Na podlagi 47. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19, 202/20) in 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Nadzorni odbor Občine Idrija na 4. redni seji dne 27. 6. 2023 sprejel
Nadzornega odbora Občine Idrija
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Nadzornega odbora Občine Idrija (v nadaljnjem besedilu: NO) ter uresničevanje pravic in dolžnosti predsednika (v nadaljnjem besedilu: predsednik NO) in članic ter članov NO (v nadaljnjem besedilu: član) in način izvajanja postopkov nadzora.
Sedež NO je na naslovu Mestni trg 1, 5280 Idrija. Za svoje delovanje uporablja NO prostore Občine Idrija.
NO uporablja pri svojem delu žig okrogle oblike, v sredini je napis Idrija, ob krožnici pa v zgornjem delu napis Občina, v spodnjem delu pa Nadzorni odbor.
4. člen
(1) NO je najvišji organ nadzora javne porabe v Občini Idrija (v nadaljnjem besedilu: občina).
(2) NO deluje v okviru svojih pristojnosti samostojno in neodvisno. Svoje naloge opravlja strokovno, pošteno, vestno in nepristransko, v skladu z veljavnim pravnim redom Republike Slovenije, določbami zakona o lokalni samoupravi, statuta občine in tega poslovnika.
(3) NO mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. Upoštevati mora dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(1) Delo NO je javno.
(2) Za obveščanje javnosti je pooblaščen predsednik NO oziroma oseba, ki jo on pooblasti. Člani nadzornega odbora brez soglasja nadzornega odbora ne smejo sporočati javnosti podatkov o seji, dokler ni pripravljeno uradno obvestilo za javnost oziroma dokler predsednik nadzornega odbora ne informira javnosti o seji ali dokler ni potrjen zapisnik seje.
(3) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu nadzornega odbora in z objavo njegovih končnih poročil na spletni strani občine.
(4) Vabila, zapisniki in gradivo sej, če ne predstavljajo informacij, glede katerih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dopušča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, se objavijo na spletni strani občine.
(5) Predsednik NO sme javnost obvestiti o ugotovitvah iz poročila o nadzoru takrat, ko je poročilo dokončno.
(6) Sklepi in dokončna poročila o izvedenem nadzoru so informacije javnega značaja, razen če vsebujejo podatke, glede katerih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dopušča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja.
(7) Osnutki poročil niso informacije javnega značaja.
(8) Nadzorni odbor lahko odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če so podani razlogi, glede katerih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dopušča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja.
(reševanje neurejenih vprašanj)
Za vprašanja in zadeve delovanja NO, ki niso urejeni s tem poslovnikom, se uporabljajo določila statuta občine in poslovnika občinskega sveta.
II. KONSTITUIRANJE IN PRISTOJNOSTI NO
(članstvo in konstituiranje NO)
(1) Člani NO opravljajo svoje delo nepoklicno.
(2) Prvo sejo NO skliče župan. NO se konstituira, če je na prvi seji navzoča večina članov.
(3) Člani NO izvolijo izmed sebe predsednika, lahko pa tudi njegovega namestnika.
(4) Predsednik predstavlja NO, pripravlja, sklicuje in vodi njegove seje.
(5) Član NO je dolžan o vsaki spremembi, ki se nanaša na nezdružljivost funkcije, obvestiti NO ter Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v roku 15 dni po spremembi.
NO ima naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno in materialno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
III. LETNI PROGRAM NADZOROV IN SREDSTVA ZA DELOVANJE NO
(sredstva na delovanje NO)
Sredstva za delo NO se zagotavljajo v občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta NO.
(1) Višina potrebnih sredstev za delo NO se določi s finančnim načrtom, pripravljenim na podlagi letnega programa nadzora v skladu s sprejetim občinskim proračunom.
(2) Odredbodajalec sredstev za delo NO je župan. Župan lahko za odredbodajalca pooblasti predsednika NO.
(1) NO samostojno določa svoj program nadzorov, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v roku za pripravo osnutka proračuna predloži županu in občinskemu svetu.
