojnega dela podnevi in ponoči, se tedenska obveznost vzgojnega dela določi sorazmerno glede na število dni dela v skupini podnevi in dela ponoči.
(3) V skladu z zakonodajo in s kolektivno pogodbo določenega tedenskega polnega delovnega časa obveznost drugega neposrednega vzgojnega (individualnega) dela z otrokom in mladostnikom s čustveno in vedenjsko motnjo ne sme presegati pet ur tedensko. Drugo vzgojno delo se upošteva po dejansko opravljenih urah s predhodnim dogovorom z ravnateljem in pisnim vodenjem evidence. Drugo neposredno delo izven skupine lahko obsega:
1. spremstva posameznega otroka ali mladostnika (sodišče, zdravnik …),
2. spremstva iz 64. člena tega pravilnika,
3. načrtovani obiski otroka ali mladostnika na domu,
4. dejavnosti v zavodu s posameznim otrokom ali mladostnikom,
5. vzgojno delovanje pri nujnem delu iz pripravljenosti na domu iz 54. člena tega pravilnika,
6. drugo neposredno vzgojno delo po nalogu ravnatelja.
(4) Za delo v posamezni vzgojni skupini se lahko sistemizira največ:
– dva vzgojitelja v vzgojni skupini za izvajanje vzgojnega programa domov za učence s posebnimi potrebami,
– pet vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v vzgojni in stanovanjski skupini,
– do šest vzgojiteljev v strokovnem centru za otroke s ČVM v intenzivni skupini za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami,
– 0,5 vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v mladinskem stanovanju,
– dva vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM v skupini produkcijske šole in v vzgojni skupini v dnevni obliki dela.«.
3. člen 
V 7. členu se v prvem odstavku za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi:
»– učitelj, član predmetne komisije za tretji razred, za tri ure,«.
Dosedanji druga in tretja alineja postaneta tretja in četrta alineja.
4. člen 
V 9. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Mentorju se za obdobje, določeno za izvajanje mentorskega dela z dijakom ali študentom, ki opravlja obvezno prakso v skladu z izobraževalnim oziroma študijskim programom, določi naslednji obseg mentorskih ur na teden:
– dve mentorski uri za dijaka 1. in 2. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja in začetnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja ter za študenta 1. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 1. in 2. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje;
– tri mentorske ure za dijaka 3. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega poklicnega izobraževanja, 3. in 4. letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov srednjega strokovnega izobraževanja, zaključnega letnika izobraževalnih in prilagojenih izobraževalnih programov poklicno-tehniškega izobraževanja in izobraževalnih programov poklicnega tečaja ter za študenta 2. letnika višješolskega študijskega programa višjega strokovnega izobraževanja, 3. in 4. letnika visokošolskih strokovnih oziroma univerzitetnih študijskih programov za pridobitev izobrazbe prve stopnje, 1. in 2. letnika magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje in 3., 4. in 5. letnika enovitih magistrskih študijskih programov za pridobitev izobrazbe druge stopnje.«.
5. člen 
V 19. členu se v četrtem odstavku za besedilom »vzgojitelja,« doda besedilo »vzgojitelja v strokovnem centru za otroke s ČVM,«.
6. člen 
V 22. členu se v prvem odstavku za besedo »usmeritvi« črtata vejica in besedilo »zapisnika oziroma individualnega načrta pomoči družini centra za zgodnjo obravnavo«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Obseg delovne obveznosti spremljevalca se določi glede na število otrok, učencev in dijakov, ki se jim nudi fizična pomoč in število ur nudenja fizične pomoči, ki je odvisno od trajanja programa. V enem oddelku je lahko največ en spremljevalec. V oddelek, kjer je sistemiziran spremljevalec, se spremljevalec skupine iz 23. člena tega pravilnika ne vključuje.«.
7. člen 
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»25. člen 
(administrativna dela) 
(1) V šoli s 14 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. administrator V
2. administrator VI
3. tajnik VIZ VI (II)
4. tajnik VIZ VI (I)
5. tajnik VIZ VII/1 (II)
6. tajnik VIZ VII/1 (I)
7. poslovni sekretar VII/1
8. poslovni sekretar VII/2
(2) V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih 
mest
od
do
15
20
1,25
21
26
1,50
27
32
1,75
33
38
2
39
44
2,25
45
50
2,50
51
56
2,75
57
62
3
63
68
3,25
69
74
3,50
75
80
3,75
81
86
4
87
92
4,25
93
98
4,50
99
104
4,75
105 in več
5
(4) V zavodu z devetimi oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. administrator V
2. administrator VI
3. tajnik VIZ VI (II)
4. tajnik VIZ VI (I)
5. tajnik VIZ VII/1 (II)
6. tajnik VIZ VII/1 (I)
7. poslovni sekretar VII/1
8. poslovni sekretar VII/2
(5) V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(6) Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih mest
od
do
10
15
1,25
16
21
1,50
22
27
1,75
28
33
2
34
39
2,25
40
45
2,50
46
51
2,75
52
57
3
58
63
3,25
64
69
3,50
70
75
3,75
76
81
4
82
87
4,25
88
93
4,50
94
99
4,75
100
105
5
106 in več
5,25
(7) Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(8) Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II) na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(10) Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
(11) Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).«.
