Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 11/14 – popr., 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US in 102/24 – ZLV-K), 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 4. in 63. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16 in 3/22 – ZDeb) ter 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 152/20) je Občinski svet Občine Radeče na 13. redni seji dne 9. 4. 2025 sprejel
o pokopališkem redu na območju Občine Radeče
(1) Z odlokom o pokopališkem redu se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Radeče.
(2) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(3) Za vprašanja v zvezi z izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti iz tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
(1) Na območju Občine Radeče se pogrebne in pokopališke dejavnosti izvajajo na pokopališčih:
– Radeče, Vrhovo in Svibno.
(2) Pokopališča na območju Občine Radeče (v nadaljevanju občina) so namenjena pokopavanju umrlih, ne glede na njihovo veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. V primerih, ko se želje pri dogovorih za izvedbo pogreba razlikujejo med verskimi skupnostmi, različnimi organizacijami in društvi, je potrebno spoštovati pokojnikove želje oziroma želje svojcev pokojnika.
(1) Na pokopališčih se praviloma pokopavajo umrli iz okoliša, kateremu je pokopališče namenjeno, z izjemo oseb, ki so izrazile željo, da želijo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci.
(2) Na pokopališčih so lahko pokopane tudi osebe, rojene v tem okolišu, ki so živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane na domačem pokopališču.
(3) Na pokopališčih se lahko pokopavajo tudi drugi umrli, če prostorske možnosti to omogočajo. O tem odloči upravljavec pokopališča.
2. POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST IN NJUN NAČIN ZAGOTAVLJANJA
(1) Pogrebna dejavnost obsega:
– zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba,
– prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja kot tržna pogrebna dejavnost.
(2) Pokopališka dejavnost je v pristojnosti občine in obsega upravljanje in urejanje pokopališč.
(3) Upravljanje pokopališča obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališča.
(4) Urejanje pokopališča obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov ter opustitev pokopališča.
(1) Upravljavci pokopališč na območju Občine Radeče so:
– upravljavec pokopališča Radeče je Javno podjetje Komunala Radeče, d.o.o.,
– upravljavec pokopališča Vrhovo je Krajevna skupnost Vrhovo,
– upravljavec pokopališča Svibno je Krajevna skupnost Svibno.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organ, pristojen za izvrševanje proračuna občine, s svojim aktom v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti, kot upravljavca določi Javno podjetje Komunala Radeče, d.o.o..
(1) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh. Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba, pripravo pokojnika, ter upepelitev pokojnika in pripravo na izvedbo pogreba.
(2) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine je Javno podjetje Komunala Radeče, d.o.o.
3. NAČIN ZAGOTAVLJANJA 24-URNE DEŽURNE SLUŽBE
(1) 24-urna dežurna služba se zagotavlja z javno službo na celotnem območju občine. Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine.
(2) Tarifo za storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe Vlade Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe oziroma drugih veljavnih predpisov.
(3) Stroški 24-urne dežurne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
4. NAČIN IZVAJANJA POGREBNE SLOVESNOSTI
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma pred upepelitvijo.
(2) Minimalna pogrebna slovesnost obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
(3) Pogrebna slovesnost se opravi v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem pokopališkim redom. Pogrebni slovesnosti lahko praviloma prisostvuje vsakdo. Na željo umrlega ali svojcev, se pogreb lahko opravi tudi v ožjem družinskem krogu.
(1) Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(2) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti, društev in organizacij.
(3) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, usklajenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(4) Pogrebne svečanosti za tujce se lahko opravijo v skladu s pravili in navadami v njihovi domovini, če je bila taka želja pokojnika ali njegovih svojcev, vendar se morajo svojci o tem pred pogrebom dogovoriti z izvajalcem pogrebnih in pokopaliških dejavnosti.
(1) Pogrebna slovesnost se prične na poziv vodje pogrebne svečanosti z dvigom pokojnikove krste ali žare. Če že v začetni pogrebni slovesnosti sodelujejo predstavniki verskih skupnosti, govorci, častna enota, godba ali pevski zbor, najprej opravi obred predstavnik verske skupnosti, sledijo obredi ostalih udeležencev, kot to po dogovoru s svojci odloči vodja slovesnosti upravljavca pokopališča.
