Številka:	Up-240/23-15
Datum:	18. 9. 2023

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil Dino Zudich, Republika Hrvaška, ki ga zastopa odvetniška družba Kozinc in partnerji, o. p., d. o. o., Ljubljana, na seji 18. septembra 2023

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. PRp 445/2022 z dne 14. 9. 2022 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru št. ZSV 1037/2021-1712 z dne 4. 11. 2021 in s plačilnim nalogom Postaje pomorske policije Koper št. 120282240 z dne 3. 3. 2020 se zavrže.

1. Postaja pomorske policije Koper (v nadaljevanju prekrškovni organ) je s plačilnim nalogom z dne 3. 3. 2020 pritožniku izrekla globo v znesku 500,00 EUR zaradi storitve prekrška po prvem odstavku 145. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 91/21 – uradno prečiščeno besedilo, 95/21 – popr. in 48/23 – v nadaljevanju ZTuj-2),¹ ki ga je storil s tem, da je kršil 12. člen ZTuj-2.² Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 4. 11. 2021 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper prej navedeni plačilni nalog, Višje sodišče v Kopru pa je s sodbo z dne 14. 9. 2022 zavrnilo pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper navedene akte.

2. Večinski del pritožnikovih očitkov se po svojem bistvu ujema z očitki, ki so bili (s strani druge ustavne pritožnice) uveljavljani v ustavni pritožbi št. Up-624/21.³

3. Poleg teh očitkov pa pritožnik uveljavlja tudi kršitev 28. člena Ustave,⁴ ker naj očitano dejanje (že pred nastopom pravnomočnosti izpodbijane sodbe) ne bi bilo več prekršek. Navaja, da je Republika Hrvaška s 1. 1. 2023 pristopila k Schengenskemu sporazumu in da od takrat dalje meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni več zunanja, ampak notranja meja Evropske unije, za njen prestop pa tudi ni več potrebna predhodna oprava mejne kontrole. Zakonski znaki očitanega prekrška naj tako ne bi bili več podani, saj 1. točka prvega odstavka 145. člena ZTuj-2 določa, da se z globo kaznuje za prekršek tujec, ki je nedovoljeno vstopil v Republiko Slovenijo, zakon pa določa, da sta vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev Republike Slovenije na zunanjih mejah dovoljena samo na za to določenih mejnih prehodih, na notranjih mejah pa je vstop v Republiko Slovenijo in zapustitev Republike Slovenije mogoč kjer koli brez mejne kontrole. Neuporabljiv naj bi bil tudi 5. člen Zakonika o schengenskih mejah⁵ (na katerega naj bi se očitek prav tako nanašal), ki ureja zunanje meje. Pritožnik zato meni, da se je zanj spremenil predpis, ki določa prekršek, in da ga zato ni več mogoče obravnavati kot tujca, ki bi z opisanim ravnanjem prestopil zunanjo mejo brez predhodne oprave mejne kontrole. Meni, da je sodba napačna, kljub temu da je bila izdana v septembru 2022, saj naj bi do spremembe materialnega prava prišlo med izdajo in pravnomočnostjo sodbe (slednja naj bi po drugem odstavku 199. člena Zakona o prekrških, Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13 in 32/16 – ZP-1) nastopila z dnem, ko se odločitev o pravnem sredstvu odpravi vlagatelju pravnega sredstva, kar naj bi bilo v letu 2023). Okoliščina, da prekrškovni organ od septembra 2022 do marca 2023 izpodbijane sodbe ni poslal pritožniku, pa ne more iti na škodo njegovih pravic.

4. V postopku preizkusa ustavne pritožbe je Ustavno sodišče vpogledalo v spis prekrškovnega organa št. 2602-56/2020 in spis Okrajnega sodišča v Kopru št. ZSV-1037/2021.

5. Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Šteje se, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov (četrta alineja drugega odstavka 55.a člena ZUstS). Ne glede na navedeno pa lahko skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi tudi zoper take posamične akte. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

6. Ker ustavna pritožba v zadevah prekrškov praviloma ni dovoljena, je pritožnik tisti, ki mora izkazati, da so izpolnjeni pogoji za njeno izjemno obravnavo pred Ustavnim sodiščem. To pomeni, da mora pritožnik v ustavni pritožbi podati izrecen predlog za izjemno odločanje o nedovoljeni ustavni pritožbi, ta predlog pa mora utemeljiti z navedbo upoštevnih okoliščin. Pri tem mora v zvezi s pogojem posebej utemeljenega primera zatrjevati in utemeljiti, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.⁶