8. člen 
26. člen se spremeni tako, da se glasi:
»26. člen 
(računovodska dela) 
(1) V šoli s 14 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. knjigovodja V
2. knjigovodja VI
3. računovodja VI
4. glavni računovodja VI
5. računovodja VII/1
6. glavni računovodja VII/1
7. računovodja VII/2 (III)
8. računovodja VII/2 (II)
9. računovodja VII/2 (I)
10. glavni računovodja VII/2
(2) V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.
(3) Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih 
mest
od
do
15
20
1,25
21
26
1,50
27
32
1,75
33
38
2
39
44
2,25
45
50
2,50
51
56
2,75
57
62
3
63
68
3,25
69
74
3,50
75
80
3,75
81
86
4
87
92
4,25
93
98
4,50
99
104
4,75
105 in več
5
(4) V zavodu z devetimi oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. knjigovodja V
2. knjigovodja VI
3. računovodja VI
4. glavni računovodja VI
5. računovodja VII/1
6. glavni računovodja VII/1
7. računovodja VII/2 (III)
8. računovodja VII/2 (II)
9. računovodja VII/2 (I)
10. glavni računovodja VII/2
(5) V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.
(6) Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih mest
od
do
10
15
1,25
16
21
1,50
22
27
1,75
28
33
2
34
39
2,25
40
45
2,50
46
51
2,75
52
57
3
58
63
3,25
64
69
3,50
70
75
3,75
76
81
4
82
87
4,25
88
93
4,50
94
99
4,75
100
105
5
106 in več
5,25
(7) Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(8) Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(10) Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(11) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (III) na delovno mesto Računovodja VII/2 (II) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(12) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (II) na delovno mesto Računovodja VII/2 (I) sta:
– sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.
(13) Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja), 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami in opravljeno izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.«.
9. člen 
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
»28. člen 
(tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije) 
(1) V zavodu, ki izvaja prilagojene izobraževalne programe z enakovrednim izobrazbenim standardom za gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter gibalno ovirane otroke, se za vzdrževanje, prilagoditve in izposojo računalniške, elektroakustične in druge opreme sistemizira eno delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije.
(2) Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo.«.
10. člen 
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
»29. člen 
(hišnik in tehniški sodelavec) 
(1) V šoli oziroma v zavodu se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
Delež delovnega mesta
od
do
5
0,50
6
8
0,60
9
12
0,80
13
23
1,00
24
34
1,50
35
50
2,00
51
65
2,50
66 in več
3,00
(2) Če hišnik ali tehniški sodelavec opravlja delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ poveča za 0,05 delovnega mesta za vsako izmed lokacij, če opravlja delo na sedmih in več lokacijah, pa se normativ poveča za 0,5 delovnega mesta.
(3) V zavodu za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se dodatno sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v deležu 0,1 delovnega mesta za vzgojno, stanovanjsko in intenzivno skupino vzgojnega programa.
(4) Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.«.
11. člen 
31. člen se spremeni tako, da se glasi:
»31. člen 
(kuhar, dietni kuhar in druga tehnična delovna mesta) 
(1) V šoli se za pripravo malic za 200 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja, v šoli z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar na matični oziroma samostojni šoli ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.
(2) V šoli v strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami se za pripravo malic za 200 učencev sistemizira eno delovno mesto kuharja ali dietnega kuharja v SC ČVM, v strokovnem centru z večjim oziroma manjšim številom učencev pa v ustreznem deležu, vendar ne manj kot 0,25 delovnega mesta. Normativ za pripravo malic vključuje tudi pripravo medicinsko indiciranih diet, ki jih predpiše zdravnik.
(3) V dislocirani enoti šole oziroma zavoda, kjer se izvajajo osnovnošolski programi, se za pripravo malic namesto delovnih mest kuharja lahko sistemizira delovno mesto gospodinjca II. V zavodu, ki omogoča celodnevno oskrbo, se za vsakih pet vzgojnih, stanovanjskih ali intenzivnih skupin sistemizira:
– dve delovni mesti kuharja ali dietnega kuharja ali v strokovnih centrih za otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami dietnega kuharja v SC ČVM,
– največ tri delovna mesta za druga dela (vratar, perica, garderober, kuhinjski pomočnik, šivilja, gospodinjec II),
– 0,5 delovnega mesta ekonoma, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
(4) V zavodu se za vsakih pet oddelkov vrtca sistemizira eno in pol delovnega mesta kuharja ali dietnega kuharja, vendar ne manj kot 0,75 delovnega mesta.
