Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo in 59/11) in 3. člena Sklepa o poročanju investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 26/25) izdaja guverner Banke Slovenije
upravljavcem alternativnih investicijskih skladov glede poročanja numeričnih podatkov o poslovanju alternativnih investicijskih skladov
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo določa podrobnejšo vsebino, metodologijo, roke in način poročanja podatkov o poslovanju alternativnih investicijskih skladov.
(splošne zahteve poročanja)
(1) Upravljavec alternativnega investicijskega sklada (v nadaljnjem besedilu: obveznik poročanja) mora za vsak alternativni investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: AIS), ki ga upravlja, zagotavljati podatke iz 5. člena Uredbe Evropske centralne banke (EU) št. 2024/1988 z dne 23. 7. 2024 o statistiki investicijskih skladov in razveljavitev Sklepa (EU)1015/32 (ECB/2014/62) (ECB2024/17) (prenovitev) (UL L, št. 2024/1988 z dne 23. 7. 2024) (v nadaljevanju: Uredba (EU) 2024/1988).
(2) Obveznik poročanja je dolžan Banki Slovenije redno mesečno poročati podatke za vsak alternativni investicijski sklad (v nadaljevanju: AIS), ki ga upravlja, iz poročila bilance stanja (ISBS) po stanju na zadnji dan meseca ter podati poročilo o transakcijah (ISTR) in poročilo o dohodkih, dividendah in nadomestilih (ISTR1) v posameznem mesecu, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Izjema je postavka F6300 v poročilu ISTR1, ki se poroča enkrat letno, z rokom za posredovanje najpozneje do 15. dne po preteku leta. Obveznik poročanja je dolžan redno mesečno poročati spremembe v podatkih o razvrstitvi AIS, ki ga upravlja, iz poročila REF, najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.
(3) Opredelitve pojmov v poročilih ISBS, ISTR in ISTR1 so prilagojene potrebam poročanja podatkov o poslovanju investicijskih skladov ter izhajajo iz Uredbe (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L, št. 174 z dne 26. junija 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (EU) 2023/734 z dne 15. 3. 2023 o spremembi Uredbe (EU) št. 549/2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji in razveljavitvi 11 pravnih aktov na področju nacionalnih računov (UL L, št. 97 z dne 5. aprila 2023, str. 1), Uredbe (EU) 2024/1988 in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2017/653 z dne 8. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) z določitvijo regulativnih tehničnih standardov glede prikaza, vsebine, pregleda in revizije dokumentov s ključnimi informacijami ter pogojev za izpolnitev zahteve po posredovanju takih dokumentov (UL L št. 100 z dne 12. 4. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2022/975 z dne 17. marca 2022 o spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2017/653 v zvezi s podaljšanjem prehodne ureditve iz člena 14(2) navedene uredbe in spremembi regulativnih tehničnih standardov iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2268 glede datuma začetka uporabe navedene uredbe (UL L št. 167, z dne 24. 6. 2022, str. 35) (v nadaljevanju: Delegirana uredba Komisije (EU) 2017/653).
(4) Obveznik poročanja je dolžan poročati podatke, ki so formalno, računsko in vsebinsko pravilni.
(5) Obveznik poročanja je dolžan poslati tudi morebitne popravke že poslanih podatkov/poročil.
(6) Obveznik poročanja izpolni samo tista polja v poročilih ISBS, ISTR in ISTR1, ki so označena s kljukico. Obveznik poročanja v poročilu REF poroča spremembe tistih atributov, ki so se v referenčnem mesecu spremenili z datumom spremembe.
(7) Obveznik poročanja z aktivnimi in pasivnimi postavkami v poročilu ISBS tvori bilanco stanja, ki mora biti izravnana po vrednostnem podatku 28. Znesku.
(8) Družba za upravljanje navaja cene finančnih instrumentov in drugih vrednostnih podatkov v evrih na dve decimalni mesti natančno. Prav tako se na dve decimalni mesti natančno poročajo podatki o količinah.
(9) Vrednostni podatki, opredeljeni v navodilu, se poročajo s pozitivnim predznakom, razen vrednostnih podatkov 119. Znesek transakcij, 206. Znesek obresti in 207. Vrednostne spremembe iz poročila ISTR, ki se poročajo z negativnim ali pozitivnim predznakom.
(10) Obveznik poročanja uporablja šifrante, določene v tem navodilu.
(11) Obveznik poročanja poroča Banki Slovenije v elektronski obliki v skladu s tehničnimi navodili, ki jih objavi Banka Slovenije.
(1) Obveznik poročanja posreduje naslednja poročila:
– Poročilo bilance stanja (ISBS);
– Poročilo o transakcijah (ISTR);
– Poročilo o dohodkih, dividendah in nadomestilih (ISTR1);
– Poročilo o razvrstitvi AIS (REF).
(2) Vsebina poročil je določena od 4. do 73. člena tega navodila ter Prilogi 1, Prilogi 2, Prilogi 3 in Prilogi 4 tega navodila.
2. VSEBINSKA OPREDELITEV POSTAVK POROČILA
2.1. Aktivne bilančne postavke
(F0100 Prenosljive vloge)
Postavka F0100 Prenosljive vloge zajema vloge na vpogled v domači ali tuji valuti.
(1) Postavka F0200 Druge vloge zajema vloge, ki jih ni mogoče uporabljati za plačevanje in jih ni mogoče zamenjati v prenosljive vloge brez pomembnejših omejitev ali dodatnih stroškov.
(2) Druge vloge obsegajo:
1. vezane vloge (vključno z vezanimi vlogami na odpoklic);
2. potrdila o vlogah, ki niso iztržljiva oziroma katerih iztržljivost je, čeprav teoretično možna, zelo omejena;
3. druge vloge, ki niso vključene v postavko prenosljive vloge.