7. Pritožnik je sicer podal predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe. Tako je na str. 2 predlagal, naj Ustavno sodišče pritožbo na podlagi tretjega odstavka 55.a člena ZUstS sprejme v obravnavo, na str. 3 pa je, pod naslovom »2.1. Izpolnjenost pogojev po 55.a členu ZUstS«, svoj predlog tudi obrazložil. Pritožnik predlog za izjemno obravnavo utemeljuje z navedbami, da gre za hude (finančne) posledice zanj in da je na podlagi podobnega dejanskega stanja že prišlo oziroma še bo prišlo do obravnave spornih vprašanj, kot se pojavljajo v konkretni zadevi, saj da je Višje sodišče izdalo sodbe v najmanj 250 zadevah, katerih dejansko stanje je podobno predmetnemu »in v katerih je prvostopenjsko sodišče prav tako odločitev sprejelo brez oprave glavne obravnave ter pritožniki niso imeli možnosti zaslišanja za njih obremenilnih prič, drugostopenjsko sodišče pa je pritožbe kršiteljev zavrnilo«. Pritožnik nato poudari, da gre za odločanje o pravici do neposrednega obravnavanja oziroma izvajanja dokazov pred sodiščem v prekrškovnih zadevah, da je predlagal opravo glavne obravnavne in zaslišanje zanj obremenilnih prič, tak dokazni predlog pa naj bi sodišča zavrnila in mu s tem zavrnila tudi ustavno pravico iz 29. člena Ustave in točke d) tretjega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP).

8. Glede pretežnega dela očitkov (tj. očitkov, ki se ujemajo z očitki iz ustavne pritožbe št. Up-624/21) je senat Ustavnega sodišča že sprejel sklep,⁷ da se je Ustavno sodišče do izpostavljenih pomembnih ustavnopravnih vprašanj že opredelilo in da zato ne gre (več) za precedenčno ustavnopravno vprašanje.⁸

9. Pritožnikova obrazložitev predloga za izjemno obravnavo pa se vsebinsko ne nanaša na vprašanje, povezano z očitano kršitvijo 28. člena Ustave.⁹ Izrecnega predloga za izjemno obravnavo in utemeljitve, zakaj je tudi očitana kršitev pravice iz 28. člena Ustave pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve, ni najti niti v razdelku II obrazložitve (v katerem so očitki o kršitvi 28. člena Ustave). Pritožnik torej glede vprašanja kršitve 28. člena Ustave ni podal obrazloženega predloga za izjemno obravnavo. Ustavno sodišče že iz tega razloga ne more šteti, da so glede tega vprašanja izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS.

10. Senat Ustavnega sodišča je zato ustavno pritožbo zavrgel.

11. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik senata Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) ter člana dr. Katja Šugman Stubbs in Marko Šorli. Sklep je sprejel soglasno.

¹ Takrat veljavni prvi odstavek 145. člena ZTuj-2 je določal: »Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek tujec, če nedovoljeno vstopi v Republiko Slovenijo (12. člen tega zakona).« Glej Zakon o tujcih, Uradni list RS, št. 1/18 – uradno prečiščeno besedilo in 9/18 – popr. – v nadaljevanju ZTuj-2/18.

² Takrat veljavni 12. člen ZTuj-2 je v drugi alineji določal, da se za nedovoljen vstop tujca v Republiko Slovenijo šteje, če se tujec izogne mejni kontroli. Glej ZTuj-2/18.

³ Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-624/21 z dne 5. 12. 2022 (Uradni list RS, št. 158/22), 2.–7. točka obrazložitve.

⁴ Ta naj bi določal, da se dejanja, ki so kazniva, ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši.

⁵ Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (kodificirano besedilo) (UL L 77, 23. 3. 2016 – v nadaljevanju Zakonik o schengenskih mejah).

⁶ Sklep Ustavnega sodišča št. Up-825/21 z dne 13. 4. 2023 (Uradni list RS, št. 58/23). Glej tudi sklepe, na katere se sklicuje citirani sklep.

⁷ Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-624/21.

⁸ Glej sklep Ustavnega sodišča št. Up-624/21, 13. in 18. točka obrazložitve. Iz navedenih razlogov je senat Ustavnega sodišča ustavno pritožbo zavrgel, ker ni bila dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso bili izpolnjeni (19. točka obrazložitve istega sklepa).

⁹ V prvem odstavku tega dela pritožnik kršitev 28. člena Ustave zgolj zatrjuje.