Uradni list

Številka 107
Uradni list RS, št. 107/2023 z dne 20. 10. 2023
Uradni list

Uradni list RS, št. 107/2023 z dne 20. 10. 2023

Kazalo

3132. Uredba o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023–2027, stran 9241.

  
Na podlagi prvega odstavka 55. člena, prvega odstavka 56. člena, četrtega odstavka 21. člena, šestega odstavka 57. člena in drugega odstavka 109. člena ter za izvrševanje 5. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja za obdobje 2023–2027 
1. člen 
(vsebina) 
(1) S to uredbo se sprejmeta:
– Načrt upravljanja voda na vodnem območju Donave za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: načrt na VO Donave) in
– Načrt upravljanja voda na vodnem območju Jadranskega morja za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: načrt na VO Jadranskega morja).
(2) Ta uredba določa tudi vodna telesa površinskih in podzemnih voda, za katera se podaljšajo roki za doseganje ciljev načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja, in podrobneje ureja prepovedi, pogoje ter omejitve pogojev in omejitve posegov v vodno dobro zaradi zagotavljanja doseganja ciljev ali ohranjanja ciljev načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja, v skladu zakonom, ki ureja vode.
2. člen 
(dostopnost načrtov upravljanja voda) 
Načrt na VO Donave in načrt na VO Jadranskega morja se objavita na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter sta v tiskani obliki dostopna na ministrstvu, pristojnem za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. člen 
(okoljska izhodišča) 
Načrt na VO Donave in načrt na VO Jadranskega morja se štejeta za okoljski izhodišči, ki se nanašata na vode, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
4. člen 
(vodna telesa s podaljšanimi roki za doseganje ciljev načrtov upravljanja voda) 
(1) Vodna telesa površinskih voda, za katera morajo biti cilji načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja na podlagi podaljšanja rokov zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ukrepov za doseganje teh ciljev ali z naravnimi pogoji, doseženi najpozneje do 22. decembra 2027, so:
1. MPVT zadrževalnik HE Moste (SI111VT7),
2. VTJ Blejsko jezero (SI1128VT),
3. VT Sora (SI123VT),
4. VT Pšata (SI1326VT),
5. VT Kamniška Bistrica Stahovica – Študa (SI132VT5),
6. VT Kamniška Bistrica Študa – Dol (SI132VT7),
7. VT Cerkniščica (SI14102VT),
8. VT Pivka Prestranek – Postojnska jama (SI144VT2),
9. VT Logaščica (SI146VT),
10. VT Ljubljanica povirje – Ljubljana (SI14VT77),
11. MPVT Mestna Ljubljanica (SI14VT93),
12. UVT Velenjsko jezero (SI1624VT),
13. VT Paka Velenje – Skorno (SI162VT7),
14. VT Paka Skorno – Šmartno (SI162VT9),
15. MPVT zadrževalnik Šmartinsko jezero (SI1668VT),
16. VT Hudinja Nova Cerkev – sotočje z Voglajno (SI1688VT2),
17. MPVT zadrževalnik Slivniško jezero (SI168VT3),
18. VT Voglajna zadrževalnik Slivniško jezero – Celje (SI168VT9),
19. VT Temenica I (SI186VT3),
20. VT Krka povirje – Soteska (SI18VT31),
21. VT Mestinjščica (SI1922VT),
22. VT Sotla Dobovec – Podčetrtek (SI192VT1),