(2) Pogrebni sprevod se prične z nosilcem državne zastave z žalnim trakom ali s črno zastavo, temu lahko sledi nosilec verskega znamenja, če se opravlja verski obred; sledijo prapori, za njimi se razvrstijo ostali sodelujoči (godba, pevci, častna enota), nosilci žalnih vencev in odlikovanj; sledijo predstavniki verskih skupnosti, nosilci žare oziroma osebje vozička s krsto; sledijo svojci ter za njimi vsi ostali udeleženci pogrebne slovesnosti.
(3) Pogrebni sprevod se odvija od kraja pričetka pogrebne slovesnosti do groba na pokopališču. Na željo umrlega ali svojcev se lahko opravi verski obred na krajevno običajen način, pred pričetkom sprevoda v poslovilnem objektu oziroma v objektu, namenjenem opravljanju verskih obredov.
(4) Po prihodu pogrebnega sprevoda do groba se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, predstavnik verske skupnosti, nosilci zastav in praporov, odlikovanj in vencev, govorniki in drugi udeleženci pogrebne svečanosti.
(5) Po položitvi krste ali žare v grob sledi verski obred, poslovilni govori, igranje oziroma petje žalostink ter častna salva v primeru navzočnosti častne enote. Uradni del pred odprtim grobom se zaključi s poslovilnim poklonom državne zastave.
(6) Pri pogrebni slovesnosti, na kateri sodeluje častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, mora v primeru izstrelitve častne salve v slovo umrlemu, pridobiti ustrezno soglasje upravljavca pokopališča. Za varnost udeležencev pogreba, občanov in premoženja je odgovoren poveljnik oziroma vodja častne enote.
(7) Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo ter potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila.
(8) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu s protokolarnimi predpisi, ki morajo biti usklajeni z zakonom, ki ureja pogrebno dejavnost.
(9) Udeleženci pogrebne slovesnosti se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
(10) Moštvo pogrebne slovesnosti ostane pri odprtem grobu do konca pogrebne slovesnosti.
(11) Izvajalec pogrebne dejavnosti po pogrebu zasuje grobno jamo, oziroma zapre pokrov žarne niše in na grob položi cvetje.
(12) Pogrebno moštvo mora biti oblečeno v svečane obleke.
(1) Najkasneje dve uri po končani pogrebni slovesnosti mora upravljavec pokopališča grob zasuti in urediti tako, da ne predstavlja nevarnosti odtujitve iz groba oziroma poškodovanja premoženja ali ljudi.
(2) Z delom pa prične, ko se večina udeležencev pogrebne slovesnosti umakne iz okolice groba.
12. člen
Slovesnost v zvezi z raztrosom pepela se izvede na območju raztrosa. Po prihodu pogrebnega sprevoda do območja raztrosa se izvede raztros, pogrebni sprevod se razvrsti pred območjem raztrosa na način kot pri sprevodu do groba s krsto ali žaro.
5. STORITVE GROBARJEV IN POKOPALIŠKO POGREBNEGA MOŠTVA
Storitve grobarjev obsegajo izkop in zasutje grobne jame, s predhodno zaščito sosednjih grobov, pogrebni ceremonial, prvo ureditev groba, ki zajema odvoz odvečne zemlje in posušenega cvetja na odlagališče, ter prekop posmrtnih ostankov.
Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva upravljavec pokopališča zaračunava izvajalcem pogrebnih storitev v skladu s cenikom iz 44. člena tega odloka.
(1) Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2) Pri izvedbi osnovnega pogreba se obvezno uporabljajo minimalni standardi in normativi: žara oziroma krsto ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajočo opremo za pokojnika, nagrobno obeležje, spremstvo, prevoz pokojnika, pripravo pokojnika, pripravo grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem, pogrebno moštvo ter minimalno pogrebno svečanost.
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina.
(2) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, pokop prijavi občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(3) K prijavi pokopa je treba priložiti listino, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena ter soglasje najemnika groba za pokop prijavljenega pokojnika.
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način določen s pokopališkim redom.
(2) Pokop se opravi na pokopališču, zunaj pokopališča je dovoljen le raztros pepela ali posebni pokop stanovskih predstavnikov v grobnice verskih skupnosti.
(3) Pokop zunaj pokopališča se lahko na območju Občine Radeče opravi le na podlagi izdanega soglasja Občinske uprave Občine Radeče, na osnovi vloge svojcev ali naročnika pogreba. Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
(4) Pokop z raztrosom pepela zunaj pokopališča ni dovoljen na javnih površinah.