Postavka F0250 Posojila zajema posle, ki nastanejo, ko upnik posodi sredstva dolžniku. Glavne značilnosti posojil so naslednje:
– pogoje, ki urejajo posojilo, določi finančna družba, ki odobri posojilo; ali pa se o njih dogovorita posojilodajalec in posojilojemalec neposredno ali prek posrednika;
– pobudo za posojilo običajno da posojilojemalec;
– posojilo je brezpogojen dolg do upnika, ki mora biti odplačan ob dospelosti in prinaša obresti.
(F0300 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka F0300 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji zajema vrednostne papirje z originalno zapadlostjo enega leta ali manj in obsega:
1. zakladne menice in druge kratkoročne vrednostne papirje države;
2. menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti;
3. blagajniške zapise;
4. komercialne zapise;
5. potrdila o vlogah, ki so iztržljiva;
6. bančne menične akcepte.
(2) Postavka F0300 Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji vključuje vse instrumente denarnega trga, razen tistih z originalno zapadlostjo daljšo od enega leta; slednji se navedejo v okviru postavke F0400 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji.
(3) Obrestovani dolžniški vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi.
(F0400 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji)
(1) Postavka F0400 Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji zajema vrednostne papirje z originalno zapadlostjo, daljšo od enega leta, ter obsega obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje z originalno zapadlostjo daljšo od enega leta.
(2) Obrestovani dolžniški vrednostni papirji se izkazujejo skupaj z obrestmi
(3) Pod to postavko se navajajo tudi instrumenti denarnega trga (zakladne menice in drugi vrednostni papirji države, menice, ki jih izdajajo lokalne oblasti, blagajniški zapisi, komercialni zapisi, iztržljiva potrdila o vlogah in bančni akcepti) z originalno zapadlostjo daljšo od enega leta.
(F0500 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje)
Postavka F0500 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje zajema tiste izvedene finančne instrumente (sredstva), ki se merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida. V bilanci stanja se evidentirajo nepobotani.
(F0600 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje)
Postavka F0600 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje zajema tiste izvedene finančne instrumente (sredstva), ki so namenjeni za varovanje pred različnimi tveganji. Evidentirajo se skladno s Slovenskim računovodskim standardom 3.29. V bilanci stanja se evidentirajo nepobotani.
(F0700 Delnice, razen delnic kolektivnih naložbenih podjemov)
Postavka F0700 Delnice, razen delnic kolektivnih naložbenih podjemov zajema finančna sredstva, ki predstavljajo lastniške pravice do delniških družb. Ta finančna sredstva navadno dajejo imetnikom pravico do deleža v dobičku delniških družb in do deleža v njihovih neto sredstvih ob likvidaciji.
(F0800 Drugi lastniški kapital)
(1) Postavka F0800 Drugi lastniški kapital zajema vse oblike lastniškega kapitala, razen tistih, ki so razvrščene v postavko F0700 (Delnice, razen kolektivnih naložbenih podjemov) in F0900 (Enote kolektivnih naložbenih podjemov).
(2) Pod to postavko se poročajo naložbe v družbe, ki niso delniške družbe (npr. d. o. o., d. n. o.).
(F0900 Enote kolektivnih naložbenih podjemov)
Postavka F0900 Enote kolektivnih naložbenih podjemov obsega enote premoženja in delnice kolektivnih naložbenih podjemov.
Postavka F1000 Druge terjatve zajema terjatve za prodane oziroma zapadle naložbe, terjatve do družbe za upravljanje in do skrbnika, terjatve iz naslova posojanja vrednostnih papirjev in druge terjatve iz poslovanja (npr. kritja za naložbe v izvedene finančne instrumente, terjatve za dividende ipd.).
(F1100 Nefinančna sredstva)
Postavka F1100 Nefinančna sredstva zajema sredstva, nad katerimi se uveljavlja lastninska pravica in katerih posedovanje v določenem časovnem obdobju lastnikom prinaša ekonomske koristi. Nefinančna sredstva se pridobijo in posedujejo predvsem kot hranilci vrednosti. Pod to postavko se poročajo podatki za naložbene nepremičnine (stanovanja, druge zgradbe in strukture), stroje in opremo, dragocenosti, izdelke intelektualne lastnine, kot so računalniška programska oprema in baze podatkov, ter virtualna in kripto sredstva brez nasprotne obveznosti.
(F1200 Aktivne časovne razmejitve (AČR))
Postavka F1200 Aktivne časovne razmejitve zajema odložene stroške oziroma odložene odhodke ter nezaračunane prihodke.
(F1300 Zunajbilančna sredstva)
Postavka F1300 Zunajbilančna sredstva zajema skupno vrednost zunajbilančnih terjatev iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, ki predstavlja vsoto osnov oziroma drugih primerljivih zneskov, na katere se glasijo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.
2.2. Pasivne bilančne postavke
Postavka F5100 Najeta posojila zajema posojila, kritna posojila, repo posle in druge oblike posojil kot tehnike upravljanja sredstev AIS.
(F5200 Izdane enote kolektivnih naložbenih podjemov)
Postavka F5200 Izdane enote kolektivnih naložbenih podjemov zajema celotno obveznost do delničarjev oziroma vlagateljev AIS.
(F5400 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje)
Postavka F5400 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje zajema izvedene finančne instrumente (obveznosti), ki se merijo po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida.
(F5500 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje)
Postavka F5500 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje zajema izvedene finančne instrumente (obveznosti), ki so namenjeni za varovanje pred različnimi tveganji. Evidentirajo se skladno s Slovenskim računovodskim standardom 3.29.
Postavka F5600 Druge obveznosti zajema poslovne obveznosti AIS, in sicer obveznosti iz nakupa finančnih instrumentov in drugih vrst naložb, obveznosti iz upravljanja, obveznosti za plačila davkov, obveznosti iz naslova razdelitve dobička oziroma drugih izplačil imetnikom enot premoženja oziroma delničarjem ter druge poslovne obveznosti.
(F5700 Pasivne časovne razmejitve (PČR))
Postavka F5700 Pasivnečasovne razmejitve zajema vnaprej vračunane stroške oziroma vnaprej vračunane odhodke in odložene prihodke.
(F5800 Zunajbilančne obveznosti)
Postavka F5800 Zunajbilančne obveznosti zajema skupno vrednost zunajbilančnih obveznosti iz naslova izvedenih finančnih instrumentov, ki predstavlja vsoto osnov oziroma drugih primerljivih zneskov, na katere se glasijo pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih.
2.3. Pojasnjevalne postavke
Postavka F6100 Prejeti dohodki zajema prejete dohodke, ki jih AIS prejme v obdobju poročanja, razporejene na vsak razred delnic, ki ga izda IAS.
(F6200 Izplačane dividende)
Postavka F6200 Izplačane dividende zajema sredstva, ki jih AIS izplača delničarjem v obliki dividend ali drugih enakovrednih razdelitev v obdobju poročanja, razporejena na vsak razred delnic, ki ga izda AIS.
Postavka F6300 Nadomestila zajema prejeta nadomestila, ki jih delničarji plačajo AIS v letu, v obliki plačil, ki se odštevajo od sredstev AIS, brez nadomestil, ki jih delničarji plačajo neposredno tretjim osebam, razen alternativnega investicijskega sklada. Nadomestila sestavljata vrsti stroškov AIS »ponavljajoči se stroški« in »dodatni stroški«, kakor sta opisani v Prilogi VI k Delegirani uredbi Komisije (EU) 2017/653.
3. VSEBINSKA OPREDELITEV ŠIFRANTOV IN VREDNOSTNIH PODATKOV
Obveznik poročanja posle v postavkah poročila v skladu s tem navodilom označi s šiframi iz šifrantov, ki so označeni v prilogah ISBS, ISTR in ISTR1 (ob upoštevanju izjem) ter so vsebinsko opredeljeni v tem poglavju.
Obveznik poročanja vsako poročilo, ki je pripravljeno v skladu s tem navodilom, označi glede na 1. Šifro poročila z eno od šifer:
– ISBS Poročilo o bilanci stanja;
– ISTR Poročilo o transakcijah;
– ISTR1 Poročilo o dohodkih, dividendah, nadomestilih;
– REF Poročilo o razvrstitvi AIS.
(2. Datum poročila)
Obveznik poročanja vpiše zadnji dan meseca oziroma leta, na katerega se nanašajo podatki.
Obveznik poročanja vpiše matično številko upravljavca AIS iz Poslovnega registra Slovenije.
(101. Oznaka alternativnega investicijskega sklada)
Obveznik poročanja vpiše matično številko AIS, na katerega se poročilo nanaša, iz Poslovnega registra Slovenije.
(5. Zaporedna številka zapisa)
Obveznik poročanja vpiše zaporedno številko zapisa v poročilu.
Obveznik poročanja v poročilih označi po šifrantu 6. Postavke poročila šifro odgovarjajoče postavke iz 2. VSEBINSKA OPREDELITEV POSTAVK POROČILA.
(1) Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 9. Sektor z eno od šifer:
– S.11 Nefinančne družbe;
– S.121 Centralna banka;
– S.122 Družbe, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke;
– S.123 Skladi denarnega trga;
– S.124 Investicijski skladi, razen skladov denarnega trga;
– S.125 Drugi finančni posredniki, razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov;
– S.126 Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti;
– S.127 Lastne finančne institucije in posojilodajalci;
– S.128 Zavarovalne družbe;
– S.129 Pokojninski skladi;
– S.1311 Centralna država (razen skladov socialne varnosti);
– S.1312 Regionalna država (razen skladov socialne varnosti);
– S.1313 Lokalna država (razen skladov socialne varnosti);
– S.1314 Skladi socialne varnosti;
– S.14 Gospodinjstva;
– S.15 Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstvo.
(2) Obveznik poročanja uporabi sektorsko razvrstitev iz prejšnjega odstavka za domače (rezidente) in tuje osebe (nerezidente).
Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 11. Država z dvomestnimi (alfa) šiframi držav izdajateljev finančnega instrumenta oziroma sedeža kreditne institucije oziroma druge osebe, do katerih ima AIF terjatev/obveznost, iz standarda ISO 3166. Če je nasprotna stranka mednarodna institucija, se v šifrant 11. Država vnese XX.
(12. Mednarodne organizacije)
(1) Obveznik poročanja postavke, ki se nanašajo na posle z mednarodnimi organizacijami, označi po šifrantu 12. Mednarodne organizacije z eno od šifer iz uradnega Šifranta mednarodnih organizacij, ki je objavljen na spletni strani ECB.
(2) Obveznik poročanja po šifrantu iz prejšnjega odstavka ne označi poslov s komitenti, ki niso mednarodne organizacije.
Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 13. Valuta s trimestnimi (alfa) šiframi iz standarda ISO 4217.
(1) Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 201. Tip naložbe z eno od šifer:
– R,
– P,
– O.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra R – označuje naložbo, ki je prodana po pogodbi o začasni prodaji;
2. šifra P – označuje naložbo, ki je posojena v poslih posojanja vrednostnih papirjev;
3. šifra O – označuje vse ostale naložbe, ki ne sodijo pod šifro R ali P.
(1) Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 202. Vrsta posojila z eno od šifer:
– 01 Revolving posojilo;
– 02 Okvirno posojilo;
– 03 Posojilo s finančnim vzvodom;
– 04 Druga posojila.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – Revolving posojilo je posojilo, ki omogoča posojilojemalcu, da dvigne sredstva do dogovorjenega limita. Za revolving posojilo je značilno, da se znesek razpoložljivega stanja povečuje/zmanjšuje glede na izposojanje oziroma odplačevanje posojila. Posojilojemalec si lahko sredstva v dogovorjenem roku večkrat izposodi oziroma poplača posojilo;
2. šifra 02 – Okvirno posojilo označuje debetna stanja (dovoljena in nedovoljena negativna stanja) na transakcijskem računu;
3. šifra 03 – Posojilo s finančnim vzvodom so posojila, odobrena podjetjem z nizko kreditno kakovostjo (pod naložbenim razredom). Posojilo s finančnim vzvodom pomeni posojilo, ki se odobri družbi, ki ima že znatno stopnjo zadolženosti, na primer za financiranje odkupa ali prevzema, kjer se posojilo uporabi za nakup deleža družbe, ki je hkrati dolžnik pri tem posojilu;
4. šifra 04 – Druga posojila označuje posojila, ki niso vključena v drugih šifrah šifranta iz prejšnjega odstavka.
(3) Šifri 03 – Posojila s finančnim vzvodom in 04 – Druga posojila se uporabljata pri postavki F0250 Posojila. Šifre 01 – Revolving posojilo, 02 – Okvirni limit in 04 – Druga posojila se uporabljajo pri poročanju postavke F5100 Najeta posojila.
(203. Vrsta nefinančnih sredstev)
(1) Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 203. Vrsta nefinančnih sredstev z eno od šifer:
– 01 Naložbene nepremičnine;
– 02 Ostala nefinančna sredstva.
(2) Šifri iz prejšnjega odstavka imata naslednji pomen:
1. šifra 01 – Naložbene nepremičnine zajemajo vse nepremičnine (stanovanjske, komercialne …);
2. šifra 02 – Ostala nefinančna sredstva zajemajo vsa nefinančna sredstva, ki niso vključena v šifro 01.
(3) V primeru, da obveznik poročanja označi šifro 01 Naložbene nepremičnine, se izpolni tudi šifrant 205. Vrsta naložbene nepremičnine.
(204. Originalna zapadlost)
Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 204. Originalna zapadlost z eno od šifer:
– 01 Do 1 leta;
– 02 Nad 1 letom do 2 leti;
– 03 Nad 2 leti.
(1) Obveznik poročanja postavke označi po šifrantu 109. Oznaka trga s štirimestnimi (alfa) šiframi iz standarda ISO 10383.
(2) Obveznik poročanja v poročilu ISBS označi šifro oznake trga, po katerega objavljeni ceni je vrednoten finančni instrument v poslovnih knjigah AIS.
(3) Obveznik poročanja v poročilu ISTR označi šifro oznake trga, na katerem oziroma na katerih je AIS trgoval s finančnim instrumentom.
(4) V primeru, da uradni šifrant trgov ne vsebuje šifre določenega trga, se navede štirimestna šifra, ki enoznačno opredeljuje takšen trg in ki jo dodeli obveznik poročanja.
(5) Kadar finančni instrument ni sprejet ali se z njim ne trguje (oziroma posel ni bil sklenjen) na organiziranem trgu finančnih instrumentov niti na trgu institucionalnih vlagateljev, se vpiše šifra XXXX.
(111. Šifra finančnega instrumenta)
(1) Obveznik poročanja naložbe v vrednostne papirje označi po šifrantu 111. Šifra finančnega instrumenta. Pri tem uporabi dvanajstmestno alfanumerično mednarodno identifikacijsko kodo vrednostnega papirja (angl. International Securities Identification Number – ISIN) v skladu s standardom Mednarodne organizacije za standardizacijo (angl. International Organization for Standardization – ISO) ISO 6166.
(2) Za instrumente, ki nimajo ISIN kode, se uporabi AII koda (»Alternative Instrument Identifier«).
(3) Za finančne instrumente, ki nimajo niti ISIN niti AII kode, se navede enolična dvanajstmestna identifikacijska koda, ki jo določi obveznik poročanja ter omogoča enoznačno in nedvoumno identifikacijo posameznega vrednostnega papirja.
(205. Vrsta naložbene nepremičnine)
(1) Obveznik poročanja postavko F1100 Nefinančne naložbe, ki so bile po šifrantu 203. Vrsta finančnih naložb označene s šifro 01 Naložbene nepremičnine, dodatno označi po šifrantu 205. Vrsta naložbene nepremičnine z eno od šifer:
– 01 Stanovanjska nepremičnina;
– 02 Komercialna nepremičnina;
– 03 Industrijska nepremičnina;
– 04 Pisarna;
– 05 Ostale nepremičnine.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – Stanovanjska nepremičnina je nepremičnina, opredeljena kot prebivališče, v katerem prebiva lastnik nepremičnine ali najemnik;
2. šifra 02 – Komercialna nepremičnina je nepremičnina, v kateri se ponuja strankam blago ali storitve (npr. hotel, restavracija, maloprodaja);
3. šifra 03 – Industrijska nepremičnina je komercialna nepremičnina, ki se uporablja za industrijske namene, npr. tovarna, logistični center in skladišče;
4. šifra 04 – Pisarna je prostor, ki se uporablja za opravljanje dejavnosti, ki ni komercialna ali industrijska nepremičnina;
5. šifra 05 – Ostale nepremičnine se uporabi za nepremičnine, ki niso zajete pod katero koli drugo šifro iz tega šifranta.
Obveznik poročanja vpiše morebitne opombe oziroma pojasnila.
Obveznik poročanja za posle v vsaki postavki, označene z ustreznimi šiframi po šifrantih, poroča vrednostne podatke, ki so označeni v prilogah in so vsebinsko opredeljeni v nadaljevanju tega poglavja.
Obveznik poročanja pri postavkah iz poročila ISBS poroča v vrednostni podatek 28. Znesek knjigovodsko vrednost.
(1) Obveznik poročanja v poročilu ISBS za postavke F0100, F0200, F0250, F0300, F0400 in F5100 poroča vrednost natečenih obresti na zadnji obračunski dan.
(2) Obveznik poročanja v poročilu ISTR za postavke F0100, F0200 in F0250, F0300 in F0400 poroča v navedeni vrednostni podatek samo neto transakcije v obrestih, ki se izračunajo kot razlika med natečenimi (razmejenimi in obračunanimi) obrestmi in prejetimi obrestmi.
(3) Obveznik poročanja v poročilu ISTR za postavko F5100 poroča v navedeni vrednostni podatek samo neto transakcije v obrestih, ki se izračunajo kot razlika med natečenimi (razmejenimi in obračunanimi) obrestmi in izplačanimi obrestmi.
(4) V poročilu ISBS so v vrednostni podatek 28. Znesek že vključene natečene obresti, ki se v tem vrednostnem podatku dodatno navajajo.
(5) V poročilu ISTR so v vrednostni podatek 119. Znesek transakcij že vključene transakcije iz naslova obresti, ki se v tem vrednostnem podatku dodatno navajajo.
(1) Obveznik poročanja poroča znesek nakupa, ki obsega vsoto vrednosti vseh nakupov posameznega finančnega instrumenta (na postavkah F0300, F0400, F0700, F0800 in F0900).
(2) Obveznik poročanja poroča znesek nakupa, ki obsega vsoto vrednosti vseh nakupov posamezne naložbene nepremičnine oziroma znesek nakupov drugih nefinančnih sredstev (postavka F1100).
(3) Obveznik poročanja poroča vsoto vrednosti izdaje enot premoženja/delnic alternativnega investicijskega sklada (postavka F5200).
(1) Obveznik poročanja poroča znesek prodaje, ki obsega vsoto vrednosti vseh prodaj posameznega finančnega instrumenta (na postavkah F0300, F0400, F0700, F0800 in F0900).
(2) Obveznik poročanja poroča znesek prodaje, ki obsega vsoto vrednosti vseh prodaj posamezne naložbene nepremičnine oziroma znesek prodaj drugih nefinančnih sredstev (postavka F1100).
(3) Obveznik poročanja poroča vsoto vrednosti odkupov izdanih enot premoženja/delnic alternativnega investicijskega sklada skupaj z izstopnimi stroški (postavka F5200).
(1) Obveznik poročanja poroča vsoto vrednosti zapadlih finančnih instrumentov.
(2) Obveznik poročanja pri dolžniških vrednostnih papirjih poroča samo zapadlo glavnico. Zapadlih kuponov dolžniških vrednostnih papirjev, ki so zapadli in niso plačani, se ne vpisuje v zapadle zneske, temveč se jih navede v postavkah F0300 in F0400 v vrednostnem podatku 206. Znesek obresti.
(1) Obveznik poročanja poroča neto transakcije, ki predstavljajo razliko med povečanji in zmanjšanji v posameznem finančnem instrumentu (neto promet). Neto transakcija se ne izračunava kot razlika dveh zaporednih stanj. Obveznik poročanja znesek neto transakcije izračuna s pomočjo formule: »Neto transakcija = povečanje - zmanjšanje (po posameznem finančnem instrumentu)«, pri čemer se:
1. kot povečanje v finančnem instrumentu upošteva izvirna vrednost pridobitve instrumenta (npr. nakupna vrednost), kot je evidentirano na kontu. Kot povečanja se ne upoštevajo vrednosti iz naslova prevrednotenja instrumenta in vrednosti finančnih instrumentov, pridobljenih ob pripojitvi družb;
2. kot zmanjšanje v finančnem instrumentu upošteva vrednost ob odtujitvi instrumenta, ki predstavlja knjigovodsko vrednost zmanjšanja instrumenta z vključenimi morebitnimi realiziranimi spremembami vrednosti instrumenta zaradi prevrednotenja instrumenta ob odtujitvi (npr. prodajna vrednost vrednostnega papirja, ki predstavlja izvirno vrednost ob nakupu instrumenta z vključenimi realiziranimi spremembami vrednosti zaradi spremembe tržne cene vrednostnega papirja).
(2) Kadar so v vrednost ob odtujitvi vključene tudi realizirane spremembe vrednosti (povezane s transakcijo v instrumentu), je treba za ugotavljanje vrednosti zmanjšanja instrumenta ob kontu opazovanega instrumenta praviloma upoštevati tudi konte prihodkov in odhodkov oziroma druge konte, ki izkazujejo povečano ali zmanjšano vrednost instrumenta na osnovi prevrednotenja.
(3) Vključene realizirane vrednostne spremembe se nanašajo predvsem na instrumente, s katerimi se trguje (npr. vrednostni papirji). Pri instrumentih, s katerimi se ne trguje (posojila, vloge ipd.), se realizirane vrednostne spremembe pojavijo le v primeru, kadar je instrument v tuji valuti (vpliv deviznega tečaja).
(4) Ugotavljanje neto transakcij po kontu z upoštevanjem v breme/v dobro:
1. v primeru aktivnih kontov (terjatve) se ugotavljajo neto transakcije po izračunu:
– v breme (povečanje),
– v dobro (zmanjšanje kot knjigovodska vrednost z realiziranimi spremembami vrednosti);
2. v primeru pasivnih kontov (obveznosti) se ugotavljajo neto transakcije po izračunu:
– v dobro (povečanje),
– v breme (zmanjšanje kot knjigovodska vrednost z realiziranimi spremembami vrednosti).
(5) V neto transakcije se vključujejo tudi transakcije v obrestih, ki se izračunajo kot razlika med natečenimi (razmejenimi in obračunanimi) obrestmi ter prejetimi oziroma izplačanimi obrestmi.
(6) Posebnosti vrednotenja transakcij pri izvedenih finančnih instrumentih glede na vrsto:
1. opcije:
– kot transakcija se šteje sekundarno trgovanje z opcijami ali nakup/prodaja nasprotne opcije,
– do transakcije je prišlo, če je bila opcija izvršena, in sicer se za transakcijo šteje razlika med izvršilno ceno (opredeljena v opciji) in tržno ceno osnovnega instrumenta, na katerem opcija temelji (navedena razlika je enaka likvidacijski vrednosti opcije, ki je cena opcije ob dostavi),
– kot transakcija se šteje tudi plačilo premije, plačane prodajalcu opcije. Premija lahko vključuje tudi breme (plačilo) storitve. V praksi je včasih nemogoče izločiti element storitve, zato se naj zavede celotna vrednost premije kot transakcija – povečanje finančnega sredstva kupca in povečanje obveznosti prodajalca opcije,
– do transakcije ni prišlo, če opcija ni bila izvršena in je zapadla;
2. drugi izvedeni finančni instrumenti:
– kot transakcija se šteje sekundarno trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti,
– kot transakcije se štejejo tudi neto vrednosti ob izvršitvi izvedenega finančnega instrumenta,
– kot transakcije se štejejo tudi zneski, ki jih plača stranka v pogodbi drugi stranki pri sklenitvi pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu.
(7) Provizije, plačane ali prejete od borznoposredniških družb ali drugih posrednikov v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, se štejejo kot plačila storitev in ne kot transakcije s postavkama F0500 Izvedeni finančni instrumenti za trgovanje in F0600 Izvedeni finančni instrumenti za varovanje.
Vpiše se število enot finančnega instrumenta ali v primeru, da se s finančnim instrumentom trguje v zneskih in ne v enotah, skupni nominalni znesek po stanju na obračunski dan.
Vpiše se cena enote finančnega instrumenta ali v primeru, da se s finančnim instrumentom trguje v zneskih in ne v enotah, odstotek skupnega nominalnega zneska.
(207. Vrednostne spremembe)
Vpiše se znesek vrednostnih sprememb, ki predstavljajo spremembe stanja postavke v obravnavanem obdobju, ki ni posledica transakcij.
4. POROČILO O RAZVRSTITVI AIS
(500. Matična številka AIS)
Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede njegovo matično številko, kot je navedena v Poslovnem registru Slovenije.
(501. Matična številka DZU)
Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede matično številko družbe za upravljanje sklada, kot je navedena v Poslovnem registru Slovenije.
(502. Politika razdelitve dividend)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede njegovo politiko razdelitve dividend z eno od šifer:
– 1 Distribucijski sklad;
– 2 Kumulativni sklad;
– 3 Sklad z mešano razdelitvijo dividend.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Distribucijski sklad je investicijski sklad, ki večino (več kot 50 %) prejetih dohodkov izplača svojim delničarjem v gotovini;
2. šifra 2 – Kumulativni sklad je investicijski sklad, ki večino (več kot 50 %) prejetih dohodkov reinvestira v skladu s svojo naložbeno politiko;
3. šifra 3 – Sklad z mešano razdelitvijo dividend je investicijski sklad, ki prejete dohodke uporabi tako za izplačilo svojim delničarjem v gotovini kot za reinvestiranje v skladu z naložbeno politiko.
(503. Naložbena politika)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede naložbeno politiko sklada z eno od šifer:
– 01 Obveznice;
– 02 Lastniški kapital;
– 03 Mešano;
– 04 Nepremičnine;
– 05 Hedge;
– 06 Posojila/krediti;
– 07 Blago,
– 08 Infrastruktura,
– 09 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – Obvezniški skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v dolžniške vrednostne papirje:
2. šifra 02 – Delniški skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v lastniški kapital;
3. šifra 03 – Mešani skladi so investicijski skladi, ki vlagajo tako v lastniški kapital kot v obveznice, pri čemer naložbena politika sklada ne daje prednosti enemu ali drugemu instrumentu;
4. šifra 04 – Nepremičninski skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v nepremičnine;
5. šifra 05 – Hedge skladi so kateri koli kolektivni naložbeni podjemi, ne glede na njihovo pravno strukturo po nacionalni zakonodaji, ki za doseganje pozitivnih absolutnih donosov uporabljajo relativno neomejene naložbene strategije in katerih upravljavci poleg nadomestil za upravljanje prejmejo plačilo glede na uspešnost sklada. V ta namen imajo hedge skladi malo omejitev v zvezi z vrsto finančnih instrumentov, v katere lahko vlagajo, in lahko zato fleksibilno uporabljajo najrazličnejše finančne tehnike, ki vključujejo finančne vzvode, prodaje na kratko ali katere koli druge tehnike. Ta opis zajema tudi investicijske sklade, ki v celoti ali delno vlagajo v druge hedge sklade, pod pogojem, da tudi sicer ustrezajo temu opisu;
6. šifra 06 – Posojilni/kreditni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v posojila;
7. šifra 07 – Blagovni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v blago;
8. šifra 08 – Infrastrukturni skladi so investicijski skladi, ki prvenstveno vlagajo v javno stavbno infrastrukturo, na primer šole, bolnišnice ali zapore, v socialno infrastrukturo, na primer socialna stanovanja, v prometno infrastrukturo, na primer ceste, sisteme za množični prevoz ali letališča, v energetsko infrastrukturo, na primer energetska omrežja, projekte prilagajanja podnebnim spremembam in projekte blažitve podnebnih sprememb, elektrarne ali cevovode, v infrastrukturo za upravljanje voda, na primer sisteme za oskrbo z vodo, kanalizacijske ali namakalne sisteme, v komunikacijsko infrastrukturo, na primer omrežja, in v infrastrukturo za ravnanje z odpadki, na primer sisteme recikliranja ali zbiranja odpadkov;
9. šifra 09 – Drugi skladi so investicijski skladi, ki niso obvezniški skladi, delniški skladi, mešani skladi, nepremičninski skladi, hedge skladi, posojilni/kreditni skladi, blagovni skladi ali infrastrukturni skladi.
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede naložbeni slog sklada z eno od šifer:
– 1 Aktivni;
– 2 Pasivni sintetični;
– 3 Pasivni fizični.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Aktivni investicijski skladi so investicijski skladi, katerih upravitelji imajo diskrecijo pri sprejemanju naložbenih odločitev. Ti investicijski skladi se lahko upravljajo glede na določeno referenčno vrednost, vendar to ni nujno;
2. šifra 2 – Pasivni sintetični investicijski skladi imajo za cilj sledenje indeksu s sintetično replikacijo, pri čemer uporabljajo izvedene finančne instrumente, na primer zamenjave, za posnemanje donosov indeksa, ki mu sledijo;
3. šifra 3 – Pasivni fizični investicijski skladi imajo za cilj sledenje indeksu s fizično replikacijo, pri čemer imajo v imetništvu sredstva ali vzorec sredstev, na katerih temelji indeks, ki mu sledijo.
(505. Geografska usmeritev)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede geografsko usmeritev sklada na podlagi večinske (več kot 50 %) lokacije sredstev glede na njihovo vrednost z eno od šifer:
– 01 Domači;
– 02 Evropa (Evropski gospodarski prostor (EGP)),
– 03 Evropa (razen EGP);
– 04 Severna Amerika;
– 05 Južna Amerika;
– 06 Azija/Pacifik;
– 07 Bližnji vzhod;
– 08 Afrika;
– 09 Nadnacionalni/več regij.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 01 – Domači investicijski sklad večinoma vlaga v sredstva, katerih izdajatelji so rezidenti iste države kot investicijski sklad;
2. šifre 02, 03, 04, 05, 06, 07, 08 – Evropa (EGP), Evropa (razen EGP), Severna Amerika, Južna Amerika, Azija/Pacifik, Bližnji vzhod in Afrika imajo enak pomen kot v Smernicah Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) (ESMA/2014/869EN)(1);
3. šifra 09 -–Nadnacionalni/več regij pomeni, da investicijski sklad prvenstveno vlaga v sredstva, ki jih izdajo nadnacionalni subjekti, ali ne vlaga prvenstveno v nobeno posamezno zgoraj opredeljeno geografsko regijo.
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, razvrsti sklad v eno od šifer:
– 1 Odprti investicijski sklad;
– 2 Zaprti investicijski sklad.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Odprti investicijski skladi so investicijski skladi, katerih enote ali delnice se na zahtevo imetnikov ponovno odkupijo ali izplačajo neposredno ali posredno iz sredstev podjema;
2. šifra 2 – Zaprti investicijski skladi so investicijski skladi s fiksnim številom izdanih delnic, katerih delničarji morajo pri vstopu v sklad kupiti oziroma pri izstopu iz njega prodati obstoječe delnice.
(507. Usmeritev naložb v obveznice)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja in gre za obvezniški sklad, navede usmeritev naložb z eno od šifer:
– 1 Podjetniške obveznice;
– 2 Državne obveznice;
– 3 Mešano podjetniške/države obveznice.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Skladi podjetniških obveznic večinoma (več kot 50 %) vlagajo v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo finančne in nefinančne družbe;
2. šifra 2 – Skladi državnih obveznic večinoma (več kot 50 %) vlagajo v dolžniške vrednostne papirje, ki jih izdajo države;
3. šifra 3 – Mešano vlagajo enakomerno v podjetniške in državne vrednostne papirje.
(508. Status kotacije na borzi)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede status kotacije sklada na borzi:
– 1 Kotira na borzi;
– 2 Ne kotira na borzi.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Investicijski skladi, ki kotirajo na borzi, imajo delnice, ki kotirajo na borzi ali drugi obliki organiziranega trga;
2. šifra 2 – Investicijski skladi, ki ne kotirajo na borzi, nimajo delnic, ki kotirajo na borzi ali drugi obliki organiziranega trga.
(509. Trženje malim vlagateljem)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede dovoljenje sklada za trženje malim vlagateljem z eno od šifer:
– 1 Delnice z dovoljenjem za trženje malim vlagateljem;
– 2 Delnice brez dovoljenja za trženje malim vlagateljem.
(2) Delnice z dovoljenjem za trženje malim vlagateljem je investicijski sklad, ki je prejel ustrezno dovoljenje v skladu s 43. členom Direktive (EU) št. 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo (EU) 2024/927 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o spremembi direktiv 2011/61/EU in 2009/65/ES v zvezi z ureditvami prenosa, upravljanjem likvidnostnega tveganja, nadzorniškim poročanjem, zagotavljanjem storitev depozitarjev in storitev skrbništva ter dajanjem posojil s strani alternativnih investicijskih skladov (UL L 2024/927, z dne 26. 3. 2024).
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede bazo vlagateljev sklada, ki se določi na podlagi večinske (več kot 50 %) vrste delničarjev glede na vrednost:
– 1 Večinoma profesionalni vlagatelji;
– 2 Večinoma mali vlagatelji;
– 3 Mešano profesionalni vlagatelji/mali vlagatelji.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Profesionalni vlagatelj je subjekt, ki izpolnjuje merila za profesionalnega vlagatelja iz Priloge II k Direktivi 2014/65/EU;
2. šifra 2 – Mali vlagatelj je vlagatelj, ki ni profesionalni vlagatelj.
(511. Vrsta nepremičninskega sklada)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja in gre za nepremičninski sklad, navede vrsto nepremičninskega sklada z eno od šifer:
– 1 Stanovanjski;
– 2 Komercialni;
– 3 Industrijski;
– 4 Z več strategijami;
– 5 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Stanovanjski nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v stanovanjske nepremičnine. Stanovanjska nepremičnina je prebivališče, v katerem prebiva njegov lastnik ali zakupnik.
2. šifra 2 – Poslovni nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v nepremičnine, ki se uporabljajo za poslovne namene, na primer trgovine in hotele.
3. šifra 3 – Industrijski nepremičninski skladi večinoma (več kot 50 %) vlagajo v nepremičnine, ki se uporabljajo za izdelavo, proizvodnjo, skladiščenje in distribucijo blaga.
4. šifra 4 – Nepremičninski skladi z več strategijami vlagajo v stanovanjske, poslovne in industrijske nepremičnine, brez večinske usmeritve v katero od teh vrst.
5. šifra 5 – Drugi nepremičninski skladi so nepremičninski skladi, ki niso stanovanjski, poslovni ali industrijski nepremičninski skladi ali nepremičninski skladi z več strategijami.
(512. Variabilnost kapitala)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede variabilnost kapitala z eno od šifer:
– 1 Exchange-traded fund (ETF);
– 2 Private equity fund (PEF).
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Exchange-traded fund (ETF) je opredeljena v odstavku 3, četrti pododstavek, Smernic organa ESMA (ESMA/2012/832). ESMA opredeljuje ETF kot sklad, s katerega vsaj enim razredom enot premoženja ali razredom delnic se dnevno trguje na vsaj enem organiziranem trgu ali večstranskem sistemu trgovanja, in ki ima vsaj enega vzdrževalca trga, ki si prizadeva za zagotovitev, da se tržna vrednost enot premoženja ali delnic na borzi bistveno ne razlikuje od čiste vrednosti sredstev in, kjer je to ustrezno, od indikativne čiste vrednosti sredstev. S to šifro se označijo tudi AIS, ki so skladni z opredelitvijo ETF, kot jo uporablja ESMA;
2. šifra 2 – Private equity fund (PEF) (Skladi zasebnega kapitala) so investicijski skladi brez finančnih vzvodov, ki večinoma vlagajo v lastniške instrumente in instrumente, ki so ekonomsko podobni lastniškim instrumentom, ki jih izdajo družbe, ki ne kotirajo na borzi. Podkategorija skladov zasebnega kapitala so skladi tveganega kapitala, ki vlagajo v zagonska podjetja. Skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) se običajno ustanovijo kot zaprti skladi ali komanditne družbe, ki jih upravlja zasebna kapitalska družba ali družba tveganega kapitala v primeru skladov tveganega kapitala. Medtem ko se skladi zasebnega kapitala (vključno s skladi tveganega kapitala) razvrstijo kot investicijski skladi v skladu s členom 2 te uredbe, se zasebne kapitalske družbe in družbe tveganega kapitala razvrstijo kot izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (ESR 2010, podsektor S.126), če upravljajo samo sredstva skladov zasebnega kapitala in skladov tveganega kapitala, ter kot drugi finančni posredniki (ESR 2010, podsektor S.125), če za svoj račun vlagajo v zasebni kapital.
(513. Nepremičninski vzajemni investicijski sklad)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede, ali gre za nepremičninski vzajemni investicijski sklad, z eno od šifer:
– 1 Nepremičninski vzajemni investicijski sklad;
– 2 Ni nepremičninski vzajemni investicijski sklad.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Nepremičninski vzajemni investicijski sklad je subjekt, ki ima v lasti ali financira nepremičnine, ki ustvarjajo dohodek, in zanj velja poseben nacionalni pravni okvir, ki opredeljuje njegovo pravno obliko, primerno finančno premoženje in davčno ureditev.
(514. Pogostost izplačil)
Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede časovni razpored, po katerem lahko vlagatelji v investicijski sklad uveljavljajo izplačilo svojih delnic/enot z eno izmed šifer:
– 01 Dnevno;
– 02 Tedensko;
– 03 Mesečno;
– 04 Četrtletno;
– 05 Dvakrat letno;
– 06 Letno;
– 07 Samo ob koncu zapadlosti;
– 08 Drugo/neredno.
(515. Vrsta skladnosti okoljskih, socialnih in upravljavskih (ESG) dejavnikov)
(1) Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede skladnost z ESG dejavniki:
– 1 Skladni s členom 8 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem;
– 2 Skladni s členom 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem;
– 3 Drugo.
(2) Šifre iz prejšnjega odstavka imajo naslednji pomen:
1. šifra 1 – Investicijski skladi, skladni s členom 8 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem, so skladni z Uredbo (EU) 2019/2088, člen 8, kar pomeni, da spodbujajo okoljske ali socialne značilnosti;
2. šifra 2 – Investicijski skladi, skladni s členom 9 uredbe o razkritjih v zvezi s trajnostnim financiranjem, so skladni z Uredbo (EU) 2019/2088, člen 9, kar pomeni, da imajo za cilj trajnostne naložbe;
3. šifra 3 – Drugi investicijski skladi niso skladni niti s členom 8 niti s členom 9 Uredbe (EU) 2019/2088.
Obveznik poročanja za vsak sklad, ki ga upravlja, navede datum, na katerega se nanašajo spremembe atributov iz 4. poglavja.
5. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
Obveznik poročanja prvič predloži poročila skladno s tem navodilom:
– Mesečni podatki – Poročila ISBS, ISTR in REF ter ISTR1 – postavki F6100 in F6200, ki se nanašajo na december 2025, do najpozneje 15. delovnega dne po preteku meseca.
– Letni podatek – Poročilo ISTR1 – postavka F6300, ki se nanaša na leto 2025, do najpozneje 15. delovnega dne po preteku leta.
Ta navodila začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 11. aprila 2025