23. MPVT Sava Vrhovo – Boštanj (SI1VT713),
24. VT Sava Boštanj – Krško (SI1VT739),
25. VT Rinža (SI21332VT),
26. VT Krupa (SI21602VT),
27. VT Mislinja Slovenj Gradec – Otiški vrh (SI322VT7),
28. VT Meža Črna na Koroškem – Dravograd (SI32VT30),
29. VT Ložnica Slovenska Bistrica – Pečke (SI364VT7),
30. VT Polskava Zgornja Polskava – Tržec (SI368VT9),
31. VT Pesnica državna meja – zadrževalnik Perniško jezero (SI38VT33),
32. MPVT zadrževalnik Perniško jezero (SI38VT34),
33. VT Pesnica zadrževalnik Perniško jezero – Ormož (SI38VT90),
34. MPVT Drava mejni odsek z Avstrijo (SI3VT197),
35. MPVT zadrževalnik Ptujsko jezero (SI3VT5172),
36. MPVT zadrževalnik Ormoško jezero (SI3VT950),
37. VT Kučnica (SI432VT),
38. VT Ščavnica povirje – zadrževalnik Gajševsko jezero (SI434VT51),
39. MPVT zadrževalnik Gajševsko jezero (SI434VT52),
40. VT Ščavnica zadrževalnik Gajševsko jezero – Gibina (SI434VT9),
41. VT Kučnica Mura Petanjci – Gibina (SI43VT30),
42. VT Velika Krka povirje – državna meja (SI441VT),
43. VT Kobiljski potok povirje – državna meja (SI4426VT1),
44. VT Kobiljski potok državna meja – Ledava (SI4426VT2),
45. VT Ledava državna meja – zadrževalnik Ledavsko jezero (SI442VT11),
46. MPVT zadrževalnik Ledavsko jezero (SI442VT12),
47. VT Ledava zadrževalnik Ledavsko jezero – sotočje z Veliko Krko (SI442VT91),
48. VT Ledava mejni odsek (SI442VT92),
49. VT Sava izvir – Hrušica (SI111VT5),
50. VT Sava Sveti Janez – Jezernica (SI112VT7),
51. VT Sava Jezernica – sotočje s Savo Dolinko (SI112VT9),
52. VT Tržiška Bistrica povirje – sotočje z Lomščico (SI114VT3),
53. VT Kokra Preddvor – Kranj (SI116VT7),
54. VT Poljanska Sora (SI121VT),
55. VT Selška Sora (SI122VT),
56. VT Kamniška Bistrica povirje – Stahovica (SI132VT1),
57. VT Unica (SI145VT),
58. VT Iščica (SI1476VT),
59. VT Gradaščica z Veliko Božno (SI148VT3),
60. VT Dreta (SI1616VT),
61. VT Paka povirje – Velenje (SI162VT3),
62. VT Bolska Trojane – Kapla (SI164VT3),
63. VT Bolska Kapla – Latkova vas (SI164VT7),
64. VT Hudinja povirje – Nova Cerkev (SI1688VT1),
65. VT Gračnica (SI1696VT),
66. VT Savinja Letuš – Celje (SI16VT70),
67. VT Mirna (SI172VT),
68. VT Temenica II (SI186VT5),
69. VT Krka Soteska – Otočec (SI18VT77),
70. MPVT Sava Mavčiče – Medvode (SI1VT170),
71. VT Čabranka (SI2112VT),
72. VT Lahinja (SI216VT),
73. VT Mislinja povirje – Slovenj Gradec (SI322VT3),
74. VT Mutska Bistrica (SI332VT3),
75. VT Ložnica povirje – Slovenska Bistrica (SI364VT1),
76. VT Klivnik (SI5212VT2),
77. VT Koren (SI6354VT),
78. VT Vipava Brje – Miren (SI64VT90),
79. VT Trebuščica (SI626VT),
80. VT Hubelj (SI644VT),
81. VT Idrija (SI681VT),
82. VT Soča povirje – Bovec (SI6VT119) in
83. VT Soča Bovec – Tolmin (SI6VT157).
(2) Cilji načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja, ki se nanašajo na doseganje okoljskih standardov kakovosti za živo srebro v organizmih, na podlagi podaljšanja rokov zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ukrepov za doseganje teh ciljev ali z naravnimi pogoji, morajo biti doseženi najpozneje do 22. decembra 2027 za vsa vodna telesa površinskih voda.