(2) NO sprejme letni program nadzora in na njegovi podlagi pripravljen predlog finančnega načrta za prihodnje proračunsko leto, ki ga pošlje v uskladitev županu. Pri tem mora NO upoštevati roke glede priprave proračuna občine.
(3) Člani NO lahko podajo predsedniku predloge za uvedbo nadzora.
(4) Pri oblikovanju predlogov za uvedbo nadzora je NO dolžan upoštevati obveznosti NO, ki izhajajo iz statuta občine in sklepov občinskega sveta.
Finančni načrt NO vsebuje naslednje postavke:
1. izvajanje nadzora:
a. nadomestilo za opravljanje funkcije,
b. prisotnost na sejah NO,
c. druge naloge;
2. strokovna izobraževanja,
3. plačilo izvedencev,
4. strokovna literatura in materialni stroški.
(stopnje zahtevnosti nadzorov)
(1) NO v svojem letnem programu dela določi naslednje stopnje zahtevnosti nadzorov:
– zelo zahteven,
– zahteven, ali
– manj zahteven.
(2) Zelo zahteven nadzor je celovit nadzor poslovanja občine ali posrednega proračunskega uporabnika (v posameznem obdobju ali letu).
(3) Zahteven nadzor je nadzor ožjega zaokroženega dela poslovanja občine ali posrednega proračunskega uporabnika (npr. investicijskih odhodkov, postopkov oddaje javnih naročil, plač javnih uslužbencev in funkcionarjev, transferov).
(4) Manj zahteven nadzor je nadzor nad poslovanjem občine ali posrednega proračunskega uporabnika, ki je osredotočen na posamezno proračunsko postavko ali podpostavko, npr. na odhodke za posamezno investicijo, tekoče transfere na posameznem področju (kmetijstvo, kultura, šport ...), izvrševanje posamezne pogodbe, prihodke od prodaje posameznega premičnega in nepremičnega premoženja.
(predlogi javnosti v zvezi z izvedbo nadzorov)
(1) S prejetimi predlogi javnosti se NO seznani ter jih lahko upošteva pri določanju letnega programa nadzorov tekočega leta.
(2) Vsi prejeti predlog javnosti se zbirajo in beležijo v katalogu tveganj, ki se uporablja pri pripravi letnih programov nadzorov v tekočem ali prihodnjih letih.
Delo NO organizira in vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
(1) Predsednik NO:
– predstavlja NO,
– vodi in organizira delo NO,
– sklicuje in vodi seje NO,
– predlaga dnevni red za seje NO,
– podpisuje sklepe in zapisnike NO, poročila in druge akte NO,
– skrbi za izvajanje sklepov NO,
– sestavi program dela (letni program nadzorov),
– sestavi predlog potrebnih sredstev za delo NO (finančni načrt),
– vodi usklajevanje glede potrebnih sredstev za delo z županom,
– skrbi za obveščanje javnosti o delu NO z objavo vabil, zapisnikov in poročil na spletni strani NO.
(2) Predsednik NO redno sodeluje z županom občine, člani občinskega sveta in občinsko upravo.
(namestnik predsednika NO)
Namestnik predsednika NO:
– nadomešča predsednika v času njegove odsotnosti,
– izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti predsednik.
Član NO:
– se udeležuje sej NO,
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi NO,
– ima pravico zahtevati in dobiti podatke od občine, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva NO.
(1) NO izloči člana NO iz dela NO v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakoniti zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom NO v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član NO skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– je član NO ali njegov družinski član ali zakonski oziroma zunajzakonski partner lastnik ali solastnik (direktno ali indirektno) nadzorovane pravne osebe, ali zavoda, ki je registriran za opravljanje enake dejavnosti, kot je nadzorovana pravna oseba,
– je član NO zaposlen v javnem zavodu ali javnem podjetju oziroma v nadzorovani pravni osebi, v kateri se opravlja nadzor ali če opravlja kakšno pogodbeno delo za proračunskega uporabnika, pri katerem se opravlja nadzor,
– je član NO udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora,
– obstajajo druge okoliščine, ki zbujajo dvom o nepristranskosti člana NO.