(5) Pokop ali upepelitev mrtvega ploda se ne glede na njegovo gestacijsko starost lahko opravi na podlagi izrecne želje staršev. Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega poročila porodničarja-ginekologa o vzroku smrti in ob smiselni uporabi določb zakona.
(1) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti.
(2) Pogrebne slovesnosti se opravljajo v dogovoru z izvajalcem javne službe vsak delovni dan, praviloma od 10. do 18. ure, izjemoma ob sobotah in nedeljah od 10. do 18.ure.
(3) Pokop se opravi v času, da je pogrebna slovesnost zaključena ob dnevni svetlobi (zimski čas).
(1) O pokopu je upravljavec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča, na katerem se bo pokop odvijal ter na spletnih straneh upravljalca. Navesti je potrebno najmanj ime in priimek pokojnika ter datum in uro pričetka pokopa. Na željo naročnika pokopa se obvestilo o pokopu ne objavi.
(2) Na željo naročnika se lahko opravi pogrebna slovesnost v ožjem družinskem krogu, ki se je udeležijo le povabljeni s strani naročnika.
(1) Stroške pogreba mora poravnati naročnik pogreba.
(2) Če naročnika pogreba ni, mora stroške pogreba poravnati občina, ki je prijavila pokop.
(3) V primeru, če je plačnik pokopa občina, se praviloma izvede osnovni pogreb. Evidenca pokopanih je javna in na vpogled pri upravljavcu pokopališča.
(4) Neidentificirana in najdena trupla na območju občine, se pokopljejo na pokopališču v Radečah. Plačnik storitev je občina.
(1) Uporaba mrliških vežic je predpisana na celotnem območju občine.
(2) Vsa pokopališča v občini imajo mrliško vežico, katerih uporaba je obvezna.
(3) Izjemoma se krsta pokojnika ali žara s posmrtnimi ostanki lahko položi na domu umrlega, za umrle predstavnike verskih skupnosti in zaslužne predstavnike stanovskih društev in organizacij pa v prostorih skupnosti oziroma društev in organizacij. Najmanj štiri ure pred pogrebom pa je potrebno krsto ali žaro prenesti v mrliško vežico.
(1) Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določa upravljavec pokopališča.
(2) Mrliške vežice so za svojce pokojnih in obiskovalce praviloma odprte od 9. do 18. ure, v soglasju z upravljavcem pokopališča pa lahko tudi izven prej določenih ur.
(3) V času, ko je mrliška vežica zaprta, se lahko vstopi samo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca pokopališča.
(4) Mrliške vežice se uporablja s pieteto do pokojnika. V mrliških vežicah ni dovoljeno prižiganje klasičnih sveč z odprtim ognjem.
(5) Naročnik pogreba odgovarja za pravilno uporabo mrliške vežice in prostorov za svojce ter je dolžan pokriti vso škodo v primeru poškodovanja inventarja ali objekta.
(6) Sanitarije v mrliških vežicah nimajo značaja javnih sanitarij, ampak so namenjene za uporabnike mrliške vežice.
(1) Prva ureditev obstoječega in novega groba po pogrebu zajema odvoz odvečne zemlje, ki nastane po pokopu in posušenega cvetja, ki ostane po pogrebu na odlagališče odpadkov.
(2) Prvo ureditev izvede upravljavec pokopališča po ceniku, ki ga potrdi pristojni občinski organ, skladno s 44. členom odloka.
(3) Upravljavec pokopališča je dolžan odvečno zemljo in posušeno cvetje praviloma odstraniti: poleti najpozneje v 10 dneh, pozimi v 15 dneh. Upravljalec pokopališča lahko cvetje po naročilu svojcev odstrani tudi pred tem rokom.
(4) Za dokončno ureditev groba mora poskrbeti najemnik groba.
10. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČU
(1) Območje pokopališča je javni prostor, kjer se zagotavlja javni red in mir in kjer se smiselno uporabljajo določbe o javnem redu in miru na javnem mestu.
(2) Na območju pokopališča morajo najemniki in obiskovalci skrbeti za red, mir in spoštljivo vedenje.
(3) Območje pokopališča se lahko uporablja le za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona spomina pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba.