(3) Cilji načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja, ki se nanašajo na doseganje okoljskih standardov kakovosti za bromirane difeniletre (BDE) v organizmih, na podlagi podaljšanja rokov zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ukrepov za doseganje teh ciljev ali z naravnimi pogoji, morajo biti doseženi najpozneje do 22. decembra 2027 za vsa vodna telesa površinskih voda.
(4) Cilji načrta na VO Donave, ki se nanašajo na doseganje okoljskih standardov kakovosti za dioksine in podobne spojine, na podlagi podaljšanja rokov zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ukrepov za doseganje teh ciljev ali z naravnimi pogoji, morajo biti doseženi najpozneje do 22. decembra 2027 za naslednji vodni telesi površinskih voda:
– VT Krupa (SI21602VT) in
– VT Lahinja (SI216VT).
(5) Vodna telesa podzemnih voda, za katera morajo biti cilji načrta na VO Donave in načrta na VO Jadranskega morja na podlagi podaljšanja rokov zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ukrepov za doseganje teh ciljev ali z naravnimi pogoji, doseženi najpozneje do 22. decembra 2027, so naslednja:
– Savinjska kotlina (VTPodV_1002),
– Dravska kotlina (VTPodV_3012) in
– Murska kotlina (VTPodV_4016).
5. člen 
(prepovedi, pogoji in omejitve posebne rabe površinske vode) 
(1) Vodna pravica za posebno rabo vode se ne podeli, če je vrednost srednjega malega pretoka vode (v nadaljnjem besedilu: sQnp) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,02 m3/s in je hkrati vrednost srednjega pretoka vode (v nadaljnjem besedilu: sQs) v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vodna pravica lahko podeli za namakanje kmetijskih zemljišč in za zasneževanje smučišč, če:
– gre za odvzem vode, ki ne presega 0,1 % sQs v profilu predvidenega odvzema,
– gre za odvzem vode, ki ne presega 5 % sQs, če je pretok v času odvzema večji od 1x sQs, ali
– gre za odvzem vode, ki ne presega 10 % sQs, če je pretok v času odvzema večji od 2x sQs.
(3) Odvzem vode iz prejšnjega odstavka mora biti tehnično izveden tako, da fizično onemogoča odvzem vode v nasprotju z drugo in tretjo alinejo prejšnjega odstavka.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se vodna pravica za oskrbo s pitno vodo lahko podeli.
(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena se vodna pravica za rabo površinske vode za namakanje podeli tudi, kadar je dejanski pretok na mestu odvzema manjši od ekološko sprejemljivega pretoka, in sicer z odvzemom:
– v količini največ 0,07 x sQnp do pretoka 0,6 × sQnp iz vodotokov s prispevno površino, večjo od 2.500 km2, ali sQs > 50 m3/s ali iz vodotokov iz skupine ekoloških tipov 3, določenih v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda, s prispevno površino med 100 in 1.000 km2 ali
– v količini največ 0,07 x sQnp do pretoka 0,7 × sQnp iz vodotokov, ki niso vodotoki iz prejšnje alineje.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se vodna pravica za izvajanje športnega ribolova v komercialnem ribniku, odvzem vode za gojenje sladkovodnih organizmov in drugo rabo vode (račniki, biotopi, okrasni ribniki, ribniki, v katerih se izvaja ribolov v skladu s predpisi, ki urejajo sladkovodno ribištvo), lahko podeli v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če se s tem ne poslabša stanje voda.
(7) Ne glede na prvi odstavek tega člena se vodna pravica za rabo vode za pogon vodnega mlina, žage ali podobne naprave lahko podeli, če gre za ohranjanje ali obnovo obstoječih objektov kulturne dediščine. Raba vode je mogoča tako, da se dovoli raba vode le v času, ko je vrednost dejanskega pretoka na mestu rabe vode večja od vrednosti sQs, če:
– gre za odvzem vode, ki ne presega 10 % sQs in
– je odvzem vode tehnično izveden tako, da fizično onemogoča odvzem vode, ko je vrednost dejanskega pretoka na mestu rabe vode manjša od vrednosti sQs.