(3) Izločitev člana NO lahko zahteva tudi nadzorovan subjekt in sam član NO. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri NO. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katero opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči NO.
(strokovno-administrativna podpora za delovanje NO)
(1) Strokovna in administrativna opravila za potrebe NO opravlja občinska uprava. Občinska uprava zlasti:
– skrbi za pripravo gradiv,
– pripravlja vabila in izvaja organizacijsko tehnična opravila za sejo,
– pripravlja pisne odpravke sklepov in poročil,
– obvešča člane NO o sejah občinskega sveta in sprejetih aktih ter aktih župana in o drugih sprejetih predpisih (zakonih, podzakonskih aktih), ki so povezani z delom NO,
– obvešča predsednika o porabi proračunskih sredstev, namenjenih za delo NO,
– vodi evidenco prisotnosti,
– vodi dokumentarno gradivo za NO v skladu s predpisi,
– obvešča člane nadzornega odbora o izobraževanjih in seminarjih,
– opravlja druge naloge, za katere jo zadolži NO.
(2) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka.
(1) NO dela na rednih, izrednih ali dopisnih sejah.
(2) Na sejah člani NO načrtujejo in usklajujejo svoje delo, določajo prednostne naloge nadzora in njihove nosilce ter določajo časovne in stroškovne okvire načrtovanih nalog.
(1) Redne seje sklicuje predsednik NO.
(2) Sklic redne seje sestavlja predlog dnevnega reda s pripadajočim gradivom. Sklic redne seje se pošlje članom NO najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje NO.
Izredno sejo skliče predsednik NO na svojo pobudo ali na pobudo kateregakoli od članov NO. Zahtevi za sklic izredne seje mora biti priloženo gradivo, o katerem naj NO odloča. Zahteva za sklic izredne seje se poda predsedniku v pisni obliki. Za sklic izredne seje ne velja rok iz prejšnjega člena.
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje. Na dopisni seji ni mogoče odločati o zadevah, ki se nanašajo na nadzor proračunskega uporabnika.
(2) Dopisna seja se opravi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki se predlaga v sprejem ter osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje).
(3) Dopisna seja je sklepčna, če je vabilo poslano vsem članom.
(4) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov NO.
(1) V primeru naravnih in drugih nesreč v smislu zakona, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, razglašene epidemije ali podobnih izrednih okoliščin, ko redne ali izredne seje NO ni mogoče izvesti z osebno navzočnostjo članov NO brez tveganja za njihovo zdravje in varnost, lahko predsednik NO skliče sejo na daljavo oziroma videokonferenčno sejo.
(2) Seja na daljavo oziroma videokonferenčna seja je seja, na kateri člani NO sodelujejo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, povezane v skupno omrežje, ki omogoča razpravo in glasovanje na daljavo. Informacijsko- komunikacijska tehnologija mora omogočati prenos slike in zvoka ali samo zvoka v takšni kvaliteti, da je mogoče brez vsakega dvoma ugotoviti identiteto člana NO, ki na seji sodeluje, njegovo razpravo in rezultat glasovanja. Seja na daljavo oziroma videokonferenčna seja se lahko izvede kot redna ali izredna seja.
(3) Člani NO praviloma glasujejo na podlagi poimenskega klicanja članov, ki ga opravi predsedujoči, oziroma s tehnologijo glasovanja, če jo informacijsko-komunikacijska tehnologija omogoča.
NO veljavno odloča, če je na seji navzočih večina članov odbora. Navzočnost se ugotavlja na začetku seje in po potrebi pred vsakim glasovanjem.
Predlagana odločitev je sprejeta z večino glasov navzočih članov. Člani nadzornega odbora se opredeljujejo »ZA« ali »PROTI« sprejemu odločitve. V primeru, da se je opredelilo »ZA« sprejem odločitve enako število članov kot »PROTI« sprejemu odločitve, se šteje, da odločitev ni bila sprejeta.
(1) NO odloča praviloma z javnim glasovanjem.
(2) S tajnim glasovanjem lahko NO odloča, če tako določa zakon, statut ali ta poslovnik ali če tako sklene NO pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da vsak član. O predlogu za tajno glasovanje se glasuje. Tajno glasovanje izvedeta zapisnikar in predsednik nadzornega odbora, ki tudi razglasi rezultat glasovanja.