(1) Obiskovalec pokopališča je dolžan ob vstopu na pokopališče opustiti vsako dejanje, ki bi bilo zoper pieteto do umrlih in se obnašati na pokopališču in njegovi neposredni bližini tako, da izkaže ustrezno spoštovanje do umrlih, drugih obiskovalcev in samega kraja.
(2) Na območju pokopališča ter mrliške vežice je prepovedano:
– hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– nedostojno vedenje, vpitje, razgrajanje in podobno,
– trganje cvetja in zelenja na drugih grobovih,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaženja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju pokopališča,
– sajenje grmičevja in dreves na grobovih, ki zrastejo več kot 1 meter,
– vodenje živali na pokopališče in objekte na območju pokopališča, razen če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki, službene pse policije in pse reševalne enote,
– puščanje kakršnegakoli reklamnega gradiva in sporočil na območju pokopališča in okoliških parkiriščih ni dovoljeno, razen sporočil izvajalca javne službe in upravljavca pokopališča,
– vstop s kolesom, s kolesom s pomožnim motorjem, kolesom z motorjem, motornim kolesom, vožnja, ustavljanje in parkiranje, razen za potrebe opravljanja dejavnosti upravljavca pokopališča ter za dostop vozil nujne medicinske pomoči, gasilskih vozil in vozil zaščite in reševanja pri izvajanju intervencijskih nalog, vozil policije in pristojne občinske inšpekcije in redarstva,
– odlaganje robnikov, spomenikov in drugega materiala, ki ostane od prenove grobov na vzdrževane dele pokopališča, v zabojnike ali kontejnerje za odpadke. Odstraniti ga je potrebno s pokopališča na primerno urejeno deponijo izven pokopališča,
– brez soglasja upravljavca opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, gradbenih in drugih del v času napovedane pogrebne svečanosti, ob nedeljah in praznikih ter med 29. oktobrom in 2. novembrom. Dela se lahko opravljajo od ponedeljka do petka med 7. in 18. uro in v soboto med 7. in 12. uro,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališč.
(1) Najemniki grobov morajo skrbeti za urejenost svojih grobov ter premične in nepremične opreme na njih. Premično in nepremično nagrobno opremo večje vrednosti lahko na svoje stroške zavarujejo proti poškodovanju in kraji s strani tretje osebe.
(2) Napisi na nagrobnih ploščah ne smejo žaliti narodnostnega čuta, pietete do mrtvih, niti ne smejo vzbujati nejevolje ali zgražanja občanov.
(3) Najemniki grobov morajo redno in pravočasno odstranjevati izrabljeno cvetje in nagrobne sveče, ter jih prepustiti v tipizirane namenske posode za odpadke.
(1) Na območju pokopališča se lahko uporabljajo le otroški, invalidski in ročni vozički ter službena vozila upravljavca.
(2) Upravljavec sme izjemoma, v upravičenih primerih, pisno dovoliti uporabo prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcem rednega vzdrževanja, izvajalcem obnovitvenih in kamnoseških del zaradi izvajanja del za najemnike grobov.
11. NAČIN ODDAJE GROBOV V NAJEM
(1) Grob odda v najem upravljavec pokopališča.
(2) Najemnik ali najemnica (v nadaljnjem besedilu: najemnik) groba je lahko za posamezen grob pravna ali fizična oseba.
(3) Pogoji najema se določijo z najemno pogodbo med najemnikom in upravljavcem pokopališča in v skladu s tem odlokom.
(4) Z najemno pogodbo se določi najmanj:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje najema oziroma uporabe groba,
– polje, vrsto, zaporedno številko in velikost groba,
– višino in način plačevanja grobnine (letne najemnine),
– obveznost najemnika glede urejanja groba oziroma prostora za grob,
– ukrepe v primeru neizvajanja obveznosti iz pogodbe.
(1) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga v najem dodeli upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(2) S pisnim pooblastilom naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) Ob smrti najemnika groba se morajo njegovi dediči dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(4) Določila prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(5) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen.
(6) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
(7) Če najemnik groba spremeni bivališče, mora to javiti izvajalcu javne službe iz 5. člena tega odloka v roku 30 dni po preselitvi, da se lahko nemoteno pošiljajo računi za najemnine in ostala obvestila.
(8) V dvomu oziroma do pravnomočne rešitve morebitnega spora o najemniku, se za najemnika groba šteje naročnik zadnjega pogreba.
(1) Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– skrbeti za urejen videz groba z rednih vzdrževanjem, kar obsega obrezovanje in skrb za zasaditev (dreves, grmovnic, cvetlic, trave ...), da ta ne posega na sosednje grobove ali poti, skrbeti za vmesne prostore med svojimi in sosednjimi grobovi, skrbeti za spomenik in drugo nagrobno obeležje, redno odstranjevati plevel in odpadke, ki jih morajo odlagati na za to določena mesta ter skrbeti za red in čistočo na pokopališču,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– urejati grob v skladu z načrtom pokopališča in soglasji upravljavca ter
– spoštovati pokopališki red.
(2) Upravljavec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba. Plačnik stroškov vzdrževanja groba je v tem primeru najemnik groba.
Najem groba se lahko prekine v naslednjih primerih:
– če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča,
– s potekom najemne pogodbe.
(1) Z opuščenimi grobovi razpolaga upravljavec. Šteje se, da je grob opuščen, če je bila pogodba o najemu prekinjena ali ni bila podaljšana, če najemnik po poteku naknadno določenega roka upravljavca ni plačal najemnine oziroma ga naslednji najemnik ni prevzel skladno s tem odlokom.
(2) Po koncu mirovalne dobe, se opuščeni grob prekoplje in nato odda v najem drugemu najemniku.
(3) Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti nagrobnik, najkasneje v roku 30 dni po preteku ali razveljavitvi najemne pogodbe, sicer to po predhodnem opozorilu, na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.
(4) Opremo groba predstavljajo elementi ureditve, ki so nagrobnik, talna plošča, podstavek in podobno.
(5) Upravljavec je dolžan nagrobnik in drugo opremo z groba hraniti v skladiščnih prostorih najmanj tri mesece po prenehanju najemne pogodbe, po izteku tega roka pa jo odloži na odlagališče gradbenih odpadkov.
(6) Po prenehanju najemne pogodbe za grob z žaro se v primeru ne prevzema žare, pepel iz žare raztrosi na prostoru za raztros pepela ali se žara shrani v skupno grobišče.
12. POSTAVLJANJE, SPREMINJANJE ALI ODSTRANITEV SPOMENIKOV, OBNOVA SPOMENIKOV IN GROBNIC TER VSAK DRUG POSEG V PROSTOR NA POKOPALIŠČU
(1) Postavljanje, spreminjanje, popravilo, obnova ali odstranitev spomenikov, drugih nagrobnih obeležij in grobnic ter vsak drug poseg na pokopališču, je dovoljen po predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Za druga dela na območju pokopališča (klesanje in barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna.
(3) Vlogo za izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena so dolžni pridobiti najemniki grobov ali izvajalci del po pooblastilu najemnika groba. Izvajalci lahko z deli pričnejo šele po pridobitvi soglasja upravljavca pokopališča.
(4) Cena za izdajo soglasja upravljavca pokopališča je določena s cenikom iz 44. člena tega odloka.
(5) Na vseh pokopališčih se mora zagotavljati enakopravna obravnava kamnosekov, vrtnarjev in drugih izvajalcev storitev na pokopališču.
(6) Izvajalci del iz tega člena so dolžni okolico izvajanja del počistiti takoj po končanih delih. V kolikor tega ne naredijo, to naredi upravljavec pokopališča na stroške izvajalca del.
(1) Objekti, ki so kulturna dediščina ali kulturni spomenik, se urejajo v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Najemnik groba, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je dolžan nositi sorazmerni del stroškov vzdrževanja in morebitne investicijske obnove dela zidu, ki služi grobu oziroma grobnim znamenjem.
(3) Če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote, se smatra, da je zapuščen. Upravljavec pokopališča je dolžan v takem primeru najemnika opozoriti ter določiti rok za ureditev groba, ki ne more biti daljši od enega meseca.
(4) Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik sam.
(1) Žarne niše lahko vgrajuje, odpira in zapira le upravljavec pokopališča.
(2) Napisne plošče z imeni pokojnikov na enotnem prostoru za raztros pepela lahko postavlja le upravljavec pokopališča. Če se na prostoru za raztros pepela pojavi neustrezna plošča, jo je upravljavec pokopališča dolžan odstraniti.