(8) Vodna pravica za rabo vode za proizvodnjo električne energije se ne podeli na delu vodotoka, ki ima prispevno površino, manjšo od 10 km2, ali če je vrednost sQnp v profilu predvidenega odvzema vode manjša ali enaka 0,08 m3/s.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek se vodna pravica za rabo vode za proizvodnjo električne energije lahko podeli v primeru samooskrbnih gospodinjstev, ki izkažejo, da priključitev na distribucijsko omrežje ni izvedljiva.
(10) Vodna pravica za rabo površinske vode za namakanje se ne podeli, če je zemljišče, ki naj bi se namakalo, na območju javnega namakalnega sistema in ta ni popolno izkoriščen. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje ministrstvu podatke o izkoriščenosti javnega namakalnega sistema v okviru postopka podeljevanja vodne pravice za rabo površinske vode.
(11) Vodna pravica za rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov in za izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih se ne podeli na gramoznicah in zalitih izkopih, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo.
6. člen 
(prepovedi, pogoji in omejitve rabe na odsekih) 
(1) Vodna pravica za posebno rabo vode se ne podeli na odsekih vodotokov in na naravnih jezerih, pomembnih za določitev za tip površinske vode značilnih referenčnih razmer (v nadaljnjem besedilu: referenčni odseki). Vodna pravica za posebno rabo vode na vodotokih in drugih vodah v zaledju odseka se lahko podeli na podlagi ugotovitve ministrstva, da izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo stanja voda na teh odsekih v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se vodna pravica za namakanje kmetijskih zemljišč na referenčnih odsekih lahko podeli, če gre za odvzem vode, ki ne presega 1 % sQnp.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko podeli vodna pravica za oskrbo s pitno vodo.
7. člen 
(prepovedi, pogoji in omejitve rabe podzemne vode in pogoji za posege v podzemne vode) 
(1) Vodna pravica za rabo vode za pridobivanje toplote na najožjih vodovarstvenih območjih se ne podeli.
(2) Vodne pravice za rabo vode za izkoriščanje termalne in termomineralne vode v Mursko-Zalskem in Krško-Brežiškem bazenu se lahko podelijo na podlagi ugotovitve ministrstva, da trend gladine podzemne vode v vodonosnikih določenih vodnih teles ni več padajoč.
(3) Vodna telesa iz prejšnjega odstavka so:
1. Krška kotlina (VTPodV_1003),
2. Posavsko hribovje do osrednje Sotle (VTPodV_1008),
3. Dolenjski kras (VTPodV_1011),
4. Dravska kotlina (VTPodV_3012),
5. Haloze in Dravinjske gorice (VTPodV_3014),
6. Zahodne Slovenske gorice (VTPodV_3015),
7. Murska kotlina (VTPodV_4016),
8. Vzhodne Slovenske gorice (VTPodV_4017),
9. Goričko (VTPodV_4018).
(4) Če se z rudarsko pravico za izkoriščanje nekovinskih mineralnih surovin vpliva na podzemne vode, se ta lahko podeli ali podaljša pod naslednjimi pogoji:
– z izvajanjem rudarske pravice se ne povečujejo odprte površine podzemne vode,
– dno izkopa mora biti vsaj 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode,
– z izvajanjem rudarske pravice se ne posega na vodovarstvena območja, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se odpiranje ali povečevanje odprtih površin podzemnih voda ali kopanje globlje kot 2 m nad najvišjo gladino podzemne vode lahko dovoli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– za rudarski projekt je izvedena presoja vplivov na okolje, s katero je ugotovljeno, da izkoriščanje mineralnih surovin iz prejšnjega odstavka ne bo pomembno vplivalo na količino in kakovost podzemne vode, v katero se posega ali je namenjena za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in
– za rudarski projekt je izdelana ocena vpliva na podzemno vodo skladno s Prilogo, ki je sestavni del te uredbe, iz katere je razvidno, da poseg ne bo imel škodljivega vpliva na vire pitne vode, namenjene za oskrbo prebivalcev s pitno vodo in da je vpliv posega na količino in kakovost podzemnih in površinskih voda zaradi izkoriščanja mineralnih surovin sprejemljiv.