(1) O vsaki seji NO se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa:
– podatke o navzočnosti članov NO na seji in ob posameznem glasovanju,
– o udeležbi vabljenih,
– o sprejetem dnevnem redu,
– o predlogih sklepov,
– o izidih glasovanja o posameznih predlogih,
– o sklepih, ki so bili sprejeti.
(3) Na izrecno zahtevo razpravljavca se v zapisnik vnese njegova razprava.
(4) V zapisnik se ne piše ugotovitve o opravljenem nadzoru. Le-te predstavljalo prilogo zapisnika in ne predstavljajo javnih listin, če vsebujejo podatke, glede katerih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, dopušča zavrnitev zahteve za dostop do informacije javnega značaja, se objavijo na spletni strani občine.
(5) Na vsaki seji NO se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh morebitnih izrednih ali dopisnih sej NO. Kadar pogoji prehitrega sklica seje ne omogočajo priprave zapisnika, se le-ta obravnava na prvi naslednji seji, pri čemer je potrebno navesti razloge za zamudo.
(6) Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
(7) Vsak član NO ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloča NO. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(8) Sprejeti zapisnik podpiše predsednik NO oziroma predsedujoči na seji NO.
(9) Za javno objavo sprejetih zapisnikov sej NO na spletni strani NO Občine Idrija je zadolžen javni uslužbenec v občinski upravi, zadolžen za administrativno pomoč pri delu NO.
(10) Skrbnik arhiva in tekoče dokumentacije je javni uslužbenec v občinski upravi, zadolžen za administrativno pomoč pri delu NO.
(11) Zapisniki in ostalo gradivo sej nadzornega odbora se hranijo v prostorih občinske uprave.
(12) Predsednik oziroma njegov namestnik podpisujeta sklepe in akte NO.
(13) Za skic seje in za dopisovanje s tretjimi osebami uporablja NO svoj žig.
(1) Seje NO vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika ali pooblaščen član.
(2) Predlog dnevnega reda seje določi predsednik, predloge za uvrstitev zadeve na dnevni red pa lahko podajo vsi člani NO. Predsednik je dolžan uvrstiti na dnevni red zadevo, ki jo je s sklepom predlagal občinski svet.
(ugotovitev prisotnosti in sklepčnosti)
(1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti člane, kdo izmed članov NO je opravičil svojo odsotnost.
(2) Navzočnost članov NO ugotovi predsedujoči na podlagi poročila o prisotnosti med sejo.
(3) Ko predsedujoči ugotovi, da je na seji prisotna večina članov, je NO sklepčen.
(4) Predsedujoči obvesti člane, kdo je bil na sejo povabljen.
(1) NO na začetku seje določi dnevni red.
(2) Pri določanju dnevnega reda NO razpravlja in odloča po vrsti o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato pa o predlogih, da se dnevni red razširi.
(3) NO lahko odloča o razširitvi dnevnega reda le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje in če je zadeva take narave, da je nujna takojšnja obravnava na seji NO ter če je bilo članom izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda NO razpravlja in glasuje.
(4) Po sprejetih odločitvah da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
(obravnava točk dnevnega reda)
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) NO kot prvo točko dnevnega reda praviloma obravnava potrditev zapisnika prejšnje seje.
(3) Predsednik NO po opravljeni razpravi o posamezni točki dnevnega reda oblikuje sklep in ga da na glasovanje. Predsednik zaključi sejo, ko so bile obravnavane vse točke dnevnega reda.
(4) Predsednik sme prekiniti sejo, če o tem soglaša večina prisotnih članov, vendar se mora seja nadaljevati najpozneje v petnajstih dneh.
VII. VZDRŽEVANJE REDA NA SEJI
(1) Za red na seji skrbi predsednik NO.
(2) Za kršitev reda na seji lahko predsednik NO izreče naslednje ukrepe:
– opomin: v primeru, ko član neupravičeno sega govorniku v besedo ali kako drugače krši red na seji,
– odvzem besede: v primeru, ko član ne upošteva izrečenega opomina in nadaljuje s kršenjem reda na seji,
– odstranitev s seje: v primeru, ko član kljub odvzemu besede huje krši red na seji in onemogoča delo NO.
(3) Član NO, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, mora takoj zapustiti sejno dvorano.
(4) Član, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje, ima pravico v treh dneh vložiti ugovor zoper odločitev predsednika na seji NO. O ugovoru odloči NO na prvi naslednji seji.
(5) Predsednik NO lahko odredi, da se iz sejne dvorane odstrani vsak udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
(6) V primeru, da predsednik NO z ukrepi iz tega člena ne more ohraniti reda, prekine sejo NO.
NO lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem programu dela. Če NO želi izvesti nadzor, ki ni vključen v letni program dela (v nadaljevanju: izredni nadzor), mora najprej dopolniti letni program dela. Dopolnitev oziroma spremembo programa posreduje županu. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena.
(1) NO opravi nadzor na podlagi sklepa o uvedbi nadzora.
(2) Sklep o uvedbi nadzora mora vsebovati:
– ime,
– sedež ter delovno področje uporabnika javnih sredstev (nadzorovani organ),
– vsebino nadzora,
– čas nadzora, ter
– ime člana NO, ki bo nadzor neposredno opravil. Če izvaja nadzor več članov hkrati, se s sklepom določi vodja nadzora (poročevalec).
(3) S sklepom o uvedbi nadzora je NO dolžan seznaniti župana in odgovorno osebo uporabnika proračuna.
(4) Nadzor se začne z vročitvijo sklepa o nadzoru nadzorovani osebi.
(5) Predsednik NO ima pravico in dolžnost spremljati izvajanje nadzora.
(6) V postopku nadzora je nadzorovani organ dolžan članu NO, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član NO, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke v okviru svoje zadolžitve, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana.
(7) Člani NO ne smejo odnašati izvirnikov dokumentov, ki so predmet nadzora, iz upravne stavbe, lahko pa si pridobijo fotokopije dokumentov v papirni ali elektronski obliki.
(8) Nadzornik mora nadzorovani osebi dati primeren čas za pripravo in predložitev potrebne oziroma zahtevane dokumentacije, ki ne sme biti krajši od 8 koledarskih dni.
(9) Rok iz prejšnjega odstavka ne teče v času razglašenih izrednih razmer (npr. naravne nesreče, epidemije ipd.)
(10) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog NO imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan v roku 15 dni od imenovanja.
(sestavine poročila o nadzoru in njegovega osnutka)
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom in pravilnikom, ki ureja obvezne sestavine poročila NO občine.
(2) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzora pripravi poročevalec osnutek poročila, ki ga sprejme NO.
(3) Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru.
(4) Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
(5) Predsednik NO lahko poda v roku 8 koledarskih dni pripombe na osnutek poročilo o nadzoru. Če nadzornik pripomb ne upošteva, predsednik NO pošlje osnutek poročila o nadzoru s pripombami ostalim članom NO in skliče sejo najpozneje v roku 15 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru.
(6) Osnutek poročila o nadzoru obravnava NO na seji. Vsak član NO in predsednik NO se morajo o osnutku poročila izjasniti. Po podanih izjavah NO sprejme osnutek poročila o nadzoru, ki ga podpiše predsednik NO in se ga pošlje nadzorovani osebi najkasneje v roku 8 dni po sprejemu.
(7) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan NO sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti v roku 8 dni.
(osnutek poročila o nadzoru)
(1) Sprejet osnutek poročila pošlje NO v pregled nadzorovanemu organu, ki v petnajstih dneh odgovori na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(2) Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži odzivnemu poročilu.
(1) Na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovanega organa pripravi NO poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončni akt NO, kar se navede v njegovem naslovu.
(2) Poročilo mora vsebovati enake sestavine kot osnutek poročila, ter priporočila in predloge.
(3) Poročilo mora vsebovati obvezne sestavine s skladu z zakonom in pravilnikom, ki ureja obvezne sestavine poročila NO občine.
(4) Pri opisu posamezne ugotovitve o nepravilnostih je treba navesti odgovore nadzorovanega organa iz odzivnega poročila.
(5) V poročilu mora biti razvidno, katera pojasnila iz odzivnega poročila nadzorovanega organa je NO upošteval v posameznem ugotovitvenem delu.
(6) Dokončno poročilo se pošlje nadzorovanemu organu, županu in občinskemu svetu.
(1) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(2) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovanega organa pravilno in/ali smotrno.
(3) Poslovanje je nepravilno takrat, kadar je nadzorovani organ posloval v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih moral upoštevati pri svojem poslovanju.
(4) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali neuspešno.
(5) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovani organ enake učinke lahko dosegel pri manjših stroških.
(6) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovani organ dosegel večje učinke.
(7) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovanega organa.
(1) Priporočila in predlogi so namenjeni kakovostnejšemu poslovanju nadzorovanega organa. Priporočila in predlogi morajo biti jasno izraženi, izvedljivi in preverljivi.
(2) V priporočilih in predlogih mora biti naveden rok, v katerem mora odgovorna oseba nadzorovanega organa poročati odboru o njihovem izvajanju oziroma o razlogih, če priporočil in predlogov ne upošteva.
(obveščanje o ugotovitvah)
(1) Če je NO ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega subjekta, mora o kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče ter Komisijo za preprečevanje korupcije.
(2) V primeru, da NO ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je odgovorna oseba nadzorovanega subjekta storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(3) NO v primerih iz prvega in drugega odstavka tega člena hkrati obvesti tudi župana in občinski svet.
Za hujše kršitve predpisov in/ali nepravilnosti pri poslovanju nadzorovanega subjekta štejejo:
1. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna za namene, ki niso predvideni v proračunu;
2. prevzemanje obveznosti in izplačilo sredstev proračuna v višini, ki presega v proračunu zagotovljena sredstva;
3. oddaja javnih naročil brez izvedbe ustreznega postopka po zakonu, ki ureja javno naročanje;
4. prodaja občinskega finančnega in stvarnega premoženja:
a. ki ni vključeno v letni program prodaje finančnega in stvarnega premoženja, razen če predmeta prodaje v skladu s predpisi ni treba vključiti v ta program;
b. s sklenitvijo neposredne pogodbe, razen v primerih, ko zakon ali drug predpis to dopušča;
c. v nasprotju s sprejeto odločitvijo pristojnega organa;
č. oddaja javnega naročila z neustreznim postopkom javnega naročanja;
5. neupoštevanje opozoril NO glede nepravilnosti pri poslovanju v zahtevanem roku;
6. selektivno upoštevanje/neupoštevanje veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov, ki ima finančne posledice za občinski proračun;
7. druge kršitve predpisov, ki se po presoji in utemeljitvi NO štejejo za hujše.
(1) V nadzorih NO uporablja koncept pomembnosti (materialnosti).
(2) Pomembnost se določi in uporablja z naslednjih vidikov:
– pomembnost z vidika monetarne vrednosti (npr. 1 % proračunskih odhodkov občine);
– pomembnost z vidika narave kršitev (kršitev predpisov, oddaja JN brez ustreznega postopka, prevzemanje obveznosti brez pravne podlage, kazniva dejanja);
– pomembnost z vidika konteksta kršitve (ponavljajoče se kršitve, odločitev NO).
(3) Koncept pomembnosti se lahko uporabi tudi pri presoji, ali ugotovljena kršitev pomeni hujšo kršitev v smislu 43. člena tega poslovnika.
(sodelovanje z županom in drugimi organi)
(1) Nadzorovani organ je dolžan spoštovati mnenja, priporočila in predloge NO. Župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila NO in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge NO.
(2) Občinska uprava je dolžna NO tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi) ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(letno poročilo o delu NO)
NO mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta poslovnik in morebitne njegove spremembe ali dopolnitve se sprejme z večino glasov vseh članov NO.
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Nadzornega odbora Občine Idrija (Uradni list RS, št. 104/13, 67/19, 180/20).
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2023-1
Idrija, dne 23. junija 2023
Predsednica nadzornega odbora