(1) Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor in grobnice,
– vrstni grobovi,
– grobišča, kostnice in skupna grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztros pepela.
(2) Če so na območju pokopališč tudi vojna grobišča, njihovo varstvo ureja predpis o vojnih grobiščih.
(1) Enojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Globina groba znaša najmanj 1,8 m. Širina groba znaša do 1 m, dolžina pa do 2,3 m.
(2) Dvojni grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša najmanj 1,8 m. Širina groba znaša do 2 m, dolžina pa 2,3 m. Enojne in dvojne grobove je dovoljeno poglobiti, da se lahko vanje zvrsti več zaporednih krst.
(3) Otroški grobovi so tisti grobovi, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare. Globina groba znaša 1,8 m, širina groba znaša do 0,7 m, dolžina pa do 1,5 m.
(4) Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora. Vanj se poleg krst lahko pokopavajo tudi žare. Globina groba znaša 1,8 m in se lahko poglablja do 2,2 m. Širina groba znaša do 2,4 m, dolžina pa 2,3 m.
(5) Vrstni grobovi so tisti grobovi, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih merilih. V njih se pokojniki pokopavajo brez poglobitve po vrstnem redu. Vrstni grobovi se oddajajo v najem samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare.
(6) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Novih grobnic ni dovoljeno graditi.
(7) V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih več žar. Žarni grobovi so talni ali zidni. Globina groba znaša 0,7 m, širina do 1 m, dolžina do 1,2 m.
(8) Dimenzije grobov predstavljajo zunanji vidni obod in veljajo za na novo pridobljena grobna polja in preurejanje obstoječih grobnih polj.
(9) Če se žara shrani v obstoječi enojni, dvojni, trojni ali otroški grob, se tak grob ne smatra kot žarni grob.
(10) Na starem delu pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljalec pokopališča na osnovi načrta razdelitve predlaga bolj racionalen načrt razdelitve na pokopališčne oddelke.
(1) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.
(2) Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
(3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
(4) Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imen pokojnikov, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
(1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem prostoru pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.
(2) Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene vzdrževanja pokopališč.
(1) Za obstoječe grobove se uporabljajo obstoječe oblike in velikosti. Vsi novi grobovi morajo biti izvedeni v enotnih velikostih grobnega polja oziroma v enotni velikosti nagrobne plošče. Razmiki med grobovi so lahko široki največ 0,50 m in najmanj 0,25 m, poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m.
(2) Spomeniki, nagrobne ograje in druga znamenja ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa smejo segati največ do 1 m oziroma izjemoma višje po predhodno pridobljenem soglasju upravljavca pokopališča.
14. MIROVALNA DOBA ZA GROBOVE IN PREKOP
(1) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro mirovalna doba ne velja.
(1) Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem soglasju najemnika groba.
(2) Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
(3) Prekop posmrtnih ostankov je dovoljen samo v navzočnosti pooblaščenega zdravnika. Osebe, ki delajo pri prekopu posmrtnih ostankov, morajo čez zaščitno obleko nositi gumijasti predpasnik, dolge gumijaste rokavice in gumijaste škornje. Obleka in obutev se ne smeta uporabljati v druge namene.
(4) Prekop pokojnika izvede grobar.
(5) Za prekop pokojnika je treba pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
(6) Določbe tega člena, razen drugega odstavka, se smiselno uporabljajo tudi za prekop žar.
15. ENOTNI CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE, POGREBNE PRISTOJBINE, GROBNINE IN CENE SOGLASIJ ZA POSEG V POKOPALIŠKI PROSTOR
(1) Upravljavec pokopališča zaračunava storitve vzdrževanja pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva skladno z enotnim cenikom, ki ga na obrazložen predlog upravljavca pokopališča, potrdi občinski svet oziroma pristojni organ občine ali njenega ožjega dela.
(2) Z enotnim cenikom se določi tudi grobnina, pri čemer se upošteva tudi morebitno pogrebno pristojbino ter druga sredstva, namenjena upravljanju pokopališča, cena za izdajo soglasja upravljavca pokopališča ter cene drugih storitev pokopališke dejavnosti.
(3) Cenik mora biti na voljo na vidnem mestu v prostorih izvajalca pokopališke dejavnosti in objavljen na njegovih spletnih straneh ali na krajevno običajen način.
16. RAZMERJE GROBNINE ZA POSAMEZNO VRSTO GROBA GLEDE NA ENOJNI GROB
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina se plača tudi za pokop na prostoru za raztros pepela in na prostoru za anonimni pokop.
(2) Grobnina je sorazmerni delež vseh letnih stroškov upravljanja pokopališke dejavnosti za posamezno vrsto groba, izračunan na podlagi seštevka vseh vrst grobov in njihovih razmerij do enojnega groba.
(3) Stroški grobnine vključujejo stroške za urejenost pokopališča, oddaje grobov v najem in stroške vodenja evidenc.
(1) Višino grobnine na predlog upravljavca pokopališča, s sklepom določi pristojni občinski organ, skladno s 44. členom odloka.
(2) Grobnina za grob se plačuje letno, lahko pa se plača tudi za več let naprej, vendar največ za deset let.
(3) Grobnina za prostor za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob prijavi pokopa.
(4) Če želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred pretekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino do konca poteka mirovalne dobe.
(5) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
17. DRUGA VPRAŠANJA POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI TER UPORABNIKOV
Za vsako pokopališče mora biti izdelan in sproti ažuriran pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum pokopa ter oznako groba.
(1) Območje pokopališča mora biti ustrezno ograjeno z ograjo ali živo mejo. Na označevalni tabli na vhodu na pokopališče mora biti označen naziv pokopališča in upravljavec pokopališča.
(2) Območja pokopališč niso varovana, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki grobov, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča.
(3) Območje pokopališča je lahko video nadzorovano, skladno z veljavno zakonodajo.
Pokopališče mora biti opremljeno:
– najmanj z enim mestom s tekočo vodo,
– z dostopno potjo s parkiriščem,
– z opremo za ozvočenje pogrebne slovesnosti,
– z orodjem in opremo za vzdrževanje javnih površin,
– s prostorom in posodami za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, biološko razgradljivih odpadkov ter odpadnih nagrobnih sveč.
Upravljavec pokopališča je dolžan:
– izvajati pogrebno in pokopališko dejavnost ter urejati pokopališče skladno z določili tega odloka,
– imeti spoštljiv pietetni odnos do pokojnika, njegovih svojcev in do vseh drugih udeležencev pogrebne svečanosti,
– skrbeti za red in čistočo na pokopališču ter pokopaliških objektih in njihovi neposredni okolici,
– skrbeti za nadzor in vodenje pogrebne svečanosti,
– opozarjati najemnike grobov o morebitni zapuščenosti grobov,
– po potrebi ustrezno urediti grobove, za katere ne skrbijo svojci,
– uporabnikom pokopaliških storitev omogočiti vpogled v pokopališke katastre.
(1) Na pokopališču ali izven pokopališča mora biti zagotovljen prostor za pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.
(2) Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih v obstoječe grobove.
(3) Uporabniki storitev imajo pravico do uporabe storitev pod pogoji tega odloka, pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene njihove pravice, in obveznost spoštovanja navodil upravljavca in predpisov, ki urejajo področje varnosti, reda in miru, zdravstvenega in sanitarnega varstva in ostalih predpisov, ki urejajo pokope.
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki je tudi prekrškovni organ po tem odloku.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni prekrškovni občinski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni organi občinske uprave ter druge pooblaščene osebe imajo pravico kadarkoli vpogleda v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri tem pa so dolžni spoštovati varstvo osebnih podatkov.
(1) Z globo 200 eurov se za prekršek kaznuje posameznik, če ravna v nasprotju s 25. členom tega odloka.
(2) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 25. členom tega odloka, njihova odgovorna oseba pa z globo 500 eurov.
20. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka, lahko ostanejo na obstoječih mestih, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
(1) Upravljavec pokopališč je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč v skladu s tem odlokom v roku do 30 dni po objavi odloka.
(2) Upravljavec je dolžan predložiti pristojnemu organu v potrditev enotni cenik ter tarifo za storitev zagotavljanja 24-urne dežurne službe na podlagi Uredbe Vlade Republike Slovenije o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe oziroma drugih veljavnih predpisov skladno z določili tega odloka najkasneje do 31. decembra 2025. Do sprejema cenikov in tarif velja obstoječi cenik upravljavca.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list RS, št. 5/00, 32/09).
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-1/2025/4
Radeče, dne 9. aprila 2025