(6) Pri opravljanju rudarske dejavnosti se lahko uporabljajo samo tiste snovi, vključno z razstrelivi, ki same oziroma njihovi razgradni produkti ne povzročajo poslabšanja kemijskega stanja podzemne vode na mestu vnosa v skladu z zakonom, ki ureja kemikalije.
(7) Vodna pravica za rabo podzemne vode za namakanje se ne podeli, če je zemljišče, ki naj bi se namakalo, na območju javnega namakalnega sistema in ta ni popolno izkoriščen. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posreduje ministrstvu podatke o izkoriščenosti javnega namakalnega sistema v okviru postopka podeljevanja vodne pravice za rabo podzemne vode.
(8) Pregled in potrditev ustreznosti ocene vpliva rudarskega projekta na podzemno vodo iz druge alineje petega odstavka tega člena izvede pristojni organ, ki vodi postopek za izdajo vodnega soglasja.
8. člen 
(prepovedi posegov na vodnih in priobalnih zemljiščih) 
Na vodnih zemljiščih je izven območij pristanišč, za katera je podeljena vodna pravica, prepovedano stalno sidranje.
9. člen
(prepoved ponovne uporabe prečiščene komunalne odpadne vode v kmetijstvu) 
Ponovna uporaba prečiščene komunalne odpadne vode za namakanje v kmetijstvu ni dovoljena.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
10. člen 
(začeti postopki in podelitev vodne pravice) 
(1) Postopki v zvezi z izdajo vodnega soglasja in vodnega dovoljenja ali podelitvijo koncesije na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US in 78/23 – ZUNPEOVE), začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
(2) Ne glede na prvi odstavek 5. člena te uredbe se vodna pravica za neposredno rabo vode za zasneževanje smučišč na vlogo imetnika lahko podaljša v enakem obsegu, v kakršnem je bila podeljena, če je bil za uresničevanje vodne pravice pred uveljavitvijo te uredbe zgrajen objekt za rabo vode za zasneževanje smučišč.
(3) Ne glede na osmi odstavek 5. člena te uredbe se vodna pravica za rabo vode za proizvodnjo električne energije lahko podeli:
– v primeru podaljšanja vodne pravice, če se pri tem ne podaljšuje odseka rabe vode in ne povečuje odvzema vode ter je bilo za hidroelektrarno pred uveljavitvijo te uredbe pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor in graditev objektov;
– če je bilo pred uveljavitvijo te uredbe za hidroelektrarno že pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor in graditev objektov in se pri tem ne podaljšuje odseka rabe vode in ne povečuje odvzema vode ter od poteka veljavnosti vodne pravice do vložitve vloge za pridobitev vodne pravice ni minilo več kot eno leto.
(4) Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe se vodna pravica za rabo vode za gojenje sladkovodnih organizmov lahko podeli na referenčnih odsekih in njihovih zaledjih, če je bila na njih pred uveljavitvijo te uredbe podeljena vodna pravica in na podlagi ugotovitve ministrstva, da nadaljnje izvajanje vodne pravice ne bo poslabšalo referenčnih razmer na teh odsekih v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
11. člen 
(prenehanje veljavnosti in uporabe) 
(1) Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11, 49/12 in 67/16).
(2) Z dnem uveljavitve te uredbe prenehajo veljati 1., 2., 3., 7. in 8. člen, Priloga 1 in Priloga 2 Uredbe o načrtih upravljanja voda na vodnih območjih Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 67/16).
12. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-374/2023
Ljubljana, dne 19. oktobra 2023
EVA 2023-2560-0067
Vlada Republike Slovenije 
dr. Robert Golob 
predsednik 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti