Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine (ZJRS-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 2. aprila 2024.
Št. 003-02-1/2024-57
Ljubljana, dne 10. aprila 2024
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE (ZJRS-B)
1. člen
V Zakonu o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/04 in 8/10) se v 2. členu za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Javna raba slovenščine obsega vsako pisno, govorno ali drugače vidno, slušno ali na otip zaznavno rabo slovenščine na katerem koli nosilcu, fizičnem ali digitalnem, ki ni namenjena izključno zasebni komunikaciji med posamezniki.
(3) Javna raba slovenščine obsega tudi rabo slovenščine v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, s katerimi uporabniki dostopajo do storitev informacijske družbe ali medijev.«.
Dosedanji drugi do četrti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
V 4. členu se pika na koncu stavka nadomesti z vejico in doda besedilo »tudi v digitalnem okolju (na primer na spletu, v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, s katerimi se dostopa do storitev informacijske družbe ali medijev).«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
(slovenščina v digitalnem okolju)
(1) Ponudniki storitev informacijske družbe in posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, svoje vsebine in storitve ponujajo uporabnikom na območju Republike Slovenije v slovenščini, razen če poslujejo izključno z uporabniki iz tujih držav.
(2) Republika Slovenija spodbuja ponudnike posredniških spletnih storitev, ki imajo sedež v tujini in svoje storitve ponujajo uporabnikom v Republiki Sloveniji, k ponujanju in uporabi storitev ter h komunikaciji z uporabniki in organi Republike Slovenije v slovenščini.
(3) Upravitelji koncesijskih omrežij in omrežij, subvencioniranih iz javnih sredstev, svojim uporabnikom v Sloveniji ne smejo omogočati predstavljanja in oglaševanja na spletnih straneh samo v tujih jezikih.
(4) Storitev informacijske družbe pomeni storitev, kot je določena v točki (b) prvega odstavka 1. člena Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(5) Posredniška spletna storitev ima pomen, kot je določen v tretji alineji točke (g) in točki (i) 3. člena Uredbe (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (UL L št. 277 z dne 27. 10. 2022, str. 1).«.
Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:
(digitalizacija slovenščine)
(1) Republika Slovenija spodbuja digitalizacijo slovenščine z razvojem in uporabo digitalnih jezikovnih virov in tehnologij ter digitalnih tehnoloških sredstev za premagovanje jezikovnih ovir in zagotavljanje javne rabe slovenščine.
(2) Zagotavljanje in spodbujanje javne rabe slovenščine v digitalnem okolju vključujeta prednostni razvoj, vzdrževanje in nadgradnjo jezikovnih tehnologij in jezikovnih virov.«.
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
(operacijski sistemi in uporabniški vmesniki)
(1) Operacijski sistemi in grafični ter govorni uporabniški vmesniki v elektronskih komunikacijskih in digitalnih odjemalnih napravah, ki so namenjene dostopu do storitev informacijske družbe ali medijev ter so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, morajo imeti omogočeno izbiro slovenščine in uporabo slovenskega črkopisa, in sicer na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča.
(2) Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo, s sklepom določi seznam kategorij naprav, za katere velja obveznost iz prejšnjega odstavka, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Ministrstvo, pristojno za kulturo, povabi k oblikovanju predloga seznama iz prejšnjega odstavka naslednje subjekte:
– ministrstvo, pristojno za gospodarstvo,
– ministrstvo, pristojno za informacijsko družbo,
– Slovensko akademijo znanosti in umetnosti,
– Trgovinsko zbornico Slovenije,
– Gospodarsko zbornico Slovenije in
– organizacije, ki so vpisane v register potrošniških organizacij pri ministrstvu, pristojnem za gospodarstvo.
(4) Ministrstvo, pristojno za kulturo, pripravi osnutek seznama iz drugega odstavka tega člena in ga pošlje v pregled subjektom iz prejšnjega odstavka. Ti se v 30 dneh po prejemu gradiva pisno opredelijo do osnutka seznama iz drugega odstavka tega člena in predlagajo spremembe oziroma dopolnitve.
(5) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 30 dneh po izteku roka iz prejšnjega odstavka skliče posvetovanje subjektov iz tretjega odstavka tega člena in na podlagi izida posvetovanja pripravi predlog seznama iz drugega odstavka tega člena ter ga pošlje v sprejem Vladi Republike Slovenije.
(6) Ministrstvo, pristojno za kulturo, najmanj na vsaka tri leta pregleda seznam iz drugega odstavka tega člena in po potrebi pripravi predlog njegovih sprememb oziroma dopolnitev.
(7) Za pripravo predloga sprememb in dopolnitev seznama iz drugega odstavka tega člena ter njihovo sprejetje se smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka tega člena.«.
V 20. členu se v prvem odstavku za besedo »pa« doda beseda »istočasno«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
29. člen se spremeni tako, da se glasi:
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega zakona opravljajo:
1. Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije nad izvajanjem 5. člena, 6. člena, drugega odstavka 7. člena, 9. člena, 10. člena (glede poimenovanja poklicev in političnih funkcij), 11. člena, prvega odstavka 14. člena (če stranka ni potrošnik), 15.a člena, prvega odstavka 16. člena, 20., 21. in 22. člena, prvega odstavka (glede predstavitev dejavnosti in drugih oblik obveščanja javnosti), drugega odstavka (glede spletnega predstavljanja) in tretjega odstavka 23. člena ter 24. in 25. člena tega zakona;
2. Tržni inšpektorat Republike Slovenije nad izvajanjem prvega odstavka 14. člena (če je stranka potrošnik), prvega in tretjega odstavka 15. člena, drugega odstavka 17. člena, 18. člena in prvega odstavka 23. člena (glede oglaševanja izdelkov in storitev) tega zakona;
3. Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, nad izvajanjem 10. člena (glede poimenovanja strokovnih in znanstvenih naslovov) in 12. člena tega zakona;
4. Inšpektorat Republike Slovenije za delo nad izvajanjem drugega odstavka 14. člena ter drugega in tretjega odstavka 16. člena tega zakona;
5. Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin nad izvajanjem drugega in tretjega odstavka 15. člena tega zakona glede živil in fitofarmacevtskih sredstev, razen v delu, ki se nanaša na prehranska dopolnila in živila za posebne prehranske oziroma zdravstvene namene, nadzor nad katerimi je v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije;
6. Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke nad izvajanjem drugega in tretjega odstavka 15. člena (glede besedil ob zdravilih) tega zakona.«.
V 31. členu se v prvem odstavku besedilo »lahko z odredbo« črta.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Če pristojna inšpekcija ugotovi, da elektronske naprave ne ustrezajo zahtevam iz 15.a člena tega zakona, ustavi distribucijo in prodajo teh elektronskih naprav, dokler distributer ali prodajalec ne zagotovi njihove skladnosti s 15.a členom tega zakona.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se za besedilom »ki opravlja registrirano dejavnost« doda vejica.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Pritožba zoper odločitev pristojne inšpekcije iz tega člena ne zadrži njene izvršitve.«.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:
1. kot ponudnik storitev informacijske družbe ali posredniških spletnih storitev, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, svojih vsebin ali storitev ne ponuja uporabnikom na območju Republike Slovenije v slovenščini (prvi odstavek 11. člena);
2. kot upravitelj koncesijskega omrežja ali omrežja, subvencioniranega iz javnih sredstev, uporabnikom v Sloveniji omogoča predstavljanje ali oglaševanje na spletnih straneh samo v tujih jezikih (tretji odstavek 11. člena);
3. s strankami na območju Republike Slovenije ne posluje v slovenščini (prvi odstavek 14. člena);
4. kot zasebni delodajalec ali delodajalka ravna v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena tega zakona;
5. kot distributer ali prodajalec v operacijskem sistemu ali grafičnem ali govornem uporabniškem vmesniku v elektronskih napravah, ki so namenjene dostopu do storitev informacijske družbe in medijskih storitev ter so v prodaji na območju Republike Slovenije ali se ponujajo potrošnikom na območju Republike Slovenije, ne omogoči izbire slovenščine oziroma uporabe slovenskega črkopisa na način, da je funkcionalnost naprave enakovredna funkcionalnosti naprave v drugih jezikih, katerih izbiro naprava omogoča (prvi odstavek 15.a člena);
6. pri notranjem poslovanju ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu s 16. členom tega zakona;
7. prevoda firme oziroma imena v tuji jezik ne uporablja na območju Republike Slovenije skupaj s firmo oziroma imenom v slovenščini ali če je prevod pri tem zapisu grafično bolj poudarjen kot firma ali ime v slovenščini (drugi odstavek 17. člena);
8. svoj obrat, prodajalno, gostinski in drug lokal ali drug poslovni prostor poimenuje v nasprotju z 18. členom tega zakona;
9. pri javnih opozorilnih napisih, pisnih ali govornih navodilih, informacijah ali razglasih v Republiki Sloveniji ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu s prvim odstavkom 20. člena tega zakona;
10. bančnih avtomatov, igralnih avtomatov, parkirnih ur ali drugih naprav, ki so namenjene javni uporabi in oddajajo sporočila v digitalni tehniki, ne programira tako, da po vsakokratni izbiri in uporabi tujega jezika samodejno vračajo na prvo mesto slovenščino (drugi odstavek 20. člena);
11. novinarska konferenca v Republiki Sloveniji ali pisna izjava, naslovljena na medije ali drugo javnost v Republiki Sloveniji, ni v slovenščini (21. člen);
12. jezik v mediju, registriranem v Republiki Sloveniji, ni slovenski (prvi odstavek 22. člena);
13. tujejezični radijski ali televizijski program ali njegov del, ki ga prevzema izdajatelj, ustanovljen oziroma registriran v Republiki Sloveniji, ni preveden v slovenščino (drugi odstavek 22. člena);
14. so v mediju, ki izhaja v slovenščini, objavljena sporočila v tujem jeziku izrazno bolj poudarjena kot sporočila v slovenščini (tretji odstavek 22. člena);
15. pri javnem oglaševanju izdelkov ali storitev, predstavitvi dejavnosti ali drugih oblikah obveščanja javnosti ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu s prvim odstavkom 23. člena tega zakona;
16. spletno predstavljanje ali oglaševanje ni v slovenščini (drugi odstavek 23. člena);
17. v novinarskih, oglaševalskih ali poslovnih besedilih, ki omenjajo kraje in druge zemljepisne danosti z območij sosednjih držav, na katerih avtohtono prebiva slovenska narodna manjšina, ne zagotavlja slovenske ali dvojezične rabe krajevnih in drugih zemljepisnih lastnih imen (tretji odstavek 23. člena);
18. poimenuje, napoveduje ali predstavlja kulturno, strokovno, izobraževalno, gospodarsko, športno, zabavno ali drugo javno prireditev ali posamezen del njenega sporeda v nasprotju s prvim odstavkom 24. člena tega zakona;
19. predvaja tuje filme oziroma tujejezične igrane ali risane filme, namenjene predšolskim otrokom, v nasprotju z drugim odstavkom 24. člena tega zakona;
20. izvaja gledališko predstavo v nasprotju s tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
21. na mednarodni javni prireditvi na območju Republike, ki se financira z javnimi sredstvi Slovenije, ne zagotovi rabe slovenščine v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega zakona;
22. zbornik mednarodnega strokovnega posvetovanja ali druga javna prireditev iz prvega odstavka 25. člena nima v slovenščini naslova, uvodne besede ali povzetkov tujejezičnih prispevkov v slovenščini (drugi odstavek 25. člena).
(2) Z globo od 500 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 250 do 2.500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujejo tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali odgovorna oseba samoupravne lokalne skupnosti.«.
Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
(začetek uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona)
(1) Prvi odstavek novega 15.a člena zakona se začne uporabljati 18 mesecev od uveljavitve tega zakona, če gre za operacijske sisteme in grafične uporabniške vmesnike v elektronskih napravah, oziroma 30 mesecev od uveljavitve tega zakona, če gre za govorne uporabniške vmesnike v elektronskih napravah.
(2) Obveznost iz prvega odstavka novega 15.a člena zakona se ne uporablja za modele elektronskih naprav, ki so bili dani na trg Republike Slovenije pred začetkom uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona.
(3) Do začetka uporabe prvega odstavka 15.a člena zakona se uporablja dosedanji drugi odstavek 20. člena zakona.
(rok za izdajo podzakonskega predpisa)
Podzakonski predpis iz drugega odstavka novega 15.a člena zakona izda Vlada Republike Slovenije v enem letu od uveljavitve tega zakona.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 001-08/23-9/20
Ljubljana, dne 2. aprila 2024
EPA 1186-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