(5) Kuhar IV ima srednjo poklicno izobrazbo.
(6) Kuhar V ima srednjo strokovno izobrazbo.
(7) Dietni kuhar IV in dietni kuhar v SC ČVM IV imata srednjo poklicno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi.
(8) Dietni kuhar V in dietni kuhar v SC ČVM V imata:
– srednjo strokovno izobrazbo z opravljenim strokovnim modulom s področja priprave dietnih jedi,
– srednjo strokovno izobrazbo in opravljenih najmanj 50 ur dodatnih izpopolnjevanj s področja priprave dietnih jedi ali
– pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo Dietni kuhar/dietna kuharica.«.
12. člen 
V 35. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Čistilec II ima osnovnošolsko izobrazbo, čistilec III pa nižjo poklicno izobrazbo.«.
13. člen 
V 36. členu se spremeni naslov člena tako, da ta glasi:
»(pravica do položajnega dodatka)«.
V drugem odstavku se za besedilom »dietni kuhar,« doda besedilo »dietni kuhar v SC ČVM,«.
14. člen 
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
»46. člen 
(metodologija za sistemizacijo ur razširjenega programa) 
(1) Normativno število ur razširjenega programa v posebnih programih se določi na podlagi števila oddelkov in števila učencev v oddelkih v skladu z najavo šole.
(2) Poleg ur razširjenega programa iz prejšnjega odstavka pripada posamezni šoli ali zavodu ali šoli z enotami in oddelki vzgojno-izobraževalnih programov s posebnimi potrebami še dodatnih devet ur razširjenega programa za izvajanje vsebinskega področja Gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, če te niso zagotovljene na podlagi petega odstavka 41. člena tega pravilnika.
(3) Normativ za oblikovanje skupine pri dejavnostih razširjenega programa je od enega do največ 8 učencev, razen pri dejavnosti otroškega in mladinskega pevskega zbora, kjer je število učencev lahko višje.«.
15. člen 
47. člen se črta.
16. člen 
Besedilo 69. člena se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za šole in zavode, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 še ne bodo vključeni v izvajanje razširjenega programa osnovne šole v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se uporabljajo 4., 10., 11. člen, drugi odstavek 24. člena, 37., 41., 42., 46., 47., 49., 50. in 61. člen Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 74/23).«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA 
17. člen 
(administrativna dela) 
(1) V šolah in zavodih, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 še ne bodo vključeni v izvajanje razširjenega programa osnovne šole v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se v šoli z 18 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. administrator V
2. administrator VI
3. tajnik VIZ VI (II)
4. tajnik VIZ VI (I)
5. tajnik VIZ VII/1 (II)
6. tajnik VIZ VII/1 (I)
7. poslovni sekretar VII/1
8. poslovni sekretar VII/2
(2) V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(3) Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih 
mest
od
do
19
24
1,25
25
30
1,50
31
36
1,75
37
42
2
43
48
2,25
49
54
2,50
55
60
2,75
61
66
3
67
72
3,25
73
78
3,50
79
84
3,75
85
90
4
91
96
4,25
97
102
4,50
103
108
4,75
109 in več
5
(4) V zavodu s 13 oziroma skupinami vzgojnega programa se za opravljanje administrativnih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. administrator V
2. administrator VI
3. tajnik VIZ VI (II)
4. tajnik VIZ VI (I)
5. tajnik VIZ VII/1 (II)
6. tajnik VIZ VII/1 (I)
7. poslovni sekretar VII/1
8. poslovni sekretar VII/2
(5) V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,50 delovnega mesta.
(6) Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih 
mest
od
do
14
19
1,25
20
25
1,50
26
31
1,75
32
37
2
38
43
2,25
44
49
2,50
50
55
2,75
56
61
3
62
67
3,25
68
73
3,50
74
79
3,75
80
85
4
86
91
4,25
92
97
4,50
98
103
4,75
104
109
5
110 in več
5,25
(7) Administrator V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, administrator VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(8) Tajnik VIZ VI ima višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VI (II) na delovno mesto tajnik VIZ VI (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Tajnik VIZ VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta tajnik VIZ VII/1 (II) na delovno mesto tajnik VIZ VII/1 (I) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(10) Poslovni sekretar VII/1 ima višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja).
(11) Poslovni sekretar VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
18. člen 
(računovodska dela) 
(1) V šolah in zavodih, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 še ne bodo vključeni v izvajanje razširjenega programa osnovne šole v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se šoli z 18 oddelki oziroma skupinami vzgojnega programa za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. knjigovodja V
2. knjigovodja VI
3. računovodja VI
4. glavni računovodja VI
5. računovodja VII/1
6. glavni računovodja VII/1
7. računovodja VII/2 (III)
8. računovodja VII/2 (II)
9. računovodja VII/2 (I)
10. glavni računovodja VII/2
(2) V šoli z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prejšnjega odstavka sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.
(3) Šola z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov oziroma skupin vzgojnega programa
Delež delovnih 
mest
od
do
19
24
1,25
25
30
1,50
31
36
1,75
37
42
2
43
48
2,25
49
54
2,50
55
60
2,75
61
66
3
67
72
3,25
73
78
3,50
79
84
3,75
85
90
4
91
96
4,25
97
102
4,50
103
108
4,75
109 in več
5
(4) V zavodu s 13 oddelki se za opravljanje računovodskih del sistemizira eno delovno mesto izmed naslednjih delovnih mest:
1. knjigovodja V
2. knjigovodja VI
3. računovodja VI
4. glavni računovodja VI
5. računovodja VII/1
6. glavni računovodja VII/1
7. računovodja VII/2 (III)
8. računovodja VII/2 (II)
9. računovodja VII/2 (I)
10. glavni računovodja VII/2
(5) V zavodu z manjšim številom oddelkov se delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v ustreznem deležu, vendar skupaj ne manj kot 0,5 delovnega mesta.
(6) Zavod z več oddelki lahko delovna mesta iz prvega odstavka tega člena sistemizira v skladu s spodnjimi merili:
Število oddelkov
Delež delovnih 
mest
od
do
14
19
1,25
20
25
1,50
26
31
1,75
32
37
2
38
43
2,25
44
49
2,50
50
55
2,75
56
61
3
62
67
3,25
68
73
3,50
74
79
3,75
80
85
4
86
91
4,25
92
97
4,50
98
103
4,75
104
109
5
110 in več
5,25
(7) Knjigovodja V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, knjigovodja VI pa višjo strokovno izobrazbo.
(8) Računovodja VI in glavni računovodja VI imata višjo strokovno izobrazbo. Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodja VI na delovno mesto glavnega računovodje VI sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
− izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(9) Računovodja VII/1 in glavni računovodja VII/1 imata višješolsko izobrazbo (prejšnja), visokošolsko izobrazbo prve stopnje ali visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnja). Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta računovodje VII/1 na delovno mesto glavnega računovodje VII/1 sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(10) Računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja).
(11) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (III) na delovno mesto Računovodja VII/2 (II) sta:
– pet let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 24 ur v petih letih.
(12) Kriterija za prehod javnega uslužbenca z delovnega mesta Računovodja VII/2 (II) na delovno mesto Računovodja VII/2 (I) sta:
– sedem let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami,
– izobraževanje oziroma usposabljanja na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 32 ur v petih letih.
(13) Glavni računovodja VII/2 ima visokošolsko izobrazbo druge stopnje, specializacijo po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali visokošolsko univerzitetno izobrazbo (prejšnja), 12 let delovnih izkušenj na delovnih mestih s sorodnimi oziroma primerljivimi nalogami in opravljeno izobraževanje oziroma usposabljanje na strokovnem področju delovnega mesta v obsegu najmanj 56 ur v zadnjih petih letih.
19. člen 
(hišnik in tehniški sodelavec) 
(1) V šolah in zavodih, ki v šolskih letih 2024/2025, 2025/2026, 2026/2027 in 2027/2028 še ne bodo vključeni v izvajanje razširjenega programa osnovne šole v skladu s 47. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 16/24), se za opravljanje tehničnih vzdrževalnih del sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov
Delež delovnega mesta
od
do
7
0,50
8
11
0,60
12
15
0,80
16
29
1,00
30
44
1,50
45
60
2,00
61 in več
2,50
(2) Če hišnik ali tehniški sodelavec opravlja delo na štirih do šestih lokacijah, se normativ poveča za 0,05 delovnega mesta za vsako izmed lokacij, če opravlja delo na sedmih in več lokacijah, pa se normativ poveča za 0,5 delovnega mesta.
(3) V zavodu za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami se dodatno sistemizira delovno mesto hišnika ali tehniškega sodelavca v deležu 0,1 delovnega mesta za vzgojno, stanovanjsko in intenzivno skupino vzgojnega programa.
(4) Hišnik IV ima srednjo poklicno izobrazbo, hišnik V ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, tehniški sodelavec VI pa višjo strokovno izobrazbo.«.
20. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta pravilnik začne veljati 1. maja 2025.
Št. 0070-22/2025
Ljubljana, dne 24. aprila 2025
EVA 2025-3350-0018
Dr. Vinko Logaj 
minister 
za vzgojo in izobraževanje

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti